Ameriška
I',*-"'
" ivvi’ -v.-x;,,
[PtME KI€/j’ll»HOme
AMERICAN IN SPIRIT
fOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 82
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 26, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL LXIV
Nemške slranb se izgovarjajo o stopiti ifietharedm poliiiki -
klavni cilj vseh je nemško zedinjenje, niso si pa edine o najbližji in najprimernejši poti do tega cilja.
BONN, Nem. — Na pobudo Nemškega 'kanclerja dr. Erharda, k* se pa ne strinjajo z njo vsi Mstaši njegove stranke, so se Začeli med nemško krščansko d em o k r a c i j o, socijalistično Branko in stranko svobodnih demokratov razgovori, ki imajo Za cilj, da se vse glavne stranke sporazumejo na vrstni red v ci-^jih nemške zunanje politike. Glavni cilj je seveda ostal nesporen: zedinjenje n e mš k e g a naroda. Treba se je pa sedaj še Pogovoriti o taktiki, kako priti tega cilja. Ali bi na primer Javna debata med politiki obeh ^olov Nemčije kaj pomagala?
je potrebno namigavanje, da '|6 Nemčija pripravljena kaj plahti za zedinjenje? Kakšna Paj bo nemška politika do komunističnih satelitov. Predhodni izgovori med Erhardom in zaupniki socijalistične stranke so menda že tako daleč dozoreli, da a°do uradni sestanki mogoči že v maju.
NTed tem pa komunisti iz Vzhodne Nemčije zmeraj bolj Pritiskajo na razgovore s socija-lsti iz zahodne Nemčije. Postali m radi vsaj ravnopravni sodru-p- Temu se seveda upirata t^ščanska demokracija in stran-'a svobodnih demokratov, ki tečejo priznati nemškim komu-Pistom na vzhodu nobene ravno-
Pravnosti.
Želja po skupnem nastopu v Pernški zunanji politiki priča na-z°rno o tem, kako važen politi-Cen faktor je postala Nemčija v ^vropski politiki. Zato pa na rUgi strani raste zaskrbljenost 511 ed komunističnimi režimi v ®atelitskih državah. Ne zaupajo ^°skvi in se bojijo, da bi premij utegnil žrtvovati satelit-interese vprid ruski zunanji
P°litiiki.	| |f
w Santo Ibmmgii
SANTO DOMINGO, Dom. rep. ^ nedeljo je bilo tu veliko orovanje pod geslom “Go Ho-e’ Yankee”. Udeležilo se ga je Pu sodbi policije do 10,000 ljudi, * so se hoteli spominjati prve letnice lanskega levičarskega P°ra proti vojaški vladi. V tem JJPoru je bilo okoli 2,000 ljudi . rlvih in zaradi njega so prišle deželo najprej čete ZDA, nato a Še nekaterih držav iz Latin-
ske
Amerike.
^edaj je obstojala resna nežnost, da si pribore oblast v ^minikanski republiki komuni-q ‘ Še sedaj so v republiki čete r§anizacije ameriških držav, 1° preprečijo. Ali jim bo to ^ dolgo roko uspelo ali ne, bo-Pokazale predsedniške volit-e G junija letos.
Vremenski
prerok
pravi:
°nčno z malimi toplotnimi remembami. Najvišja tem-1 Matura 56.
Novi grobovi
Louis F. Kolenc
V St. Vincent Charity bolnici je umrl včeraj zjutraj 61 let stari Louis F. Kolenc z 801 E. 156 St., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Enamel Products Go., mož Pouline (Mollie), roj. An-zick, oče Josepha, Ronalda (dvojčka) in Carolyn Monreal, dvakrat stari oče, brat Mary Vihtelic, Alice Kausek in pok. Jamesa. Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na pokopališče sv. Pavla.
Frances Sternen
Včeraj je doma na 1064 E. 72 St. umrla po dolgi bolezni 82 let stara Frances Sternen, rojena v Idriji, od koder je prišla pred 63 leti. Umrli so v družini mož Robert, hči Frances Debelak, sinova Robert in Albin in brat Joseph Jurjevčič (Minnesota) . Tukaj zapušča sina Ed-warda J., hčere Gladys Nosse, Margaret Inman, Helen Sirna, in Josephino Lappin, 11 vnukov in 6 pravnukov. Pogreb bo v četrtek cb devetih dopoldne iz Zakraj skoveg a gorebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
Ignatz Rugelj
Po kratki bolezni je umrl v Euclid Glenville bolnici 80 let Stari Ignatz Rugelj s 30200 Truman Avenue, Willo'wick, vdovec po 1. 1939 umrli ženi Frances, oče Jamesa, pok. Mary Nema-nich in Amelie Rugelj, stari oče Mary Fyffe in Dorothy Havrilla, praoče 8, rojen v Trbincu v Jugoslaviji, od koder je prišel v Ameriko, ko je bil star 19 let. Predno je leta 1951 stopil v pokoj, je bil preko 30 let zaposlen pri Gabriel Cb. kot strojnik. Pokojnik je bil član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 8.45 v cerkev Naše Gospe Karmelske v Willowicku, Ohio, ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Rudolph Strah
Danes zjutraj je umrl v Euclid Glenville bolnici Rudolh Strah s 24420 Mavec Avenue. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St.
Letalsko vojskovanje v Vietnamu pospešeno
Letalsko vojskovanje v Vietnamu prehaja v novo razdobje, ko so začete vanj posegati tudi severnoviet-namske letalske sile.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so v zadnjih tednih začele napadati vojaške cilje vse bližje in bližje osrčju Severnega Vietnama na področju Hanoi-Haifong. Ameriška jet letala so napadla dve oporišči protiletalskih raket na robu Hanoia in glavna križišča železnic in cest v bližini glavnega mesta Hanoia. V bližini Haifonga so ameriška letala razbila veliko elektrarno, ki je bila že preje enkrat cilj njihovega napada.
Ameriški težki bombniki so zaprli strateški prelaz na Ho-Či-Minhovi poti in tega napadli ponovno, ko so ga tisoči delavcev skušali očistiti in ga znova odpreti toku ljudi in potrebščin iz Severnega Vietnama v Južni. Ponovno so ameriška letala napadla tudi D en Bien Phu in njegovo okolico, kjer je zbirališče ljudi in materiala, ki gre po Ho-Či-Minhovi poti v Južni Vietnam. Pospešeni so tudi letalski napadi na rdeča oporišča v samem Južnem Vietnamu. Še vedno jih je namreč nekaj, kamor južno vietnamske in ameriške čete še niso skušale prodreti.
Koncem preteklega tedna so severnovietnamska letala, ki so se od julija lani držala izven boja, znova nastopila. Dve MIG 17 letali sta bili sestreljeni. Za sedaj severnovietnamske letalske sile še ne ogrožajo ameriškega gospodstva nad nebom Severnega Vietnama, vendar pa njihova pojava sama zahteva skrbnejšo in temeljitejšo pripravo poletov nad Severni Vietnam. Pospešena vojna v zraku utegne zaplesti v boj tudi rdečo Kitajsko, če bodo namreč ameriška letala zasledovala severnovietnamska tudi preko meje nad ozemljem rdeče Kitajske.
-----o-----
Iz slov. naselbin
GARDEN GROVE, Calif. — Tu je umrl 54 let stari rojak Frank Zevnik, rojen v Clevelandu, kjer je živel dolgo na E. 72 St. in kjer zapušča 3 sinove,
Brazilija se pripravlja na miren prehod na novega predsednika
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Brazilska politična javnost ne dvomi več: novi predsednik bo general Costa L. Silva, sedanji vojni minister. Za sebe nima samo maršala Branca, ampak tudi vojaške kroge in večino zmernih civilnih politikov. Kar je še drugih kandidatov, kandidirajo samo radi forme, nekateri so pa že odstopili od kandidature. Izbrani kandidat bo 26. maja formalno postavljen na kandidatno listo, 3. oktobra pa izvoljen. O-blast bo pa prevzel šele prihodnje leto. “Izvolil” ga bo sedanji kongres.
Maršal Branco pa hoče dati deželi tudi nekaj politične svobode. Za 15. novembra bo namreč dal razpisati volitve za dve tretjini senatorjev in za 409 poslancev spodnje zbornice. Izvoljeni bodo na splošnih volitvah. Maršal Branco bo dal sestaviti tudi načrt za novo ustavo, ki pa mora biti gotov do 15. marca, ko se bo umaknil.
Costa L. Silva se že obnaša kot kandidat. Pravi, da bo nadaljeval Brancovo taktiko konsolidiranja gospodarstva in politike, akoravno ve, da taka politika ni priljubljena v vseh političnih krogih.
Latinska Amerika noče francoskih atomskih eksplozij
PARIZ, Fr. — General De Gaulle je dobil zadnje čase kar štiri spomenice, ki mu ne delajo veselja. Poslali so mu jih čilski predsednik Frey, kolumbijski Valencia, peruvanski Terry in ekvadorski Ipduhara. Vse spomenice obravnavajo isti predmet: nameravane poskuse francoske države z eksplozijami a-tomskega streliva v Tihem oceanu.
Vse spomenice trdijo, da bi take eksplozije ogrožale prirodo in prebivalstvo v njihovih republikah in da morajo že naprej protestirati proti njim. De Gaulle je imel do sedaj navado, da na take protestne spomenice sploh ni odgovarjal. Mislijo, da si bo moral sedaj premisliti, kajti ne bi bilo dobro za francosko veljavo v mednarodni politiki, ako
hčer, 3 brate in sestro. Tu živi ; bi kar 4 republikam odgovoril ena njegova hčer in ena sestra. — z molkom.
USTAVIMO RDEČE ZDAJ!
Podpredsednik H. H. Humphrey je na letnem zborovanju Associated Press v New Yorku govoril o vprašanju Vietnama in poskusa širitve rdeče oblasti v jugovzhodni Aziji. Pozval je: Ustavimo rdeče zdaj, pokažimo jim, da je cena napadalnosti v Vietnamu previsoka . . . Ne gre samo za Vietnam, gre za mir v Aziji in na vsem svetu.”
NEW YORK, N.Y. — Podpredsednik Združenih držav Hubert H. Humphrey je govoril včeraj v hotelu Waldorf-Astoria na letnem zborovanju Associated Press. Razlagal je položaj v Vietnamu in ameriško politiko tam. Poudaril je pomen Indokine za Azijo in pozval k odločnosti: "V tem obolelem prstu Azije moramo gledati, da bo tej napadalnosti preprečen uspeh!” če naj Amerika vodi svet, mora gledati, da bo svojo nalogo izvedla, ker jo pazljivo o-pazujejo tako prijatelji kot sovražniki. Rdeča napadalnost v Vietnamu mora biti ustavljena, ker ne gre “samo za Viet-! nam, ampak za mir v Aziji in na vsem svetu Veliko ljudi trdi, da mi ne bi smeli biti tam, je dejal podpred-sednik Humphrey o kritikih ameriškega posega v Vietnam in nato ugotovil: Jaz se ne bom z njimi prepiral. To je stara stvar.
Mi smo posredovali na prošnjo, v okviru pogodbe in naših obveznosti. “Nekateri ljudje trdijo, da je to državljanska vojna, pa bi morali vedeti boljše... Vojno vodi Narodna osvobodilna fronta. Edina poštena beseda v tem je fronta, fronta za Hanoi!” je izjavil Humphrey.
Podpredsednik ZDA je dejal, da se je ameriška odločnost v preteklosti izkazala kot koristna miru. Da krize v Berlinu, Grčiji,
Kubi in v Koreji piso privedle do svetovne vojne, vzrok temu je le v ameriški odločnosti.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Louisa Kolenca.
Kdo pogreša bicikel?—
Nekdo je pozabil bicikel pri Zimpermanu na Norwood Rd. Naj se zglasi tam v trgovini in povraša zanj.
K molitvi—
Nocoj ob sedmih so vabljene članice Podr. št. 14 SŽZ v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Vero Troha.
Članstvo Društva Napredek št. 132 ABZ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Veroniko Troha.
Zadušnice—
Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Martina Gostiča ob 4. obletnici
Zagrizeni črni voditelji pljujejo v lastno skledo
WASHINGTON, D.C. — V državi Alabama bodo 3. maja primarne volitve tudi za guvernerja. Za guvernersko mesto se po-1 smrti, teguje poleg 10 demokratskih ; Jutri ob sedmih bo v cerkvi kandidatov tudi žena sedanjega ; Marije Pomočnice na Neff Rd. guvernerja Wallace-a. Volivci sv. maša za pok. Egidija Kle-bodo torej imeli dosti izbire, j menčiča ob 2. obletnici smrti, med njimi tudi črnci, ki so do- Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Ma-segli že četrtino vseh volivcev, rije Vnebovzete sv. maša za pok.
Ako bi se sporazumeli z liberal-j Terezo Žele ob 19. obletnici
smrti.
Čas pogreba—
Pogreb Uršule Kucler je danes zjutraj s pogrebno sv. mašo
Kremlj zopet pokazal jezo nad literarnimi krogi
MOSKVA, Rus. — Kako hudo morajo biti tovariši v Kremlju jezni na ruske pisatelje in pesnike, so zopet pokazali te dni pri delitvi Leninovih kulturnih nagrad. Nagrad so bili deležni vsi stebri ruske znanosti in u-metnosti, samo med pesniki in pisatelj se ni našel nihče, ki bi bil nagrade vreden, dasiravno je javnost po svoje dopovedovala režimu, kdo med pesniki in pisatelji naj nagrade dobi. Prezir režima do literature je samo zaostril odnose med Kremljem in kulturnimi krogi.
Tri Quang in Ky se Ireta, Ho-Či-Minh se pa smeje in dela
SAIGON, J. Viet. — Vsa vietnamske politika se trenutno suče okoli treh imen: meniha Tri Quanga, ki vodi budistično opozicijo proti vojaški diktaturi generala Kyja, ki je predsednik saigonske vlade, in Ho-Či-Min-ha, ki kar iz Hanoia gospodari nad svojimi pristaši v Južnem Vietnamu in ne z malim uspehom. Njegovi partizani so namreč hitro razumeli, kako sijajno priliko jim dajejo prepiri med budisti in vlado za njihove podtalne akcije. O komunističnem izkoriščanju zmešnjav v vietnamskih p r o t i k omunističnih vrstah je dal pretekli teden znani časnikar Sulzberger v N.Y. Times sila zanimivo poročilo. Podatke za poročilo je moral dobiti od obvešče valne službe ZDA, ki jih sama ne more objaviti pod svojim imenom. Sulzberger piše sledeče:
Komaj je spor med generalom Kyjem in Tri Quangom butnil na dan, so vietnamski komunisti takoj stopili v podtalno akcijo. Za področje svoje akcije so si izbrali severnih pet provinc, kjer
je preje gospodaril vietnamski general Thi, ki ga je Ky odstavil. Teh pet provinc je bilo zmeraj pod vplivom budistov. Budisti so tudi politični gospodarji v obeh glavnih mestih teh provinc: Hue in Da Nang. Komunisti So dal nalog svojim terencem in aktivistom, da se morajo takoj vrniti v budistične vrste in tam prevzeti ključne pozicije, na primer na radio-postajah. S teh mest morajo hujskati ne samo proti saigonski vladi, ampak tudi proti ameriškemu “imperi-jalizmu”. Pred vsem se morajo vgnezditi v študentovske organizacije. Ob vsaki priliki morajo organizirati manifestacije in demonstracije in obenem širiti laži in sovraštvo do Amerike. Kdor je pri demonstracijah prebiral gesla na napisih, je brez težave lahko ugotovil, da so jih sestavili komunisti. Komunisti so dalje dobili nalogo, naj povsod, kjer je le mogoče, organizirajo politične štrajke. Posebno pozornost so komunisti posvetili vojakom v saigonskih četah. So jih kar zasuli z letaki, ki huj-
skajo moštvo proti oficirjem. Prišlo je tako daleč, da so morali posamezni poveljniki saigonskih čet sklicati oficirje na posvetovanja, kako zajeziti propadanje discipline med saigon-skimi četami.
Vietnamski komunisti so pa šli še korak dalje. Dosegli so zakulisne stike z budističnimi organizacijami in njihovimi voditelji in se pogovarjali o skupni politični taktiki, ki naj bi bila približno takale: zahtevati je treba dosledno mir za vsako ceno; saigonska vojaška diktatura naj izgine, vlado naj prevzame koalicija budistov in drugih “zanesljivih” vietnamskih civilistov, Amerika naj se umakne, nakar bodo partizani takoj ustavili vse vojaške operacije.
Komunisti se dobro zavedajo, da tega programa ne morejo izvesti v vsem Južnem Vietnamu zato so se odločili, da dosežejo zmago najprej e v tistih krajih, ki so nekdaj pripadali državi Anam, ki sta njeni središči Hue in Da Nang. Tam je treba sedanjo anarhijo zamenjati z lokalno
revolucionarno vlado, ki naj bo naravno na zunaj pod vplivom budistov, v resnici pa orodje komunistične podtalne politike. Kakor hitro bi se pa komunisti utrdili v nekdanji državi Anam, bi začeli prodirati proti jugu do delte reke Mekong.
Značilno je pa med tem, da so komunisti pridobili zase skoraj večino budističnih vojaških kaplanov. Niso to morda komunistični zaupniki, ampak navadna komunistična budala, ki se jim bleščijo pred očmi samo ozki budistični interesi, vietnamskih narodnih koristi pa sploh ne vidijo.
Komunistov ne plaši stvarnost, ki jim pravi, da so še daleč od cilja in da nimajo v rokah niti pet severnih provinc z mesti Hue in Da Nang. So tako globoko prepričani, da bo njihova taktika zmagala, če ne drugače, pa s pomočjo zaslepljenih budističnih politikov, ki se s svoje strani zanašajo samo na moč budistične morale, ne menijo se pa za komunizem in njegovo zagrizenost.	' I
Tovariš Tvardovski se
ne da ugnati
MOSKVA, ZSSR. — V mo-
nimi demokrati, bi skupen kandidat obeh skupin verjetno zmagal.
Nekateri voditelji črnskih organizacij so pa proti sporazumu ob devetih v cerkvi Marije Vnc-z belimi zmernimi in liberalni- povzete, mi demokrati. Pravijo, da je bo-!
Ije, ako zmaga reakcijonaren de- ' mokratski kandidat in ne pristaš j zmerne politike. Držijo se torej j znanega komunističnega pravi-la: čim slabše, tem bolje. Ta sk°vskem satiiienem gledališču zgrešena politika nekaterih črn- 50 dožive,i Potekli ponedeljek skih zagrizencev bo zato verjet-! Pravo kulturno-politično demon-no pripomogla, da bo izvoljena ^ stracB°- Gledališče je namreč za kandidatinjo žena sedanjega1 predvajaI° satirično	Tjor-
guvernerja. Wallace-ov režim se 'kin na druSem svetu, ki jo je bo torej nadaljeval po zaslugi ^isal T v a r d ° v s k i. Tovariša nekaterih - črnih politikov v j Tvardovskega nimajo uradni ko-državi Alabama.	munistični krogi radi, o tem smo
________o———	ze Pisali. Vkljub temu je gleda-
a •	„	,	ilišče postavilo Tjorkina na pro-
Se imamo srečna društva gram
v naši deželi	j Kulturni svet je hitro razu-
CLEVELAND, O. — Tako je mel, kaj to pomeni, in napolnil na primer Društvo za prirodno do zadnjega kotička vse gledali-prehrano, ki je imelo preteklo ške prostore, med igranjem pa soboto svojo letno večerjo, ki se neprenehoma delal ovacije ne je odlikovala po tem, da so ude- samo avtorju, ampak še bolj vse-leženci jedli samo prirodno hra- bini igre, ki ostro kritizira razno, to je tako, ki se je ni dotak- mere pod Stalinom. Burno je ob-nil ne umetni gnoj, ne razni činstvo pozdravljajo tudi vse praški proti žuželkam, črvom igralce. Vsi so pa dobro vedeli, itd. Društvo pa ni prišlo samo na zakaj ves ta cirkus: treba je jav-večerjo, je tudi tri dni premi- no podpreti Tvardovskega v šljevalo, kako bi našo deželo njegovem boju za uredništvo li-prepričalo, da naj rabimo veliko terarne revije Novi mir, odkoder več prirodne hrane, kot jo uži-' ga hoče režim odstaviti. vamo-	| Tovariša Brežnjev in Kosygin
Večerja je pa bila res nekaj bosta imela s puntarskimi lite-posebnega. Potrebne kuhinjske rati še dosti sitnosti, surovine so udeleženke, in te so '	_______________
bile v večini, prinesle seboj na konvencijo. Tako so večerji lahko postregli z jedmi, narejenimi iz materijala, nabranega po vsej deželi. Surovine za prirodno hrano so pa bile tudi naprodaj na posebnem prostoru hotela Stat-ler-Hilton. Ni pa bila konvencija samo za šalo. Predpisi o tem, kaj je prirodna hrana, so namreč zelo strogi, se ne omejujejo na primer samo na regrat.
------o-----
Manjkajo prave vrste bomb
SAIGON, J. Viet. — Prepir o tem, ali primanjkuje ameriškim oboroženim silam v Vietnamu bomb ali ne, je v tej obliki nejasen. Vojaški krogi kljub izjavam obrambnega tajnika Mc-Namare, da je bomb dovolj, trdijo, da teh primanjkuje.
Britanski Gvineji hočejo
od jesti 66% površine
LONDON, Ang. — Anglija hoče dati 26. maja neodvisnost svoji koloniji Gvineji na severnem bregu Južne Amerike. Kolonija pa še nima urejenih mej s svojimi sosedi. Venezuela zahteva na primer kar 40% gvinejske zemlje, Nizozemska pa za svojo kolonijo Surinam nad 20%. Tako bi Gvineja zgubila 2 tretjini svoje zemlje, predno bi sploh postala neodvisna. Angleška diplomacija se sedaj trudi, da bi obmejne spore uredila vsaj do 26. maja.
Bomb je na splošno dovolj, toda velikokrat manjka “primernih”, to-se pravi, takih, ki so za določene naloge najunčinko-vitejše.
61V. stfUlair Ave. — HJCndereon 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Vutilished dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
~r' S UB S C R IPTIONR AXES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio *$*ig*w 83	No. 82 Tuesday, April 26, 1966
kojnega predsednika in od Vega bo odvisno, kakšna bo do-1 mača in zunanja iraška politika, pa tudi arabska. Vse arabske države se bodo namreč pulile za iraško prijateljstvo. Naser ga bo hotel obdržati kot je bilo, iranski šah bo tam iskal simpatije, za novi režim se bo zanimal tudi savdski kralj Fejsal, “mladoturki, ki gospodarijo v Damasku, se bodo pa tudi hoteli prikupiti novemu iraškemu gospodarju. Precej vloge bo pri vsem tem skušal igrati sedanji iraški ministrski predsednik al-Bazzaz. Je to pokazal kar prvi dan krize. Ko je namreč Naser zvedel za nesrečo, je takoj poslal svojega glavnega zaupnika maršala Amerja v Bagdad uradno na pogreb, v resnici pa z nalogo, da skuša u-smeriti iraško krizo v prid egiptovski politiki. Al-Bazzaz to dobro ve, pa vendar ni ugovarjal, da bi Amer prišel tako hitro v Bagdad. Iraški politični krogi mislijo, da bi se al-Bazzaz rad oprl na Naserja. Če se bo, se bo pa zameril v Damasku. Kdo ve, če ne bo po tej poti prišel z dežja pod kap.
I
BESEDA IZ NARODA
NOVICE OD SV. VIDA
Irak zopet postal središče arabske politike
Iraško državo je nepričakovano zadela huda nesreča. Precej skrivnostno je namreč končal iraški diktator Aril, ko se jc vozil v helikopterju blizu Basre. Njegova smrt je zopeit spravila iz ravnovesja vse politične sile ne samo v Iraku, ampak tudi v arabskem svetu.
Irak je čudna dežela. Odkar je samostojna, je doživela že 39 vojaških zarot, med njimi dve, ki sta bili uspešni in sta močno vplivali na iraško in mednarodno politiko. L. 1958 so vojaški zarotniki pod vodstvom generala Ka-sema ubili kralja Fejsala in s tem prekucnili ameriško politiko v arabskem svetu. Fejsal je bil namreč zanesljiv ameriški zaveznik, Kassem pa nezanesljiv nasprotnik ameriške politike. Prišel je na oblast s sodelovanjem svojega prijatelja Arifa, ki ga je pozneje izdal in sem prevzel oblast.
Arif ni bil samo spreten politik, je imel tudi precej sreče. Ni se samo izognil zarotam in uporom, je spretno izigraval tudi iraške politične sile. V Iraku imajo namreč štiri politične stranke, dve verski struji in za nameček še stalne upore med Kurdi, povrhu pa še stalna trenja z drugimi arabskimi državami, posebno s sosedi.
Muslimani so razdeljeni v dve sekti sunite in šijite. Ši-jiti, ki so manjšina, živijo na jugu dežele, suniti so večina in živijo v severnih delih Iraka, šijiti so bolj pravoverni, zato ne zaupajo egiptovskemu Naserju, imajo pa več vere v iranskega šaha.
V	politiki bi pa morali igrati glavno vlogo socijalisti, ki se tudi radi imenujejo baathisti. Niso pa edini med seboj. So razklani na razne frakcije. Arif jih je spretno izigraval, zato v njegovi politiki niso dosti pomenili. Pri tem se je pa Arif štel za arabskega socijalista. Kot tak je bil morda najtesnejši prijatelj egiptovskega diktatorja Naserja. Vendar pa prijateljstvo ni šlo čez mejo, ki jo je določil Arif in ne morda Naser. Arif je namreč dobro vedel, da je v Egiptu 30 milijonov revnih Arabcev brez vsakih prirod-nih bogastev in pregosto naseljenih, dočim je v Iraku naseljeno samo 7 milijonov ljudi in pri tem ni polovica zemlje obdelane, kar nanese 9 milijonov akrov. Vsaka tesnejša vez z EgipVom bi torej le vabila Egipčane v Irak in ne narobe. Pri tem je Irak bogat na nafti, ki je Naser nima. Vse torej govori za to, da naj Egipt ostane daleč od Iraka vkljub vsemu socijalističnemu prijateljstvu. Pri vsem tem pa jc med iraškimi socijalisti še zmeraj precej takih, ki silijo v ozko povezanost z Egiptom, da bi čim preje prišlo do težko pričakovane združitve vseh Arabcev v eno državo.
Iraški socijalisti, ki pripadajo Arifovi struji, so doživeli svojo ne ravno srečno usodo. Pomagali so najpreje Ka-semu v zaroti proti kralju Fejsalu in zato niso dobili nobene politične nagrade. Pomagali so potem Arifu, da je spravil Kasema z oblasti, pa tudi Arif jih je v znak hvaležnosti odrinil od odločilnih mest v vladi. Po svoji politični filozofiji so to konservativni socijalisti, ki so zelo blizu tisti struji sirijskih socijalistov, ki so jih v februarju sirijski “mladoturkf’poslali v opozicijo in pregnanstvo. Zato med sedanjim iraškim in sirijskim režimom ne vladajo ravno prijateljski odnosi. To bo seveda imelo svoj vpliv tudi na razvoj najnovejše iraške krize.
V	Iraku imajo tudi malo, toda zelo delavno skupino komunistov, ki so navadno v ilegali, kajti ne Kasem ne Arif jim nista pustila, da bi šarili v politiki, akoravno so jima delali dosti uslug, dokler sta bila še zarotnika. Iraški komu-nfsti imajo sedaj nekaj lažji položaj, ker so njihovi tovariši zapisani dobro pri novem sirijskem režimu. Saj se je sedaj tja vrnil iz pregnanstva glavni voditelj arabskih komunistov Bagdaš, ki je živel v Moskvi kot političen begunec in na zadnjem moskovskem komunističnem kongresu zasto-oa! arabske tovariše. Če komu, potem Bagdaš križa račune Naserju.
Končno pa niso v Iraku popolnoma izginili desničarji, ki še zmeraj ne morejo pozabiti, kako so zgubili kralja Fejsala II.
V	tej pestri politični sliki iraške republike ne smemo prezreti Kurdov. Odkar se v Iraku, se upirajo bagdadskemu centralizmu. Miru z Bagdadom ne poznajo, akoravno so ga že večkrat sklenili. Državljanska vojna s Kurdi je prešla v meso in kri ne samo Kurdom, ampak tudi iraškim Arabcem. Začne se praviloma vsako pomlad in traja do pozne jeseni, potem se iraške čete umaknejo, ker nimajo opreme za zimsko vojskovanje v divjih pokrajinah severnega Iraka. Včasih pa prisilijo politične spletke v Bagdadu, da vlada začne izredne akcije proti Kurdom, da odvrne pozornost prebivalstva od domačih težav, v glavnem gospodarskih in političnih. Kurdi to dobro vedo in so pripravljeni nanje. Kadar so v hudi zadregi, se pa umaknejo čez mejo na turško a'i iransko stran, kjer jih lokalne oblasti pustijo or miru. Ravno za letošnjo pomlad je Arif zopet pripravlja! novo akcijo proti niim.
Iraški politični in vojaški krogi so pretekli teden izbrali novega državnega poglavarja. Izbran je bil brat po-
Cleveland, O. — Mesec maj-nik se približuje, božji in naši duhovni Materi posvečeni mesec. V njem se bomo še posebej z zaupanjem zatekali k Njej. Veliko jo imamo prositi zase, za svoje, za našo domovino, za ves svet. Pomagala nam bo, če ji Domo ostali zvesti do kraja.
šmarnice
, Mesec majnik je šmarnični mesec, šmarnice so pobožnost, ki je posebno ljuba slovenskim ljudem. Tudi letos jih bomo imeli pri Sv. Vidu, in sicer vsak dan razen v petkih in ob nedeljah. Vendar letos nekoliko drugače kakor druga leta. Letos bo vsak večer ob 7. sv. maša, med katero bo takoj po evangeliju branje šmarnic. (V petkih pa imajo angleško govoreči župlja-ni ob 7. devetdnevnico, ki ji takoj sledi sv. maša. Ob nedeljah bo pri Sv. Vidu ob 5. pop. sv. maša in nič šmarnic.) Naj ne bi samo odrasli, marveč tudi mladina rada in v velikem številu prihajala k našim šmarnicam ter pri njih lepo molila in pela! Starši, posebno matere, mislite na to!
Bodimo ponosni!
Starejši rojaki in rojakinje smo lahko ponosni na to, da so slovenski fantje in dekleta, organizirani v Slovenskem- športnem klubu, sami od sebe organizirali med nami v Clevelandu smotrno akcijo za darovanje krvi Rdečemu križu za može in fante, ki krvave v Vietnamu. Skupinska oddaja bo prihodnji četrtek, 28. t. m., med 3. uri pop. in 8. uro zvečer. Kdor je voljan darovati nekaj svoje krvi v ta namen, naj se takoj priglasi ali pri gdč. Heleni Mihelič, tel. št. 391-1878 ali pa pri g. Marijanu Žaklju, tel. št. HE 2-0142. Tudi v nedeljskem Farnem oznanilu so bili vsi župljani vidovske fare oovabljeni, naj to store!
Družabni večer
Za prih. soboto, 30. t. m., pripravljajo clevelandski protikomunistični borci v Baragovem domu na St. Clairju družabni večer, namenjen članom in njihovim družinam, kakor tudi vsem znancem in prijateljem. Svojim gostom bodo lepo in poceni postregli z dobro večerjo in pijačo. Radi bi, da bi bili vsi zadovoljni in veseli. Kdor le more, naj pride ta večer v Baragov dom! !
Materinska proslava
Meseca majnika obhajamo tudi praznik svojih zemeljskih mater. Lepo in prav je to. Najbolj prav in lepo pa je to, da je prevzela skrb in odgovornost za to naša mladina, ki hodi v sloven-se šole. Tako bomo imeli v Clevelandu v nedeljo, 8. majnika, kar dve slovenski materinski proslavi:	eno pri Sv. Vidu in
drugo pri Mariji Vne-bovzeti. Obe bosta lepi in zlasti materam v veliko veselje, saj je vse, kar pripravi mladina, tako prisrčno. Gotovo je skoro odveč, še posebej opozarjati na obisk teh pro-slav. .V duši vsakega izrped nas je materina podoba vedno živa in draga. Naj bi bilo tako danes in vselej tudi v dušah naših o-'trok!	I
Ob prvi obletnici smrti prelata J. Šimenca
Pretekli teden je minulo leto dni, odkar so položili pri Sv. Križu v Ljubljani k zemeljskemu počitku mrtvo telo prelata Josipa Šimenca, svetega služabnika Gospoda iz našega naroda. Njemu v spoštljiv spomin med nami naj sledi tu, kar je bilo zapisano po njegovi smrti v o-krožnici ljubljanske nadškofije:
“Dne 19. aprila je umrl msgr. Josip Šimenc (DMZ), apostolski protonotar in stolni dekan v Ljubljani. Z njim je naša nadškofija izgubila duhovnika izrednih kvalitet, genialne nadarjenosti in junaške kreposti. Rodil se je 20. febr. 1888 v Podgori, župnija Dol pri Ljubljani. Dovršil je klasično gimnazijo v Ljubljani kot gojenec Alojzije-višča. Po novi maši 1. 1912 je šel za dve leti za kaplana v Postojno, od tam za prefekta v Zavod sv. Stanislava. Po dveh letih je šel za kaplana v Predoslje za štiri leta, potem pa še za štiri leta v Naklo. Veroučni izpit za kateheta srednjih šol je opravil v Parizu na zavodu Alliance Fran-coise. Leta 1936 je dobil kanoni-kat pri ljubljanski stolnici in kot kanonik opravljal dve leti župnijo Naklo. L. 1938 je prevzel zelo odgovorno službo rektorja Zavoda sv. Stanislava. To službo je opravljal z veliko modrostjo v St. Vidu in pozneje v Baragovem semenišču v Ljubljani do razpusta zavoda. Po vojski se je ves predal dušnemu pastirstvu v stolnici v Ljubljani. Njegova ljubezen se je razodajala predvsem bolnikom in umirajočim ter vsem, ki so v vrtincu življenja iskali Boga. Kljub hudi rakovi bolezni je vztrajal v tej a-postolski službi skoro vse do konca: obiskoval bolnike po domovih in bolnicah, premagoval vse ovire, Iker je za vsako, še tako veliko oviro videl neumrljivo dušo, ki ga je čakala. Po zadnji vojski je opravljal tudi službo arhidiakona za Ljubljano. Še prej je bil mnogo let nadzornik verouka na srednjih šolah. Leta 1952 je postal stolni dekan. Sv. oče ga je dvakrat odlikoval: leta 1960 za hišnega prelata, 1. 1964 pa za apostolskega protonotarja.
Hvaležna Ljubljana se ga je ob smrti lepo spomnila in njegov pogreb 21. aprila na Žalah je bil viden izraz te globoke hvaležnosti. Kot škofijski voditelj Apostolske unije je bil očetovski vodnik mnogim duhovnikom. Nekaj let je bil tudi urednik “Bogoljuba”, v katerem je pisal uvodne članke z izredno bistroumnostjo in posluhom za potrebe časa. Tudi njegove pridige so se močno razločevale od običajnih pridig. V njih je bila grmada misli. Posebno zadnje čase je v teh svojih pridigah tako zelo poudarjal božjo dobroto in neskončno usmiljenost. Ena zadnjih njegovih besed je bila: “Prosite Boga zame, da bi prav trpel. Ne prosite, da bi ne trpel. Saj je trpljenje glavni faktor našega življenja.”
J. S.
.•—Človeka se loti okpli 80 bolezni, ki napadejo rade tudi živali.
Odlašati ni na prav ne pa^sfns
Cleveland, O. — Prijatelji nas opozarjajo, da se oblasti zanimajo, počemu nekateri, ki prebivajo in delajo v tej deželi že nad pet let, še vedno niso storili nobenega koraka, da bi dobili a-meriško državljanstvo. Državljanstvo je koristno in potrebno iz raznih razlogov. Posebno je važno za tiste, ki delajo v podjetjih, ki izdelujejo predmete za narodno obrambo in sploh za potrebe federalne vlade in njenih agencij.
Znano je, da so Slovenci v veliki večini zaprosili za državljanstvo takoj, ko so dopolnili dobo bivanja kot stalni naseljenci in so mogli izpolniti ostale pogoje. Nekateri pa odlašajo, češ “saj ni važno”, ali pa “saj je vseeno”. To pa ni res. Lahko zaidete v težave, če niste državljan, zlasti tisti, ki želite biti stalno zaposleni, družinski poglavarji, pa tudi drugi.
Resno svetujemo, da se naj vsak potrudi, da bo dobil državljanstvo čim preje. Zdi se nam to tako važno za vse, da smo pripravljeni posredovati in pomagati, kolikor bomo mogli. Če bo treba, bomo pomagali tudi organizirati poseben tečaj za pouk tistih, ki se drugih tečajev, ki so na razpolago, ne bi mogli udeležiti. Vabimo torej tiste, ki ste že pet let v Ameriki ali boste kmalu dopolnili pet let, pa imate kake pomisleke ali posebne ovire in razloge, da še niste uredili državljanstva, da nam svojo tozadevno zgodbo popišete, v kolikor bi želeli našega nasveta ali druge pomoči. Kar pišite na Slovensko pisarno v Baragovem domu, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Nebi ti akademskem društvu SAVA
Pomiadna prireditev 9SPB “Tabor”
Cleveland, O. — V soboto, 7. maja, prireja Društvo slovenskih protikomunističnih borcev “Tabor” svojo tradicijonalno pomladno prireditev na Holmes Ave.
Navadno vabimo rojake v ta ki obliki kot “Čisti dobiček namenjen za potrebne itd.” Ikakor bi dejal: vse to prirejamo nam v zabavo, ker bo pa nekaj ostalo, bomo dali pa potrebnim.
Vse prireditve in razne druge aktivnosti, ki jih prireja naše DSPB “Tabor”, so namenjene v korist sklada za invalidski fond, s katerim se potem podpira in valide in vdove protikomunističnih borcev. Od vseh mogočih krajev in oseb prihajajo prošnje za pomoč, le naše težko .preizkušene in zapostavljene matere in vdove nas ne prosijo in ne zbirajo naših naslovov. Zato moramo mi poiskati njihove in jim pomagati več kot smo do sedaj. Mogoče so že starejše, bolehne, zapuščene, pa bi jim še enkrat pred smrtjo pokazali, da jih nismo in jih ne bomo pozabili.
Lahko bi začeli z novim lepim običajem, da bi se ob vsaki taki prireditvi pri vhodu v dvorano ali kjerkoli že najprej z darom spomnili na nje, ki so žrtvovale svoje može in sinove v borbi za vero in dom, šele potem mislile na sebe: večerja, družba, zabava itd. Bomo videli, da nam bo vse drugo bolj teknilo in bolj bomo zadovoljni sami s seboj.
Mi, bivši domobranci, se jih moramo še prav posebno spomniti, ker smo bili od njih na naših pohodih postreženi, pa četudi samo s pečenim krompirjem in kozarcem vode, toda bilo je dano od srca. V borbah s partizani nismo skrivali svojih glav, zato sedaj, ko nismo več v nevarnosti, ne smemo postati strahopetci. Naredimo malo “ofenzivo” v korist invalidskega fonda, nobeden ne bo radi tega izgubil glave, imetja ne, sirotam in vdovam bo pa pomagano. Vsi drugi nas pa posnemajte!
Torej na svidenje 7. maja na Holmes Ave.
John Ferkul i
Cleveland, O. — V mesecu majnilku bo društvo Slovenski akademiki v Ameriki SAVA priredilo program združen z družabnim večerom in plesom. Priprave za prireditev v soboto, 14. maja, so že v polnem teku in akademiki' se trudijo, da bi slovenski publiki pripravili čimbolj prijeten in zanimiv večer.
Z bližajočo prireditvijo je povezano precej dopisov v slovenskih časopisih in oglasov na slovenskih radijskih oddajah. Prav tako so se pojavili po slovenskih trgovinah in drugih u-stanovah plakati, ki z debelimi črkami opozarjajo slovensko javnost na prireditev SAVE. Ta propagandna akcija SAVANOV je brez dvoma dosegla širši krog slovenske javnosti ikot ob prireditvah v prejšnjih letih. Pokazala pa je na neko hibo in sicer, da je društvo SAVA med slovensko javnostjo bolj malo poznano. Nekateri rojaki, ki društvo več ali manj poznajo, si niso na jasnem, kakšni so cilji in nameni te organizacije. To vrzel v poznanju SAVE bomo skušali v nekaj člankih popraviti s tem, da bomo organizacijo in njene cilje podrobneje opisali. V današnjem članku se bomo v glavnem omejili na ustanovitev in začetek organizacije.
Misel o organizaciji slovenske študirajoče mladine v Ameriki sega dobrih 15 let nazaj. Porodila se je najprej pri slovenskih akademikih, ki so prišli v Ameriko po drugi svetovni vojni in so le s težavami nadaljevali svoj študij v novi domovini. Velikokrat se je zgodilo, da so morali pod silo razmer svoj študij popolnoma opustiti ter se izključno posvetiti borbi za vsakdanji kruh. V svrho olajšanja svojih bremen so vedno stremeli za medsebojno povezavo, da bi se tako s skupnimi močmi lažje priborili do svojega cilja. Ti a-kademiki so bili stalno v medsd-bojni zvezi ter so celo izdajali revijo AKADEMIK in Slovenski visokošolski zbornik. V teh dveh publikacijah je bila objavljena tudi anketa o zamisli poznejše organizacije, za katero se je izrekla večina povprašanih študentov. V prvi številki Akademika iz leta 1952 je inženir Arnold Pristernik tudi predlagal
Na p! v Slovenijo se odpravljala
Homewood, 111. — Kot so gospod Juliju pri Sv. Vidu včasih rekli “Resnično, pa žalostno,” u-pam jaz, da ne bo žalostno, resnično je pa le, da pojdem ta mesec v pokoj.
Zato sva se z ženo odločila, da bova letos obiskala Evropo, seveda tudi rodno grudo naših staršev, prelepo Slovenijo. Namenjena sva obiskati tudi Brezovo reber, sicer ne vem, če ta vas res obstoji, če ni samo izmišljotina mojega prijatelja Franka Snyderja iz Newburga.
Jaz sem se rodil v Braziliji in sem se kot dveletni fantek vrnil s starši v tedanjo Avstrijo ali sedanjo Jugoslavijo. Moji starši so kmalu spoznali, da je boj za vsakdanji obstanek v Avstriji pretežak in so šli s trebuhom za kruhom v Severno A,meriko in si ustvarili dom pri Sv. Lovrencu v Newburghu, kjer sem obiskoval šolo.
Pred dvajsetimi leti sem pa moral tudi jaz iti za zaslužkom. Najprej sem šel v državo Texas, nato pa v Illinois, kjer živim že zadnjih 15 let in kjer sem tudi srečno dočakal zasluženi pokoj.
Lepe pozdrave vsem mojim clevelandskim prijateljem in znancem, posebno onim v mojem nepozabnem Newburgu.
Joseph Smrdel
za bodočo akademsko organizacijo ime Slovenski Akademiki v Ameriki, ki je sedanje uradno ime, največkrat uporabljeno v skrajšani obliki SAVA. Ta pij°” nirska skupina akademikov je tudi začela akcijo za ustanovitev slovenskega dijaškega doma v Združenih državah, toda ta trud iz različnih vzrokov ni rodil zaželjenega sadu.
Sčasoma so začeli prihajati na ameriške univerze mladi slovenski študentje, ki so svojo u-niverzitetno izobrazbo začeli šele v novi domovini. Ti so bili bolje situirani in jim življenska borba ni bila tako trda in kruta. Ker pa so bili to večinoma študentje, ki so imeli za seboj vsa) nekaj slovenskih šol, so bili še vedno prežeti s slovenskimi vrednotami in ljubeznijo do slovenstva ter so še vedno čutili slovensko kljub temu, da so bili v vsakdanjem življenju vedno obdani s tujim morjem. Čutili so, da njih okolje njihovo slovenstvo ogroža ter so si želeli o-pore, ki bi jim bila v ohranjevanju slovenstva v pomoč in na katero bi se v potrebi lahko o-brnili. Hoteli so obdržati čim dalj in čim več slovenskih vrli11 in vrednot. Posebno so tako čutili akademiki, ki so bili oddaljeni od večjih slovenskih naselbin. Tudi pri tej skupini akademikov se je kmalu pojavil3 močna misel o lastni organizaciji.
Želje teh dveh akademskih skupin, ki so druga drugo dopolnjevale, po lastni organizaciji so kmalu ustvarile močan e' noten forum in v letih 1956 13 1957 so začeli akademiki z zbiranj em čimveč imen slovenskih študentov raztresenih po ameri' ških univerzah. Za središča svojega delovanja so si seveda lZ' brali slovenske naselbine. Ne^ York, Cleveland, Toronto, Chicago in drugi kraji so kmalu imeli svoje akademske krožka kjer so na skupnih sestankih začeli podrobno razpravljati o bodoči akademski organizaciji, k1 naj bi povezala vse slovenske 3' kademike širom Združenih držav in Kanade. V šolskem letu 1957-1958 so slovenski akadem1 ki, ki so študirali na University of Minnesota, razposlali vsem poznanim slovenskim akadem1' kom in akademskim skupin3^ vabilo na ustanovno zborovanj1’ ali konvencijo. Odziv je bil zel° zadovoljiv, saj je bil skoraj e' notno pritrdilen. Določen je h1 kraj in čas konvencije in sicel je bilo določeno, da se bo usta novna konvencija vršila v Cle velandu ob državnem praznik1-1 Delavskega dne (Labor Day) jeseni leta 1958.
V soboto, 30. avgusta istega le' ta je bila v Baragovem domu 113 St. Clair Avenue v Clevela3 du v dopoldanskih urah otvorj6 na ustanovna in prva letna kon vencija. V zapisniku stoji zap1 sano, da so različne slovenske naselbine poslale na konvencij nad šestdeset delegatov. Po raZ govorih, debatah, referatih h1 drugih medsebojnih diskusij3
ki so trajale dva dni in so se
cel°
Posnetki nebesa
Okoli eno tretjino neba, ki ga vidimo nad Združenimi državami, so preiskali in prefotografi-rali v daljavo do 250 milijonov svetlobnih let.
nadaljevale v tretji dan, so se 3 fcademiki odločili ustanoviti °1 ganizacijo, ki bi jih čim bolj P° vezala. V svrho povezave so tu di začeli izdajati list in sicer j3 iz bivšega Minnesotskega %v0 na, ki ga je izdajala slovensk3 šola v Železnem okrožju, nasta . Vestnik SAVE. Na tej konvenc1 ji so akademiki tudi sprej6 * zgoraj omenjeno ime svoji org3^ nizaciji. Društvo Slovenski ak3 demiki v Ameriki ali po zače nicah SAVA je tako zagleda 0 luč sveta.
V gornjih stavkih je na kratk3 orisana zgodovina organizacU^ pred in. ob ustanovitvi. V 113 slednjem članku si bomo 11 kratko ogledali prve nedkret3^ korake mlade organizacije h1 bomo poglobili v namene in c lje, katere si je nova slovens akademska organizacija ob sv i ustanovitvi zastavila.
Savan.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Samopostrežba
Izberi, kupi in beri, slovensko knjigo namreč. Slovenska pisar-113 je odprla nov oddelek. Upra-Va je hotela približati slovenim ljudem slovensko knjigo; nvedla je t. zv. samopostrežbo. Ljudje, ki prihajajo v Hranilnico in Posojilnico slovenskih župnij, si morejo v prostoru Pfed blagajno ogledati večje število slovenskih 'knjig. Vsakdo si lahko v miru in po svojih željah izbere knjigo ali knjige, ki ga 2animajo. Plača pa lahko vsakdo Pri blagajni g. Lojzetu Ponikvarju ali g. Božotu Koširju.
Na razpolago so predvsem knjige slovenskih založb v svobodnem svetu. Uspeh tega nove-'§a oddelka se je takoj pokazal. p° knjigah so začeli segati predvsem mladi ljudje. V promet Sredo knjige, ki so že dolgo ležale neopažene na policah. Seveda, nikogar ni bilo, ki bi jih o Pravem času in na pravem mestu ponudil. Tako so bančni prostori H. in P. slov. župnij dobili Vsaj majhno oznako 'kulturnega središča. V istem prostoru se dobijo tudi slovenski časopisi in druge koristne publikacije. Včasih je prostor podoben čitalnici.
Zaradi domotožja . . .
Po veliki noči smo v Slovenski pisarni prejeli pisemce sledeče vsebine: “Spoštovani! O-Prostite, da sem te knjige vzel. ^isem imel denarja, da bi jih kupil; sem namreč malo časa tukaj. Imam silno domotožje, pa sem se z materino besedo tolažil ha veliki teden. Malo hodim v slovensko cerkev, ker sem zelo °ddaljen. Sem šele dobro začel delati. Nisem mislil, pa drugače s* nisem vedel pomagati. Upam, da vam bodo prišle knjige v roke. Ko bom imel malo več denarja, bom pa prišel in jih kupil.”
Ganljivi dopis te skoraj nedolžne kraje ne potrebuje nobene razlage. (V oklepaju bi samo dodal: Koliko ljudi je med nami, ki imajo dovolj denarja, pa nikdar ne kupijo nobene slovenske knjige. Seveda, domotožja jim hianjka, ljubezni do slovenstva hirnajo!)
Skoda, da se pisec gornjega Pisma ni podpisal in pustil na-slova. Poslali bi mu knjige brezplačno, da bi vsaj s slovensko besedo pomagali rojaku v prvih stiskah tujega okolja. Če slučajno bere te-le vrstice ali če kdo drugi ve za njega, naj pokliče P° telefonu (LE 1-8475) g. Božo-Koširja, naj mu da svoj na-sl°v, naj mu pove, katere knji-želi imeti in mu jih bomo podali brezplačno. Pisec pisma se Pokazal poštenjaka, zato mu hi treba biti nerodno, da bi se skrival. Knjige je pošteno vrnil, vsi smo prinesli v to deželo veli-mero domotožja in prazne že-Pe- Redki so bili, ki so nam tedaj boteli in mogli pomagati. Danes nas je pa veliko, ki smo v stanju in voljni to narediti. Le to Prosimo vse, ki nanovo prihaja-.1° v Toronto, bodisi z dežele ali 12 stare domovine, naj ne bežijo stran od slovenske cerkve in od Slovenskega doma. Ne vabimo Vas’ da bi vas izrabljali, vabimo vas, da bi vam bilo lažje v last-nth težavah tujega morja.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.
Protestantski pastor je predaval
Društvo NIJ pri Mariji Pomadi je imelo na belo nedeljo po Lot ji sv. maši svoj redni mesečni sestanek. Reden sestanek je ul izreden po vsebini. Odgovar-■lal je ekumenskemu gibanju, ki nas katoličane nagiba k boljše-,T1U poznavanju drugih, nekato-1'ških kristjanov.
Predavatelj je bil Rev. John Grant, profesor protestantovske-ga bogoslovnega zavoda Emmanuel College v Torontu. Naslov njegovega predavanja je bil: “Moj pogled na katoliško Cerkev”. Predavatelj se ni točno držal naslova. V predavanju je prikazal razmerje med katoličani in protestanti, ki je vladalo pred II. Vatikanskim zborom in spremembo tega razmerja, ki jo je rodilo ekumensko gibanje.
Predavatelj je govoril zelo obzirno in prizanesljivo. Poznalo se mu je, kako velik vpliv je naredil nanj in na njegovo mišljenje II. Vatikanski zbor. Po predavanju je prav tako Ijubeznji-vo odgovarjal na stavljena vprašanja.
Gotovo je prav, da stopamo v stik s pripadniki drugih ver, da se tako spoznavamo in v razgovoru sporazumevamo. Pa ne bomo veliko dosegli, če ne bomo prej v odkritem razgovoru premostili jarkov, ki ločijo različne tabore med nami samimi. Kdo naj začne? Kdo je začel razgovore s pripadniki nekatoliških kristjanov?
Por.
Kupuješ nov avtomobil?
Če ti je vseeno ali pri nakupu novega avtomobila potrošiš nekaj stotakov več ali manj, potem ne beri teh vrstic. Večina pa ne želi razmetavati denarja.
Nikdar ne kupuj avtomobila v vročih, vlažnih dneh. Naj se ti ne mudi, naglica tudi tukaj ni dobra. Za novim avtomobilom se začni ogledovati doma, kjer ni reklame, kjer ti nikdo ne pri-šepetava in kjer ni zapeljivih izložb. Doma, v razgovoru s svojimi, v miru premisli in odloči: kakšen avto res potrebuješ (ne želiš!), katero znamko hočeš in kako ga boš plačal. Način plačevanja je velike važnosti: z goto vino, s posojilom, ki ti ga bo dala Hranilnica in Posojilnica, ali pa ga boš plačeval na obroke finančnim kompanijam. Zadnji način bo najdražji, izogibaj se ga! Če boš vse te stvari že doma v miru premislil, odločil in pripravil, ti bo nakupovanje zelo o-lajšano in cena znižana.
Ali hočeš imeti na avtomobilu
Materinska proslava 8. maja letos
Lansko leto smo se veliki in mali spomnili naših mater samo v cerkvi, pri molitvi in s hvaležnimi mislimi. Letos bomo tem spominom, ki so brez dvoma najlepši, dodali še skromno skupno proslavo. Materinska proslava bo pod okriljem “Društva Slovencev Baraga” v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. v nedeljo, 8. maja, popoldne. Več podrobnosti bo objavljeno še pozneje. Tudi vabila bomo še delili na običajnih krajih in ob navadnem času.
Materinsko proslavo pripravljajo predvsem mladi ljudje, ki bodo materam pokazali s plesi, pesmijo in govorjeno besedo, da jih imajo radi, in da cenijo njihove žrtve. Že danes vabimo slovensko javnost, da se te proslave udeleži v velikem številu.
Odbor
Življenje v Slovenskem domu
V nedeljo, 17. aprila, si je Slovenski dom ogledal naš slovenski mojster-kipar g. Franc Gorše. O domu je imel samo pohvalno mnenje. Bil je tudi veselo presenečen, ko je v domu našel toliko življenja: v mali dvorani je imel vajo povečan moški zbor pevcev iz Toronta in Hamiltona; dekleta so se učila za svoj nastop narodnih plesov; ker ni bilo zanje drugje prostora, so morale iti v kuhinjo, ki je hvala Bogu dovolj prostorna. V glavni dvorani so bili otroci pri številnih igrah. Člani društva “Slovenski dom” so morali čakati, da so prišli na vrsto. Napovedan so imeli svoj občni zbor, ki se je zaradi tehničnih o-vir spremenil v navaden članski sestanek.
Predsednik, tajnik in blagajnik društva so članom poročali o finančnem stanju, o novih članih, ki so pristopili in plačali svoj del v gradbeni fond ter o nameravanih prireditvah.
Drugi del sestanka je bil pa razgovor o osnutku pravil. Člani so izrazili svoje mnenje o sprejemanju novih članov, o načinu prireditev, o dolžnostih in pravicah članov in podobno. To mnenje članov se bo potem spremenilo v pravila, o katerih bodo dokončno glasovali na nasled-
ča. Tako bo samo enemu dolžan, | večja. Nekdaj je Kirkland Lake
veliko “izrednih pritiklin” (ex-	občnem zboru meseca ja-
tras) ? Vse pritikline, ki ~~ —
so na
razpolago v letošnjem letu, morejo ceno avtomobila zvišati za 40'/ ; tako pravi neka revija. Bodi previden, katero pritiklino boš izbral. Gotovi deli, ki so bili včasih “izredne pritikline”, so postali redni deli avtomobila. Pazi, da ti takih ne bodo zaračunali. So pa gotove pritikline, zaradi katerih boš pozneje veliko lažje in boljše prodal ali “trade in” svoj avto: n.pr. radio, grelec, močne zavore in volan (power brakes and steering). (Vzeto iz skušenj in iz Everybody’s Money.)
'ki naj mu obljubi toliko, kolikor zmore. Takoj je nastalo vprašanje, kdo bi mu posodil večjo vsoto. Izkazalo se je, da ne pripada nobeni verski skupnosti, nobenemu društvu, nobeni stranki in nobenemu klubu. V vsej množici je resnično sam. Mogoče je res včasih najcenejše, biti sam vase zaprt. Dokler si zdrav, mlad, močan in ti ničesar ne manjka. Če se pa vse to o-brne? Gorje mu, ki nikogar ne pozna, ki nikamor ne pripada in ki se v veliki gneči počuti samega.
P.
-------o-------
Glas iz Pori Arthurja
PORT ARTHUR, Ont. — Pomlad je že trdno stopila v deželo, četudi nas je zadnje dni nekaj krati skoraj mraz tresel. Smo precej daleč na severu in mraz je pri nas nekaj vsakdanjega v tej letni dobi.
Bolj toplo nam je bilo pri srcu, ko je bil med nami misijonar č. g. Sodja. S prelepimi pridigami nam je p o j a s n j e v al krščanske resnice, nas učil in vzpodbujal v Kristusovem nauku, nas vnemal v ljubezni Zanj. Zal je precej rojakov ostalo doma, njihova vnema za vsakdanje dobrine je bila močnejša od želje po duhovnem bogastvu, po notranjem miru, ki ga je mogoče dobiti samo v Gospodu.
Vse te rojake in rojakinje je misijonar prav posebno povabil, naj pridejo nazaj v našo sredo, naj se povežejo z versko skupnostjo. Ne pozabimo na Boga, če nočemo, da bo On na nas pozabil! Naj nihče ne izostane od verskega opravila, od misijona zato, ker bi moral ob udeležbi darovati kak dolar, če more, prav, če ne more, tudi prav! Denar ne more in ne sme biti ovira.
Prisrčna hvala misijonarju, ki je prišel med nas in se tako žrtvoval za naš dušni blagor.
Pozdravljeni!
J. Č.
štel 26,000 prebivalcev, danes jih šteje samo 15,000 z nami vred, ki nas je kakih 300, nekdaj pa nas je bilo 3,000. Takrat se je podnevi in ponoči slišala naša slovenska pesem, danes pa se sliši samo jamranje o revmatizmu in naduhi. Seveda ob taki situaciji ne more biti nobenega družabnega življenja, posebno še zato, ker nimamo nobene narodne zavesti! Sicer imamo tukaj Hrvaški narodni dom z licencirano dvorano in z drugimi prostori, v katerih bi se lahko shajali in prirejali razne prireditve, imeli sestanke in društvene seje, pa se večina Hrvatov, vsaj tistih, ki se štejejo za progresivne, rajši poslužujejo poljske dvorane kot hrvaškega narodnega doma. Slovenci se pa rajše shajajo in imajo svoje seje po raznih stanovanjskih hišah, ker jih, mislim, bode v oči hrvaška in kanadska zastava, ki sta izvešeni na Hrvaškem narodnem domu. Tako vsaj se je enkrat izrazila neka Slovenka: “Oh, kaj bomo sedeli pod tistimi fanami!” Žalostno, a resnično.
Prav prisrčne pozdrave vsem Slovencem širom sveta in seveda tudi vam, gospodje, pri A-meriški Domovini.
Frank Marušič
nuarja prihodnjega leta.
Tako je bil to zadnjo nedeljo Slovenski dom temeljito zaseden do poznega večera.
Por.
Kaj pomeni biti sam v množici . . .
Oni dan sem naletel na človeka, ki je bil rojen v Kanadi. Ker me pozna, mi je potožil, da ga tarejo dolgovi. Odplačuje: tukaj $10, tam $40, drugje zopet $23, in še in še. Svetoval sem mu, naj najame eno samo večje podojilo in naj vse dolgove odpla-
V Kirkland Leks m mb nekdanje živahnosti
KIRKLAND LAKE, Ont. -Cenjeni gospod urednik! V prilogi Vam pošiljam ček za celoletno naročnino za našo Ameriško Domovino. Čas tako hitro teče in zdi se mi, da je šele nekaj mesecev, odkar sem vam zadnjič poslal naročnino, pa je od tedaj vendar že poteklo eno leto. Eno leto bližje do tja, odkoder ni povratka.
Tukaj pri nas v Kirkland La-ke-u ni nič posebnega. Nas je vsak dan manj, ker so rudniki zlata že izčrpani, samo trije od sedmih še obratujejo, pa še od teh treh se bo koncem tega leta eden zaprl.
Mladi ljudje v Kirkland Lake ne prihajajo več, ostanejo rajši doli na jugu, kjer so plače večje in možnost vsakovrstnega dela
OTTAWA. — Zunanji minister Martin je izjavil, da Kanada ne misli umakniti svoje čete, ki v okviru NATO pomagajo čuvati svobodne Evrope, domov, ko se bodo morale umakniti s francoskih tal.
*
Odpust Patricka Watsona in Laurierja LaPiečra od CBC televizije je povzročil precej razburjenja pri gledalcih in pri sodelavcih CBC. Zadnji so grozili celo s štrajkom. Postopno se bo
spor pomiril in uredil.
»
Zvezna vlada je naročila pregled obsodbe Stevena Truscotta, obtoženega umora 12 let stare deklice. Truscott je bil obsojen pred 7 leti na smrt, pa nato kot mladoletnik pomiloščen na dosmrtno ječo. Nedavno objavljena knjiga v Torontu je vrgla dvom na pravilnost razprave in obsodbe.
Vrhovni sodnik W. Spence je izjavil, da doslej ni bilo mogoče dobiti nobene osnove za trditve, da bi bila Gerda Musinger vohunila v Kanadi v korist Sovjetske zveze ali katerekoli druge države. Preiškava, ki je dvig-; nila toliko prahu doma in v tujini, se nadaljuje.
•
Tujci imajo v Kanadi investiranih okoli 34 bilijonov dolarjev, Kanadčani v tujini 12.5 bilijona, kanadski dolg tujini znaša torej 21.5 bilijonov dolarjev.
PETROLEJSKO POLJE K A KITAJSKEM — Na Kitajskem so v zadnjih■ letih začeli .izkoriščati razna petrolejska ležišča zlasti na severozahodu .obsežne dežele. Na sliki vidimo petrolejsko polje T.aching, kjer so začeli petrolej črpati pred nekako 6 leti. Kitajci trdijo, da je najmodernejše, o.prernije.no in vodeno.
Predsednik pokrajinske vlade Britske Kolumbije Bennett je dejal, da bo vlada pomagala s podporami kupcem domov. Zadevni načrt bo predložen pokrajinski zakonodaji.
-----O------
Francija ni proti NATO
Zunanji m i n i s ter Maurice Couve de Murville je v odgovoru na vprašanja Associated Press trdil, da je Francija le proti vojaškemu dogovoru v okviru NATO.
PARIZ, Fr. — Associated Press je stavil zunanjemu ministru Murvillu vrsto vprašanj, na katera je dal ta pismene odgovore. V njih odločno zavrača trditve, da bi hotela Francija razdreti NATO in da bi francoski umik iz vojaškega dela dogovora bil v nasprotju s koristmi Združenih držav.
Zunanji minister Maurice Couve de Murville je trdil, da je sedanja vojaška organizacija, ki je bila dogovorjena potem, ko je bila sklenjena pogodba o NATO, zastarela in potrebna spremembe. Opozoril je na tesno povezanost ameriških in zahodno-nem-skih vojaških sil v Zahodni j Nemčiji in izjavil, da hoče Francija ostati članica NATO, kot je bila sklenjena spomladi 1949, hoče se umakniti le iz posebnih vojaških dogovorov, ki so sledili podpisu te pogodbe in s katerimi je bilo ustanovljeno skupno glavno poveljstvo vseh zavezniških oboroženih sil tudi za dobo miru.
Francija ceni ameriško prijateljstvo, noče da bi se zmanjšalo ali celo izginilo, je dejal De Murville. NATO mu ni všeč, ker v atmoski dobi ne upošteva atomske obrambe. To se pravi, ne daje Franciji v rabi atomskega o-rožja v obrambnih načrtih NATO tistega glasu, ki bi ga De Gaulle že davno rad imel in se je zanj potegoval še v času Eisenhowerjevega p r e dsedova-nja, pa bil zavrnjen.
....-o-------
Ameriški poraz ¥ Aziji bo škodljiv M Evropi!
PARIZ, Fr. — Francoski diplomat, ki je nasproten politiki De Gaulla v NATO in v Vietnamu, je dejal, da bo ameriški poraz v Vietnamu, oziroma ameriški umik od tam usoden ne samo za Azijo, ampak tudi za Evropo. Močno bo prizadel ameriški u-gled pri zaveznikih v Evropi in s tem še bolj oslabil NATO, ki ga podpira De Gaulle.
Predsednik vlade neke nekomunistične azijske države je povedal amer iškim zastopnikom privatno, da bi ameriški umik iz jugovzhodne Azije imel porazne posledice. Ves odpor proti komunističnemu vplivu v tem delu sveta bi se v tem slučaju enostavno podrl.
Ameriški uspeh v Vietnamu bi seveda imel tudi svoj pozitivni vpliv na položaj v zahodni Evropi. Okrepil bi položaj Združenih držav in pokazal, da De-Gaullove trditve in rešitve niso vedno nujne.
-----o------
Savdski kr ali Fejsal se vrnil iz Pakistana
RIAD, Savd. — Savdski kralj Fejsal je bil pretekli teden na uradnem obisku. v Pakistanu, poleg Indonezije naj večji islamski državi Azije in seveda sveta. Razgovarjal se je o islamski e-notnosti in sodelovanju v mednarodni politiki.
Jordaniji, ima pa menda v načrtu obiskati še druge islamske države, ki zastopajo konserva-tivnejšo smer v domači in v mednarodni politiki.
Cleveland, o.~
Moški dobijo delo
FOUNDRY COREMAKER
Full time or part time Retired also considered Work as many hours as wanted
Call 946-5917
(85)
Ženske dobijo delo
Secretary wanted
Legal secretary, shorthand, electric typewriters, age 20 to 40, Slovenian neighborhood. Send qualifications to American Home, Box 123, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
(86)
Delo za ženske
Iščemo žensko za delo na šivalnem stroju. Stalno delo, visoka plača cd ure in od kosa. Prijazen prostor. Plačani prazniki in počitnice.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(Južno od Payne)
______ (84)
Dela za moške & ženske
Moški ali ženska
Skladiščni razdeljevalec majhnih delov dobi polno ali delno zaposlitev. Izučimo. Prilika za napredek. Oglasite se osebno od 8.30 d op. do 4.30 pop, SAUNDERS & NEEFUS INC. 4606 Hamilton Ave.
(83)
Iščemo čistilca in čistilko Polno zaposlitev dobita moški in ženska, ki sta fizično zmožna splošnega čiščenja v naši ustanovi. Plača od ure. Polne dodatne koristi na razpolago.
St. Vincent Charity Hospital 2222 Central Ave.
(82)
M ALI OGL ASI
Išče varuhinjo
Vdovec išče varuhinjo za svoje tri majhne otroke, od 3. popoldne do 11.30 zvečer, ko je on na delu. Ji ni treba stanovati v hiši. Jo po delu pelje domov. V bližini sv. Vida. Kličite EX 1-8769 do pol treh popoldne.
(85)
!	:	ii
ZULICH |
INSURANCE |
AGENCY	t
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 L Cleveland 19, Ohio	)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
POPRAVLJAMO
Strehe, žlebove in aluminijaste oblogo Damo brezplačno ocenitev vsak čas.
Kličite 881-3798.	—(83)
Izpod $10.000
Dve kolonialni hiši, vsaka ima 3 spalnice, ena se nahaja pri E. 74 St., druga pri E. 140 Street.
Kličite:
Fejsal je v zadnjih mesecih | ANTHONY J. PIRC, Broker bil že tudi na obisku v Iranu in I RE 1-9379	KE 1-4347
RAZPIS SLUŽBE
West Park SloeeaSsa Home, 4683 W. 130 Sl.
išče upravnika kluba — oskrbnika za vse domove naprave. Prednost ima zakonski par, upoštevali pa se bodo tudi sposobni posamezniki. Prosimo, pošljite ponudbe na:
Tony Miklich, 11704 Lena Ave. Cleveland, Ohio 44135
.. *

A -
,f. |.||-|-	j IPt

TRYGVE GULBRANSSEN
In vežno šume gozdovi
L fltljlTTTtttTT
HIIHIIIIIIIIIIIIIIXIIIITTTTT T I ItTTTTl
rala oditi z njo po stopnicah navzgor.
Če prideš po dolgi in naporni vožnji v vetru in mrazu v hišo— je še kje kak občutek, lepši od tega? Majorju je otožno zaigralo srce spričo prisrčnega sprejema, kakršnega še ni bil doživel vse svoje življenje. Stari mu je stisnil roko, da so zapokale kosti, stari Klinge pa je položil svojo tresočo roko v nje-
CHICAGO, ILL.
FOR SALE OR RENT
j0 kar je le mogel stisnil, potem pa je capljal za njim, kjer koli se je ustavil ali kamor koli je stopil; trkal ga je po rami in po roki in mu pravil, da je prelepo, ker je prišel.
Gospodična Adelajda je že omahovala od utrujenosti, dolge poti in ostrega vetra — in od razočaranja, ker ga ni bilo, je skoraj omahnila. Ko pa je prišel in je spet zagledala obraz, o katerem je neprestano sanjala, tedaj jo je obšlo, da bi se zgrudila predenj.
Gospodična Adelajda je bila gost v marsikateri premožni hiši in povsod so jo prisrčno in lepo sprejeli; toda dekliški sobi, kakršna je bila ta, v katero je stopila, ni bila enaka nobena na vsem svetu. Njena stroga mati jo je bila učila, da pred posli za nobeno ceno ne sme pokazati svojih čustev in misli. Zdaj se je sicer okrenila, da bi ne pokazala svojih vlažnih oči, toda ni mogla zadržati besede, ki so ji prihajale iz srca.
“Tako lepo je tu,” je rekla, in v njenem glasu je bila toplina.
—	Da, veseli jo, če gospodični ugaja, je odvrnila gospodična Krusejeva. Tedaj pa se je Adelajda Barrejeva nasmehnila in se s svojimi vlažnimi očmi zazrla naravnost v gospodično Kru-sejevo: “Če kdo s takšno sobo ni zadovoljen, potem ne zasluži, da bi imel streho nad glavo.” In te besede si je gospodična Krusejeva dobro zapomnila.
5
Gospodična Barrejeva je bila v sobi sama. Prišlo je dekle in ji prineslo tople vode, da bi si umila roki, in skodelico mesne juhe. Potem pa je Adelajda zapahnila vrata. Luč na predalčniku je visoko in mirno svetila in v peči so plapolala bukova drva. Z njihovim vonjem se je mešal komaj zaznaven duh po smrečju ali nečem podobnem .. V zraku je bil vonj— da, po čem neki? Da, spomnila se je, tako je dišalo v sobah njene babice.
Sedla je v velik in globok stol nagnila glavo nazaj in se naslonila na bleščeče belo blazino. Še nikoli se v vsem svojem življenju ni nikjer počutila tako domačno kot tu. Njena mati je bila stroga in nedostopna in vedno je razširjala okoli sebe hlad. Smisel za domačnost je bila zamrla v njej, še preden se je bila ona rodila — in Adelajda sama
—	Bogu bodi potoženo — je mislila tudi samo nase. Tu v tej sobici pa je zadihala vanjo nežna
Skoraj ves čas je prebil v stari hiši, ki je stala nedaleč od stene stare izbe. Pravili so ji “hiša”, in bila je najstarejše poslopje na Bjorndalu. Sredi izbe je stalo ognjišče, stene so bile brez oken, le v strehi je bila luknja za dim. Že kot mlad fant je vztrajal Dag pri tem, da hoče prebivati v “hiši”. Zelo dobro se je počutil v njej pri svojih smučkah, orožju, pri svojih psih in ribiških potrebščinah. Zdaj pa je prišel, ker je bil slišal kraguljčke in tuje glasove. Ali so njegove ostre oči, ki so zapazile v gozdu najmanjšo podrobnost, pač tudi videle, kar je bilo vredno opaziti pri gospodični Barrejevi? Bledi obraz, ki je tako nenadoma zardel, velike, lepe oči, ki so se sprva tako žalostno svetile in potem tako živahno zagorele, vrat, obrobljen s čipkami in vitko postavo? ... Pokimal ji je v pozdrav in ko je dvignil glavo, je videl njene oči, ki so se še vedno svetile. Toda v tem hipu je prišla gospodična Krusejeva in gospodična Barrejeva je mo-
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
SALESWOMAN
If you have a smile, you have what it takes!... Then you can earn more than your husband makes! Call 248-6295.
Hrs., 8:30 a.m. to 10 a.m.; 4 p.m. to 6 p.m.	(82)
IŠČEMO FRIZERKO Mora imeti skušnjo.
INGE’S HOUSE OF BEAUTY 4007 No. Lincoln. Phone: LI 9-8538
(82)
MALE OR FEMALE HELP
MOŠKA ali ŽENSKI (2)
Delni čas. ZA ČIŠČENJE NAŠIH URADOV. Podnevi, po 3 ure. V okolici Lyons, 111. Mora imeti lastno prevozno sredstvo. Kličite Mr. Loh-mann, 447-8385	(82)
(82)
HOUSEHOLD HELP
WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK
Pleasant surroundings. Permanent. Good salary. References required. HO 5-0091
(82)
MATURE WOMAN For light housework. 2 children. Family living privileges. Pleasant home, own rm. It will be a home for you. Suburban area. Call after 5 p.m. 354-0810.	(83)
IŠČEMO GOSPODINJO Na severozahodni strani. Mora živeti v hiši. Lastna soba. 2 odrasla. Plača po dogovoru. Prijeten dom. Kličite zjutraj SP 2-9854.
(82)
CHILD CARE ONLY live in 4 days a week. 2 children, 2-5. $20 week salary. Employed parents. Must be under 30. English necessary. Fullerton-Kedzie area. 489-0751.	(83)
TAVERN - RESTAURANT Old estbl. business (20 yrs.). Profitable 4% rm. hse. included. 25’ lot for par kg. Priced to sell due to death. Phone FU 5-9700.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT & PIZZERIA North side. By owner, est. 10 yrs. Excel, loc. Across from new shopping center. Priced to sell quickly due to illness. Phone for information. 588-7528.
REAL ESTATE FOR SALE
$16,000 — BY OWNER To see is to believe. Brick ranch, 2 bdrm. 9 yrs. old. Modern. Gas ht., corn. lot. 2 car gar. Priced to sell due to death. Phone for inform. FU 5-9700.	(83)
HELP WANTED
SALESLADIES AMD MEM
All shifts open. Modern MISTER DONUT SHOP. Finishing and selling donuts. Uniforms furnished. Good pay, paid vacation. Apply: 5843 Dempster, Morton Grove, 111.
Mister Donut Shop
(82)
MALE HELP
SCREW MACHINE Skokie Manufacturer has opening for Brown & Sharpe automatic screw machine operator. Must be experienced. Excellent working conditions and top wages. Call Mr. Brown. OR 4-0340.	(82)
ROLLER OPERATORS
Experienced or we will train for permanent work. TOP WAGES. Free uniforms. Many company (benefits. Apply in person.
MIDLAND SCREW CO.
3129 W. 36th St.
Tel.: 254-5500
(83)
IZDELOVALCI ORODJA IN KALUPOV “Pomočniki”
Izdelovalci kalupov za kvalitetno delavnico orodja in kalupov. Najvišjo plače. V okolici Franklin Parka. Dobre prevozne zveze. Kličite za prikladni sestanek:
766-2870
(84)
MALE HELP
ARE YOU R0ADBL0CKED ??? TRAINEES FOR
FOREMEN
PRODUCTION SUPERINTENDENTS PLANT MANAGERS
Fast growing national corporation offers challenge and reward to acceptable candidates. Excellent blue chip benefit program plus unequalled profit sharing plan. CALL 296-8116 FOR APPOINTMENT.
THOMPSON INDUSTRIES
Subsidiary of Rexall Drug & Chemical)
1797 So. Winthrop Drive, Des Plaines, III.
an equal opportunity employer
duša gospodične Doroteje, in iz vseh kotov je vela topla skrb gospodične Krusejeve.
Da bi božični prazniki le dolgo trajali, dlje kakor pa vsi dosedanji.
Dvignila se je in stopila h predalčniku in ogledalu. Pogovarjala se je z njim, dotikala se je predmetov na predalčniku in pobožala je izvezeni prt. Potem pa se je umila in spravila v red čipke in kodre. Tedaj pa je nekdo prišel, po stopnicah navzgor in potrkal na njena vrata. Gospodična Krusejeva ji je prišla povedat, da je miza že pogrnjena, in potem ji je pokazala pot skozi vežo v predsobo.
Takšne ure Adelajda še ni bila nikoli preživela. V veži sta se bila srečala le mimogrede, zdaj pa bo s svojo usodo sedla za mizo; dovolj časa bo imela, da si ga bo lahko temeljito ogledala in tudi on jo bo lahko videl pri polni svetlobi. Bila je srečna in obenem preplašena. Ko je vstopila, jih je videla le kot skozi nekako meglo, počasi pa so se njene oči privadile poltemi. Očeta in stotnika niti pogledala ni; pač pa si je utisnila v spomin očeta Daga in njegovega sina. Oba sta bila nekako nevsakdanja, Vendar pa sta bila po zunanjosti njenemu svetu bližja kot pa je pričakovala. Adelajda seveda ni vedela, da jima je bil napravil obleko krojač iz mesta, in zato se je začudila, ker sta tako mestno izgledala. Zdelo se ji je, da se sin v tej obleki ne
počuti posebno dobro. In vendar je bil prav takšen, kot ga je bila videla v svojih sanjah, in vendar čisto'drugačen kakor moški, ki jih je poznala. Stari, ki je bil prepotoval že veliko krajev in ki je bil zelo bogat, je bil nekam hladen, miren in dostojanstven in nekako zviška je z globokim in brezizraznim pogledom gledal na človeka. Še pred nikomer, toda pred tem starcem se je zdela sama sebi nekam majhna in uboga. Imel si utis, kakor bi bil že prodrl do dna vsem življenjskim vprašanjem, in kakor da bi njo in ves svet gledal z nekam vprašujočim nezaupanjem.
Sedli so k mizi, kakor je pač naneslo, Adelajda je sedla na očetovo stran, mlademu Dagu nasproti. Na drugo stran mize sc je vsedel stotnik Klinge, na gornji konec pa stari. Pohištvo v sobi je bilo staro in zdelo se ji je nekam tuje, razen spineta ob steni. Predmeti in ljudje so vzbudili v njej neko utesnujoče spoštovanje. Ko pa je premagala ta občutek in se ozrla na mizo, je bila zelo presenečena.
Nobena slavnostno obložena miza, kar jih je bila kdaj koli videla v življenju, ni bila podobna tej. Mizo v predsobi so pripravili kakor je bilo za časa Ane Hammarbojeve. Sicer bi jo morali tako pripraviti šele na božični dan, toda z obiskom je prišel božič, in tako so jo kot dobrodošlico prispevšima gostoma pogrnili že prvi večer. Že
od pradavna je moralo biti na mizi vse, kar sta le nudila kuhinja in klet; vsak je lahko jedel kar in kolikor je hotel. Da, božična miza na Bjorndalu je ostala taka, kakršna je vedno bila.— Jedi je bilo pripravljenih za skoraj sto ljudi; tu so bile cele gnjati in veliki kosi pečenke, vse, kar so le nudili gozd in voda in kmetija, od prešiča, teleta, goveda, ovce in jagnjeta do
gosi in perutnine, zajca in jerebice, ki jo je bil ustrelil mladi Dag tam gori, kjer se pritlikave bukve stiskajo k planinam. Na mizi pa je bila tudi posušena losovina, prekajeno medvedovo meso in vsakovrstne ribe iz rek in jezer. Vrhu vsega pa je bil tu še kruh, in razne vrste sira, maslo in med, pecivo in vkuhano sadje. In poleg tega še močno pivo in žganje.
yiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiimiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimmiiiiimi'j
PRI IGRI — Tale psiček v Bostonu, Mass., bi rad spra-i vil vse krogle skupaj, kot zganja ovčarski pes ovce v trop.
MODERNI NAČIN GRADNJE — Visok žerjav nese delavce in križ na vrh zvonika nove cerkve v New Yorku. Zvonik, križ in vse drugo je bilo izdelano na tleh in v treh urah sestavljeno in utrjeno na, vrhu cerkvice, ,
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
1	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
|	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
j • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
I e za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
| e članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
\ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
1 Premoženje_____________________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
(K. S. K. J.)
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
(ME ...
NASLOV MESTO ... DRŽAVA ________
CODE
rjflllMllllllllimillllMIIIIIII[ll!ll!lllllllll!llimillllllllimil!l!!lllilllllllllllllllllllimillllll!l!llllllllllllllllll!llllll!llllll!l!
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair A ve.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
TRIJE MOGOČNI GONILCI — Slika kaže zadnji del mogočnih jet motorjev letala 727, v katerem je prostora za 100 potnikov.