GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Naloge Zli pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organizacije dela v del. organizacijah Na zadnjem 6. plenumu ZKS so bile sprejete naloge ZK pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organizacije dela v delovnih organizacijah. Aktualnost vprašanj in zahteva po dopolnitvi statutov in drugih samoupravnih aktov v delovnih organizacijah za izvajanje ustavnega amandmaja XV. postavlja pred ZK in druge subjektivne sile vrsto konkretnih nalog. Zato je nujno, da imajo zlasti člani Zveze komunistov v delovnih organizacijah jasno politično stališče pri nadaljnjem razvijanju samoupravljanja. Zato tudi smatram, da je obravnava teh nalog na tem forumu prišla zelo v pravem času in so naloge za člane ZK zelo aktualne. V nalogah se najprej podaja, kaj predstavlja samoupravljanje v naši družbi. Samoupravljanje uveljavljamo v naši družbi kot temeljni družbeno ekonomski in še posebej proizvodni odnos, ki pomeni podlago za razvoj družbeno političnega sistema neposredne -demokracije, v katerem še uresničuje politična oblast delovnih ljudi. Ni prezreti v nalogah opredelitev vodenja in se glede vodenja navaja naslednje: Vodenje delovnih procesov pomeni nujno potrebno vrsto aktivnosti v sodobni de-ljtvi dela, Vendar so tudi te aktivnosti le vrsta delovnih opravil v tehnični delitvi dela in kot take skupaj z dru- -; :gimi celota upravljanja delovnih organizacij. Vodenje poslovanja in proizvodnih procesov na današnji stopnji tehnologije n materialnih sredstev ne moremo ločiti od organiziranja ljudi in je sredstvo za uresničenje samoupravljanja, ne pa za prisvajanje oblasti. Zatorej tisti, ki izvršujejo funkcijo vodenja, nimajo večjih pravic pri samoupravljanju. Pri izgrajevanju organizacije samoupravljanja je treba uveljaviti takšno organizacijo, v kateri bo delovni človek neposredno odločal in vplival na vsa bistvena vprašanja svojega življenja -in dela ali po svoji samostojni odločitvi razvijal oblike neposrednega samoupravljanja, v interesu delovne skupnosti kot celote. Poudarja se, da je hitrejši napredek delovnih sil zgodovinski interes delovnih ljudi. Njegova neločljiva komponenta je sodobna organizacija dela. Zato ne more biti dileme med samoupravljanjem in sodobno organizacijo dela. V drugem delu nalog se poziva vse člane CK ZK in organizacije ter člane ZK v delovnih organizacijah, da kritično preučijo samoupravne odnose in organizacijo samoupravljanja v naši delovni organizaciji in izvršiine funkcije samoupravljanja glede na to, koliko omogočajo smotrno sodelovanje vseh zaposlenih pri reševanju skupnih zadev in učinkovitost poslovanja delovnih organizacij. To naj bo trajna naloga komunistov, v katero moramo vključevati družbeno politične organizacije in stavkovne službe. Razprava naj zajame vse kolektive, kkrnorajo preučiti in oblikovati najbolj ustrezne oblike, samoupravljanja in jih uzakoniti v svojih samoupravnih aktih, kar zahtevajo ustavne spremembe — amandma XV. V nalogah se jasno zavračajo težnje in-praksa, da se interesi delovnega človeka pri ustvarjanjurin delitvi dohodka ločujejo na tako imenovane dolgoročne in kratko ročne, če se v praksi ti interesi ločujejo, je to posledica odtujenosti proizvajalcev in odgovornega odločanja o...celotnem ustvarjenem rezultatu in omejevanju le na tisti del, ki gre za osebne dohodke. .. V vsakem podjetju moramo najprej jasno opredeliti Čili, ki ga želimo doseči s posrednim ali neposrednim odločanjem y razpolaganju s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, Doseči in uveljaviti je treba takšna razmerja med pravicami in obveznostmi posameznih delov podjetja in takšne odnose, mehanizme in kriterije pre- (Dalj e na 2. strani) HH M Kisa H U Bi m mm um Ha BB HH ■■ BB HH BB HH HH HH HH HH BB HH HH HH EH BUB HH BB V šentjernejskem obratu tovarne ELEMENTI so izdelali 22 strojev — avtomatov za proizvod« njo uporov, namenjenih za izvoz v Indijo. Celotna pošiljka v vrednosti 350 milijonov SD je sedaj pod strokovnim vodstvom oddelka za embalažo ZZA pravilno embalirana in ustrezno zaščitena za dolgotrajen prevoz po morju. Priprave za praznik združenega podfetja potekajo normalno HB BI IB S 59 tam BI BB BB Ha mra BB BSH BB BB HB BB BB BB KiW BB BB mm BB BB BB ..Etn asa 'BB BB' BB NA ZADNJEM POSVETU PRIPRAVLJALNEGA ODBORA ZA PROSLAVO 4. JULIJA IN ČLANI KOORDINACIJSKEGA ŠTABA SO SE RAZČISTILE ŠE NEKATERE PODROBNOSTI ZA DOBER START V ZADNJO ETAPO PRIPRAV ZA TO VELIKO MANIFESTACIJO ZDRUŽENIH PROIZVAJALCEV. Dobra poteza Sindikalno vodstvo ZP je napravilo v smeri propagiranja množične udeležbe na,, proslavi pametno in' Smotrno' potezo: povabilo je na sejo pripravljalnega odbora in pozneje tudi na ogled prireditvenega prostora predstavnike družbeno-političriih skupnosti in samoupravnih teles posameznih enot ZP, da bi se na lastne oči prepričali, kaj se nam obeta ob Dnevu borca, bremenske razmere So sicer nekoliko skvarile' dejansko podobo .Lokev in okolice. Vzlic temu pa. so povabljenci brez rezerve odobrili zastavljene načrte in izrekli vse priznanje dobremu okusu in smislu za planiranje množičnih manifestacij ljudem, ki jim je zaupana ta zahtevna manifestacija. Sodimo, da bo beseda očividcev zaleg-gla vsaj toliko, kolikor suhoparni plakati in druga javna obvestila, ki naj vzpodbudijo kolektive, k . čimvečji udeležbi na pro-. slavi. Dokaz, da je omenjena akcija, dosegla svoj namen, je tudi veliko zanimanje mladine za obisk teh razmeroma malo znanih krajev. Predstavniki mladinskih, aktivov ZP so povabili na svojo sejo člane koordinacijskega štaba, da. bi se seznanili še z nekaterimi podrobnostmi v zvezi-z značajem prireditve. Pri tem je zanimivo, da so prav mladinci veliko pripomogli k temu, da so se izoblikovala tudi neuradna, izvenprogramska -Stališča o -tem, kakšna naj bo zunanja podoba, pa tudi .notranja vsebina proslave na Lokvah. Upravičeno terjajo.,svoj delež, na proslavi ip se želijo zabavati po svoje. Tem željam in zahtevam pa najbolje ustreza prosta zabava v stilu piknika — po kratki uvodni svečanosti. Piknik Kaj je piknik in kaj vše sodi v. okvir takšnih zabavnih izletov — o tem imajo nekateri kolektivi že ustaljene pojme in praktične izkušnje. Kratko povedano, piknik je priljubljena vrsta kolektivnih zabav, na katerih izbirajo udeleženci program po lastnih željah in tudi sami aktivno sodelujejo pri njegovi izvedbi. Res je, da je piknik laže izpeljati v »družinskem krogu« posameznih kolektivov, res je pa tudi, da se dobri in organizatorjem posreči usmeriti uradni del' prireditve v sproščeno veselje, na katerem ni nikomur prisojena vloga statista ali pasivnega Opazovalca tujih radosti; Če se bo slavje zavleklo ... Dejstvo, da bodo v okviru proslave 4. julija na voljo dejansko trije dela prosti dnevi, navaja samo po sebi na misel, kako na najcenejši in najpametnejši način izra-oiti priložnost ter podaljšati slavje na lastno pest. Izbira motivov in dejanskih možnosti na tem področju je naravnost razkošna! Goriški gostinci (podjetje »Avto-promet«) so navzlic precejšnji prometni ■’ stiski, ki se obeta okrog 4. julija, pripravili 1 nekaj variant za kolektivne izlete, ki jih objavljamo na zadnji strani. Predlagane izletne smeri pa so zanimive tudi za izrazite individualiste, to je za tiste, ki so ' za avtomobilsko samoupravljanje. Vse je pač odvisno od dobre organizacije in glo-: bine žepa, pri čemer pa ne kaže zane-' mariti resnice, da povzročajo največje stroške nenačrtnost in slabe priprave. Prireditvena mašina je v polnem zagonu Iz novogoriške tovarne »Avtoizdelki« nam sporočajo, da se dobro zavedajo odgovornosti, ki jim je naložena kot organizatorjem in pokroviteljem proslave. Za se-/ daj ni vzroka, da bi jim ne verjeli. Skrbi iih le tistih 10 odstotkov neogibnih nepred. videnih okoliščin, ki udarijo na dan v dneh naj.večjih pripravljalnih naporov in se odražajo v glavnem v prepoznih prijavah udeležencev ali pa v nepreciznem izražanju njihovih zahtev. Prav bi bilo, da bi prejemniki njihovega cirkularnega pisma' poskusili razumeti prireditelje in jim pomagati na ta način, da se zvesto držimo njihovih navodii. Tudi tb je eden od nemajhnih prispevkov k našemu skupnemu slavju. (Okvirni program in navodila objavljamo na 3 strani.) M. Ljubič Naloge ZK pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja in organizacije dela v del. organizacijah (Nadalj. s 1. strani) Evanja sredstev med njimi, M bodo omogočali zavestno in odgovorno odločanje delovnih ljudi, upoštevajoč dolgoročnost skupnih interesov in skladnost razvoja podjetja kot celote, ter spodbujati odnos do ustvarjanja dohodka. Torej je mesto odločanja o delitvi in oblikovanju medsebojnih pravic in obveznosti stvar racionalnega gospodarjenja, strokovne presoje, specifičnih pogojev proizvodnje in na tej podlagi samoupravnega dogovora znotraj vsake delovne organizacije ali v okviru integracijske skupnosti. V zvezi z nagrajevanjem se nalaga komunistom, da ra uresničevanje načela o nagrajevanju po delu v delovnih organizacijah, komunisti še naprej spremljajo in spodbujajo takšno nagrajevanje, ki bo vsakega zaposlenega delavca spodbudilo k produktivnemu, ustvarjalnemu, odgovornemu delu in bo imelo kar najbolj pozitiven učinek na gospodarjenje delovne skupnosti. Komunisti si morajo prizadevati, da se uresniči takšen sistem obveščanja v delovnih organizacijah, ki bo omogočil sistematično, pravočasno in objektivno obveščenost zaposlenih. Te takšno obveščanje bo članom kolektiva omogočilo, da bodo sodelovali pri upravljanju kar je brez dvoma eden od pogojev za njihovo pravilno •usmeritev pri raznih odločitvah m pri kontroli nad delom posameznikov, voljenih in strokovnih organov. Potrebno je Zagotoviti, da imajo Zaposleni možnost izraziti svoje mnenje o vsebini obvestila in tako neposredno vplivati na oblikovanje ali spremembo odločitve. Pomembno mesto se daje problemu odgovornosti. Komunisti se moramo odtočno zavzeti za uveljavitev sistema odgovornosti z vsemi vrstami oziroma oblikami (moralne, strokovne, pravne in politične). Zavrniti in onemogočiti je treba miselnost, da pomeni odgovornost v samoupravljanju, da so »vsi enako odgovorni za vse«, ker »vsi odločajo o vsem«, in da se samoupravljanje in odgovornost uresničujeta že 's samim odločanjem, ne da bi bile številne funkcije upravljanja deljene in usklajene. V samoupravnih aktih in odločitvah je treba opredeliti kako je kdo za kaj odgovoren glede na to, koliko lahko prispeva k uresničevanju odločitev. Zato je treba zmeraj opredeliti tudi odgovornost glede strokovnega in političnega pripravljanja in vplivanja na odločitve. Naloge tudi naročajo, da je treba jasno opredeliti vlogo, ki jo morajo imeti politične organizacije in ZK v pripravljanju, dogovarjanju in vplivanju delovnih ljudi na odločitve. Za uspešno 'delovanje podjetja so nujno potrebni sposobni strokovnjaki. Zato je potrebno ustvarjati v delovnih organizacijah takšne medsebojne odnose in razmerja v ustvarjanju ter delitvi dohodka, ki bodo spodbujali interes vsakega delovnega človeka za pridobivanje in razvoj strokovnih kadrov. Praksa čedalje izraziteje zahteva sistematično znanstveno raziskovanje vseh vidikov samoupravljanja. Dosedanji raziskovalni in praktični napori so bili preveč razdrobljeni, zato se zmanjšuje njihova učinkovitost pri razreševanju in razvijanju konkretnih odnosov in oblik samoupravljanja. Tako preučevanje narekujejo tudi problemi, navedeni v gradivu in stališčih. V končnih poglavjih Centralni komite ZKS posebej poudarja, da je uspešno razvijanje samoupravljanja in njegove učinkovitosti neposredno odvisno od vsakodnevnega uresničevanja družbene in gospodarske reforme, to je od intenziviranja in prestrukturiranja gospodarstva ob vzdrževanju neobhodne gospodarske stabilnosti. Zato je nujno, da komunisti na vseh področjih svojega udejstvovanja neposredno povezujejo uresničevanje sklepov 6. seje Centralnega komiteja ZKS z obravnavanjem tekočih ekonomskih gibanj in izvrševanjem praktičnih ukrepov pri usklajevanju gospodarske aktivnosti in vseh vrst potrošnje s cilji in okvirji reforme na vseh ravneh družbenega in samoupravnega odločanja. Centralni komite ZKS ugotavlja, da pomenijo sklepi 6. seje konkretizacijo resolucije VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ. Zato obvezuje svoje člane in člane ZK, da v okolju, kjer delujejo ustvarjalno, uresničujejo sprejeta stališča. CK ZKS zadolžuje sekretariat in komisijo za družbeno-ekonomsko politiko, da organizirata, usmerjata in spremljata akcije komunistov za uresničevanje teh stališč P fi. ■■ ■n KB ■ B ■ fl Bfl 9R BB BB Bfl BB BB BB BB Seja upravnega odbora ZP GOSPODARSKI NAČRT PREDVIDEVA LETOS 32 % PORAST PROIZVODNJE ® SANACIJA ORODJARNE ŠE VEDNO NEJASNA ® ZP V CELOTI PODPIRA PROTEST RIZ GLEDE NAKUPA ODDAJNIKA BROWN BOWERY ZA SKOPJE ® PREDVIDENA INTEGRACIJA ISKRA — ELRAD ODLOŽENA ® RAZPIS MESTA DIREKTORJA INVESTICIJSKEGA SEKTORJA ® STROKOVNI SEMINAR ZA ČLANE UO ZP NA BLEDU ® PRIPRAVE ZA PROSLAVO PRAZNIKA ZP NA LOKVAH Pod predsedstvom dr. Jožeta Gogale je bila minuli torek v Ljubljani druga seja upravnega odbora ZP. Dnevni red je obsegal prvotno dve poglavitni točki in sicer; predlog gospodarskega plana ZP za letošnje leto in predlog sanacije ORODJARNE, vendar se je pri točki razno zvrstilo še nekaj pomembnih pojasnil glede tekočega poslovanja, ki jih velja omeniti. Tudi letos sprejemamo letni gospodarski načrt ZP z veliko, kar polletno zamudo. Vsi člani UP ZP so to odločno kritizirali in tudi sklenili naj bi organizacije ZP v prihodnje bolj pohitele s sprejemanjem svojih planov. Gospodarski načrt predvideva letos v primerjavi z lanskoletno realizacijo za 32,3 odst. večji obseg fizične proizvodnje, minimalno povečanje števila zaposlenih, za 10,4 odst. večje osebne dohodke v povprečju, za 14,6 % večji izvoz, povečanje* skladov za 64,8 %, večjo produktivnost in končno tudi-za 0,6 % večji skupni koeficient obračanja. Po splošni oceni je načrt zelo optimističen z mnogo večjim porastom kot ga predvideva letošnji splošni industrijski porast v federaciji in republiki' in ga bo možno uresničiti le s skrajnimi napori celotnega kolektiva ZP. Problem sanacije ORODJARNE ostaja še vedno odprt in nejasen. Člani UO ZP se niso prenaglili v odločitvi najhujšega, vzlic dokaj megleni perspektivi organizacije, ki je zabredla v tak položaj ne po svoji krivdi. Protest organizeije ISKRA-RIZ zaradi odločitve skopske RTV o nakupu 1000 kilovatnega oddajnika pri švicarski firmi BROWN BOWERI namesto pri RIZ, je naletel "pri članih UP ZP na odločno podporo. Sklenjeno je bilo, da je treba vse ukreniti, da se odločitev prekliče in razpiše običajna licitacija z možnostjo enakopravnega sodelovanja vseh zainteresiranih proizvajalcev teh naprav. Člani UO ZP so obsodili tudi odločitev zveznega sekretariata, ki je podelil skopski RTV dovoljenje za brezcarinski uvoz oddajnika mimo ugotovitve, da je v državi proizvajalec za takšne aparature RIZ in da le-temu ni bilo omogočeno sodelovanje na licitaciji. Integracija med ZP ISKRA in ELRADOM iz Gornje Radgone se bo zavlekla oz. je za-zdaj še nejasno, če se bo sploh lahko uresničila. ELRAD predlaga odgoditev integracije in najprej sklenitev pogodbe o poslovno-tehnič-nem sodelovanju za letošnie leto. Kot vse kaže je bila prvotna 'zamisel o integraciji v letošnjem polletju preura-njena. UO ZP je določil šestčlansko komisijo za razpis delovnega mesta direktorja investicijskega podoročja ZP v kateri je predsednik Bogdan »Aparati« Ljubljana Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da skupna proizvodnja v tovarni električnih aparatov iz meseca v mesec vztrajno narašča. Čeprav kolektiv ni dosegel delovnega načrta za mesec maj. kot si ga je z letno dinamik» zastavil, saj je kazalnik mesečne realizacije samo 93,90%, pa je ugotovi j ena rast od aprila na maj 12 %. Primerjava januarske in majske proizvodnje pa kaže celo 69,9 odstotno povečanje. Naloge za domače tržišče smo dosegli komaj z 88,93 %, dočim smo v izvozu visoko prekoračili predvideni načrt, saj je kazalnik izpolnitve kar 177,40 %. Skoraj enako sorazmerje je tudi pri komuiativni izpolnitvi proizvodn je, kjer je kazaindfc za domače tržišče 87,66%, za izvoz pa 139,16 %. Po posameznih skupinah izdelkov so najugodnejši kazalniki v najmočnejši skupini, to je pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih napravah. V mesecu maju smo dosegli delovni načrt za domači trg s 95,94% in komnlafivo s 85,97%. Izvozne zadolžitve v tej skupini pa smo izpolnili dvojno, saj je kazalnik kar 200% za mesec, dočim je komulativa 144,97 odstotka. V skupini industrijskih elektronskih naprav je bil mesečni uspeh nižji in je dosežen načrt samo 65,58%, ku-mulativa pa je ugodnejša in ima indeks 80,24%. Najslabša mesečna izpolnitev je bila v skupini stikalnih aparatov, saj, smo mesečno zadolžitev- opravili z borilni 27,74%. Je pa v tej sku-ni komulativni kazalnik boljši, kot pri prejšnjih napravah in je z 97,32% pravzaprav najboljši pni vseh skupinah za domače tržišče. Če iste podatke primerjamo še po obračunskih enotah, potem ugotavljamo, da je enota 500 svojo mesečno skupno zadolžitev izpolnila s 10336%. komuiativo pa do- Mohor iz Nabavne organizacije. Na predlog predsednika sindikalnega odbora ZP Jožeta čebele , bo tildi letos strokov-ni dvodnevni seminar za člane UO ZP o osnovnih problemih ZP na vseh kritičnih področjih. Seminar bo v dneh 19. in 20 t m. na Bledu. Glede proslave praznika ZP v Lokvah na Primorskem je UO ZP priporočil vsem organizacijami naj zagotove ustrezna sredstva za kritje stroškov, zlasti prevoza udeležencev in druga organizacijska navodila, tako da bo proslava potekala nemoteno. Marjan Kralj segla s 97,71%. Enota 600 pa je mesečno nalogo dosegla z < 80,2%, komuiativo pa z 793 odstotka. V problematiki moramo ugotoviti, da je bila oskrba z reprodukcijskim gradivom sicer boljša, kot v predhodnem.! obdobju, vendar še zdaleč J ni bila zadovoljiva, še yedmo. so precsej velike težave , z red-. nima dobavami gradiv iz uvo-j: za, povezano s tekočo plačil-, no politiko, ki pa je letos ob-, čutno težja, kot je bila nekaj.j let nazaj. Zato razpoložljivih.! kapacitet nismo mogli vedno11 109% izkoristiti,, ali pa smoil delo sicer imeli,. nismo pa ga; mogli dokončati in dobaviti tržišču. Tržišče pa je letos neprimerno ugodnejše kot v lanskem letu, ko bi morali celo zadrževati proizvodnjo.. Naročil in specifikacij je do-: volj, čutimo pa da kupci pri-; tiskajo na vse krajše dobavo® I roke. Nasprotno pa dobavitelji, posebno inozemski, do1 bavne roke podaljšujejo, č«, k temu prištejemo še potrebne roke za prednaročilo, de vizne posle, - špedicijo, carin- j ske posle in ostale adminigj strativne posege, je dokaj pozicij gradiva, kjer letno na-j črtovanje ne pride več v poj štev, saj je skupni rok doba ve blizu enega leta, ali pa colo daljši. Prav pri teh gradi-. 1 vih bomo morali čimprej pred iti na drugačne načine načrtovanj a porabe, kot smo jih: doslej uzakonili. Drsno načr-1 tavanje bo tu vsekakor sna; od osnovnih oblik dela. j i Vendar so to naloge za dalji ! še obdobje in jih bomo zat| morali načelno rešiti. V operativnem posegu, | mesecu juniju pa moranja vsi zastaviti svoje moči JM delo, da bo raven realizacije: ostala takšna, koj je bila i maju. Če pa uspemo za kaS§ šen odsotek bolje, pa botn4 lahko ujeli celo komuiativo; katero bomo morali do konc? j leta zaradi večjega števila n0JlNBeAK AJDQVë&W 'KALC* OBOAMA VIPAVA O Stanjec Pû D N AN OS Zakaj nezaupanje? Prebivalci Kranja in okolice rajši zaupajo popravila svojih radijskih in televizijskih sprejemnikov ter drugih aparatur ljubljanskemu, kot pa kranjskemu servisu ISKRA _ v kranjskem servisu [SKRA-PSG na Trubarjevem ¡rga 10, po domače na Pun->artu, se čudijo in hudujejo ikrati. Nimajo dela. Vsaj to-Sto ne, da bi izpolnili z efektivnimi urami vsak delavnik. Pravijo: »Prav tak servis majo v Kranju kot v Ljubljani, Z prav' istimi inštrumenti, dobrimi strokovnjaki-¡pectalish za posamezna področja popravil pa kranjča-ii raje nosijo svoje radijske in televizijske sprejemnike ter druge aparate panoge splošne l rabe v ■ ljubljanske-servise kot pa da bi zaupali la popravila našemu servisu ISKRA v Kranju.« Vzrok za nezaupanje potrošnikov je^verjetno -nekaka Besna ideja, da so popravila r Ljubljani boljša, strokov-nejšk, kar. pa zagotovo ni res., ■ ,¡j■-j'■ ja: V našem kranjskem servisu popravlja pet tehnikov radijske sprejemnike, televizorje, gramofone, stabilizatorje, brivnike, ročno električno orodje — skratka vse aparate splošne rabe. Hkrati velja servis kot edini v vsej državi za vsa popravila proizvodov tovarne ELRA iz škofje Loke. Popravljajo vse vrste aparatov ne glede na poreklo, v garancijskem roku pa vse aparate naše — ISKRA proizvodnje in ELRE. Vrh tega so specializirani za popravila npr. televizorjev na domu. Ta delà opravlja poseben tehnik z vozilom po čeli Gorenjski, Loški in Poljanski dolini do Jezerskega, in proti Ljubljani do Medvod. Zaradi urejene organizacije in Visoke strokovnosti so popravila zelo hitra in tudi po- »Elektromehanika« Kram) S 17. seje predsedstva konference ZifS Predsedstvo konference IMS je sprejelo sklep, da na delovno akcijo »Sava 69« v Zagreb , pošlje 3 mladince, za katere je na predlog koordinacijske konference ZP Iskra pri UO ZP že odobrena udeležba pri graditvi savskega nasipa. UQ »Elektromehani- . te* je za tri brigadirje odobril izredni plačani dopust in povrnitev potnih stroškov na relaciji Kranj—Zagreb in nazaj. športno rekreacijska komisija ZM tovarne je prevzela priprave za ekskurzijo v obrat »Upori« Šentjernej na Dolenjskem. Osnovna mladinska organizacija »Karoserist« iz Maribora je poslala na predsedstvo ZM tovarne prošnjo za ogled (Halje na 8. strani) cenL Prinesiteljem aparatov iz podeželja ustrežejo takoj, tako da povečini odnesejo popravljene aparate kar isti dan domov. Za vsa popravila velja tudi garancijski rok 14 dni. V servisu se zelo jeze na šilšmarje, ki popravljajo aparate na skrivaj. Ne toliko zaradi odjedanja dela, marveč, ker so njihova popravila povečini nekvalitetna in posegi nestrokovni, šušmarji namreč ne razpolagajo s kompletom ustreznih instrumentov za merjenje in uglaševanje aparatov. Odkrivajo napake dosti počasneje in ne vgrajujejo ustreznih nadomestnih delov. Njih popravila so zato povečini zasilne improvizacije in povrh tega še sorazmerno drage. Ko pride tak aparat končno' v naš servis je popravilo zato dražje, ker morajo tehniki - popravljati ‘še stara popravita. Potrošniku se, zato nikakor he izplača zaupati popravila , šušmar-jem,, pa četudi imajo Ie-ti zveneči, naslov inženirja elektrotehnike. V . kranjskem servisu ISKRA so mi povedali, da je najtežje popravljati take aparate, z njimi imajo le izgubo. člani oz. članice naših kolektivov v Kranju, ©točah, Železnikih in Lipnici — zaupajte popravila svojih aparatov kranjskemu servisu ISKRA. Servis je odprt vsak dan razen ob sobotah od pol 7. do 15. ure. Če pa, želite* popravilo na domu, zavrtite telefonsko: številko 21-227. — Ustregli vam bodo takoj — opravljeno delo pa bo strokovno. Prepričajte se o temi Marjan Kralj ■ ■ Okvirni program slavja * I Iskre na Lokvah ■ ■ Pripravljalni odbor za izvedbo slavij a DNEVA BOR-¡1 CA in PRAZNIKA ZP »ISKRA« na LOKVAH pri Novi ■ Gorici je 9. junija odposlal organizacijam ZP naslednja m navodila: ■ ■ 1 VSEM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA PODJETJA E »ISKRA«! H ® Znano je, da prireja ZP ISKRA, pod pokrovitelj- ■ stvom tovarne avtoelektričnib izdelkov — Nova Gorica 5 veliko slavje DNEVA BORCA in PRAZNIKA ZP ISKRA S dne 4. julija 1969 na Lokvah pri Novi Gorici. 2 Z namenom, da bi seznanili člane o tej pomembni ■ prireditvi, posredujemo okvirni program in splošna na--5 vodila: ■ 3. julija 1969 Zvečer, zabava s plesom naj Lokvah pri hotelu Poida-n novec* 4. julija 1969 E Ob 9. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Anhovega ih zbiranje udeležencev na Lokvah ® Ob 9.45 zbor brigade VDV E Ob 10. 'tiri osrednja proslava 2 v kulturnem programu sodelujeta Goriško ' gledališče in Goriški oktet S. Od 12. ure ho za udeležence slavja pripravljen parti- * zanski golaž in na razpolago pristna do- m mača kapljica m Od 14.30 ' zabavni programe tradicionalni tek v vre. čah, vlečenje vrvi, mini golf in še marsi-| kaj. 2 Za razvedrilo, prosto zabavo m ples bosta skrbela * 2 zabavna orkestra. Rajanje bo na dveh plesiščih. KOMM» OÏBIBMIK! Tk /JOCNICA P NANJ A . Vse m, vodstvom, organizacij ZP ISKRA velja, priporočilo, da do določenega roka zberejo prijave udeležencev za to prireditev. Cena za porcijo partizanskega golaža in za steklenico vina,znaša 10.— N dinarjev. Ali bo ta strošek za udeležence plačala organizacija ali pa posamezniki, spada v pristojnost posamezne organizacije. Denar je treba nakazati na žiro račun: 520-679-1336, ki nosi naslov PRAZNIK ZP ISKRA |— Lokve. Hkrati je treba sporočiti število udeležencev zaradi pravočasne dostave količine blokov. Pripominjamo, da bodo ha Lokvah razen golaža na voljo vsem udeležencem tildi druge poslastice in brezalkoholne pijače po zmernih cenah. Da bi organizacije omogočile svojemu članstvu čim večjo udeležbo na Lokvah, pripravljalni odbor predlaga pravočasno zagotovitev avtobusov. V slučaju, da Ie-teh ne bo dovolj na razpolago, se je treba do Nove Gorice . poshižiti vlakov, od tu dalje pa bodo vrnili novogoriški avtobusi proti Lokvam. Seveda mora biti o tam pripravljalni odbor pravočasno obveščen. Parkirni prostor za avtobuse in osebne avtomobile na Lokvah je zagotovljen v neposredni bližini prireditvenega prostora. Ves promet bodo urejali reditelji oziroma p'rometniki, katerimtise bo treba brezpogojno podrejati, g | Na tem slavju bi bilo prav, da so v čim večjem številu zastopani borci v partizanskih uniformah in z odli kovanju Prav tako so zaželene narodne noše, da bi bila ta prireditev čim bolj pestra. Kdor bi izmed udeležencev želel taboriti na prostem, lahko vzame šotor s seboj, ker je prostor za taborjenje zagotovljen! Nekateri udeleženci bodo morda želeli ostati še dragi ali tretji dan na Lokvah, V tem primeru je treba pripravljalnemu odboru sporočiti število ljudi, da bo odbor pravočasno rezerviraF prenočišča. Naj omenimo- še, da pripravlja turistično podjetje v Novi Gorici 5. in 6. julija 1969 številne izlete. Informacije bo- posredovalo glasilo ISKRA, (glej 8. stran). Pripravljalni odbor v Novi Gorici žeK, da vse orga-. nizacije v Združenem podjetju ISKRA izvedejo obširno akcijo za obisk te prireditve. To bo mogočna manifestacija delovne skupnosti ZP ISKRA, ki bo na Lokvah pokazala in dokazala svojo pripadnost in množičnost. UUBUANA PRIPRAVLJALNI ODBOR Skica prikazuje dostop do Lokev IBBBBBHHnaBBaBBHBBBBBSBBai.BBBSiBMfflfBBBBnjIBBBBBBBBBBBBSBBBBaBBfiBBBHBBaBBaHBBBBBBBBEaBOHBBBBBBBBBBDaBBBBBBHBBaBBBBBBBnBBBBB» QO/Ï/Z/A C Gorica ) a jëlj^aHBBaBflBBBHBBHBiiiUBgjBaaBsaMBBBttBBBaBBaBJlBaBBBBBBBBaïUUUUUUnaBUUUMUUBBaBBBBBaBaBBBaBaBflaaRUBBBBBaaBaBBaflBBaaBBBBflBnaBBaBaaBBflBBBBfliiBBBaBSaBBBBflaaBBBBflflafllIBl!! Pisma bralcev AH ¡e to ■ Problematika okoli proizvodnje radijskih sprejemnikov teče že nekaj mesecev. Končnega odgovora ni. Sklep kolegija ZP Iskra, da se proizvodnja RA sprejemnikov ne ukinja — je bil sprejet. Načelno je bilo to rešeno! Sedaj pa poglejmo kako je v resnici s stvarjo. Proizvodnjo radijskih sprejemnikov za naslednje leto dosedanji proizvajalec Iskra Sežana — zmanjšuje. Načelno je sicer Iskra Avtomatika zainteresirana za proizvodnjo, vendar 16 ni mogoče izpeljati zaradi finančnih težav Avtomatike. Tudi sama proizvodnja v IV. kvartalu je problematična, ne samo Zaradi finančnih težav, temveč je problematičen tudi uvozni material. | Dobavni rOkiza gotove materiale sp 6..mesecev »ih več. Če bi hoteli ■ dejansko proizvajati v IV: kvartalu,-bi bilo potrebno r takoj : lansif ati' naročila. Izgledi ža to so dokaj slabi. Tudi optimizem glede proizvodnje je v tem primeru — nič!- „ V zvezi / z vso to problematiko je tudi ZZA zavzel določeno stališče. S i. 5. 1969 hi več - plačnika - za - razvoj RA sprejemnikov in se š' tem: datumom ta oddelek postopoma razformira. To je sicer prizadelo člane tega oddelka, Saj je njegov obstoj tesno; povezan s' proizvodnjo RA sprejemnikov. Oddelek sam obstaja od začetka proizvodnje radijskih 'sprejemnikov v Iskri. Lahko bo sedaj oddelek razformirati. Na ZZA trenutno ni problema, ker je dela dovolj. Toda vse gradivo in instrumenta-rij, ki se je zbirai dolga leta, se bo porazdelil in uporabil za druge naloge. Tudi realizacijo razvojnih nalog, ki so bile izvršene, ne bo mogoče realizirati: razvojni stroški ne bodo pokriti z realizacijo. Ne bi se dotaknil problematike sanacij, finančnih težav organizacije- itd., o. tem je že dovolj dokumentov, toda krivca za obsodbo ni. Opozoril bi še na posledice, ki bodo sledile: Res je, da proizvodnja radijskih sprejemnikov ni bila potencialni kupec sestavnih delov, ki jih proizvajajo posamezne tovarne ZP, vendar tudi vrednost 1 milijardo starih dinarjev ni zanemariti. Trenutna konjuktura, sestavnih delov na evropskem tržišču sicer omogoča znaten'izvoz teh delov. Tudi notranje tržišče porabi znaten del teh proizvodov. Vemo pa tudi, da Ei Niš pospešeno gradi nove tovarne sestavnih delov (upori, kondenzatorji, feritni mar terial) s pomočjo japonske tehnologije in tehnike. V kolikor bo ta proizvodnja stekla, potem pričakujemo močno ekspanzijo teh sestavnih delov na našem tržišču. Smatram, da bo to delno prizadelo tudi naše proizvodne enote sestavnih elementov. rešitev ? Pred leti smo .opustili proizvodnjo TV sprejemnikov. Da je bila ta poteza pogrešna, nam je zdaj jasno, danes se skušamo vrniti nazaj, kjer smo pred leti imeli velike možnosti, danes pa to drago plačujemo. Ali bo usoda radijske proizvodnje enaka? V tem stanju skušajmo rešiti vsaj razvoj za pol leta v kolikor resno razmišljamo, da ostane proizvodnja v Iskri. Stroški 5 ljudi in- materiala za približno 6 mesecev bi znašali 30—35 milijonov dinarjev. Sedanja ukinitev RA razvoja pomeni, da kdorkoli bi skušal ponovno vzpostaviti to stanje,. pa naj si bo to na Pržariu — Avtomatika ali na ZZA, bodo stroški petkratno presegh dosedanjo vrednost predvidenih stroškov. V kolikor se dejansko ne najde ustrezne rešitve, naj se reši vsaj tako, da ostane večji del ljudi na novih ■ delovnih mestih Ves materiali, . dokumentacija in del prostorov pa naj ostane pol leta v sedanjem stanju. Razformiranje razvoja Načeloma nerešena proble-; matika je imela za posledico,, daje 15. 5. 1-969 ZZA dokončno razfermifal RA razvojni oddelek. Instrumentarij in prostori so se razdelili med ostale oddelke Zavoda, material in do-* kumentacijo pa še je začasno vskladišcilo. Nihče odgovornih v Iskri ni bil v stanju rešiti tega problema. Finančno smo nemočni v vsej gospodarski politiki pa dokaj kratkovidni. Jože Nartnik : v ; ■ ' ' < - ‘ ¿¿¿ m «l ffip žfc.o I* I I .H t L§ j il ■ ' 1* , H .r- ■ I W-i.-i'N'" Lsč i L J 'I i..1...1... m uVÏ* I ¡¡bh® Strokovnjaki šentjemejskega obrata UPORI in oddelka za embalažo ZZA, ki so se ukvarjal t montažo m embaliranjem avtomatov za Indijo so še zelo dobro razumeli in se ob uspešnem zaključku det za sporom še skupaj fotografirali ' Proizvodnja Eleklroinelianike v maju Ob koncu aprila je znašal zaostanek - eksterne proizvod-1 nje nasproti planu ža prve štiri ■ mesece 1,421.000 din.V -maju je bil plan . eksterne proizvodnje presežen za., 1,5 odstotka. Zaostanek znaša torej le še feni delovni dan. Pod predvideno proizvodnjo je ob koncu maja- kino-' akustika, kar . je posledica stanja na tržišču -in telefonija. Letošnji proizvodni načrt: predvideva povečanje proizvodnje telefonskih naprav za *25 %, Razumljivo, da - takega povečanja' ni bilo mogoče doseči ze v prvih mesecih, vendar se.proizvodnja stalno dviga in bomo v kratkem tudi v telefoniji^ dosegli poprečno mesečno- proizvodnjo, ki odgovarja 1/12 predvidene letne naloge. PROIZVODNJA V MAJU DE Izvrš. Rotacijski stroji Kinoakustika Produkcija Elektromeh. deli števci Stikala Telefonija ■ ; Merilne naprave Urni mehanizmi Orodjarna Vzdrževanje 89.1 87,4 168,1 99.1 101,6 110.3 98,t 109,7 101.4 117,1 199.5 Skupaj 101,5 - V maju so pod predvideno; proizvodnjo, rotacijski- stroji,-kinoakustika in ■ telefonija,. Rotacijski stroji,- kinoakusti-ka ih produkcija so združeni pod enim obratom in vred- : t ! i ! k ! e 9 v : ! (Nadaljevanje z 20. številke) Razprave o vprašanjih, ki jih je načel Jože na obratnem sestanku se ni nadaljevala naslednji dan. Ta dan je bila namreč sobota in je/ veliko ljudi vzelo dopust. Do ponedeljka so imeli vsi možnost, da premislijo, kaj bi se dalo ukreniti, da bo čas racionalneje izrabljen. Na seji v ponedeljek pa ni Izgubljeni milijoni bilo nobenih idej. Kdo bo pa doma mislil na tovarno, saj ni časa — nekateri izredno študirajo, drugi imajo popoldansko obrt, tretji gradijo hiše, tisti, ki pa niso obremenjeni s tem ali drugim, pa mimo počivajo, zato je pač ' nedelja. Šef obrata, ki je vodil sestanek, je bi) najevoljen: po dveh urah razgovora še ni bilo nobenih sklepov, čeprav je bilo predlogov dovolj. Nekateri so predlagali, naj se zaprejo bifeji, omejijo, zasebni izhodi, prepovedo zasebni telefonski pogovori; na ostale stvari, kot pomanjkanje materiala, nadure, čakalne ure, premajhne kapacitete, norme-in drugo, pa so menili, da jih ne morejo rešiti sami, ker so zato odgovorni drugi. Pristojne službe so že opozorili pa ni nič pomagalo. Torej, kaj se da še napraviti... Nič! Spet je nastala tišina, čas, tisti dragoceni čas, ki ima vrednost zlata, pa je tekel. Francelj, ki dela v skladiščil, seje udobno naslonil na zid in mislil: »O, takole bi pa še šlo, še eno uro naj potegnemo; sestanek, pa bodo drugi namesto mene zložili vagon. Ni, čudno, da je toliko sestankov, ko pa je tako prijetno.« In spet je spregovoril Jože: »Vsi ukrepi, ki jih predlagate, so pametni in umestni, vendar je ljudi težko držati z disciplinskimi ukrepi, saj smo vsi odrasli. Po mojem bi morali začeti drugje. Če pomislimo, zakaj delamo, sem prepričan, da ne iz veselja do dela, ampak zaradi zaslužka. Če bomo več delali, več bomo zaslužili. Tisti, ki pa ne delajo, naj manj zaslužijo. Zato predlagam, uredimo nagrajevanje tako, da bodo tisti, ki manj delajo, tudi manj prejemali. Zato naj bodo osebni dohodki taki kot jih zaslužimo oziroma, kolikor izpolnimo . plan. Pri tem bi pa’ morali šefom .in ostalim vodjem več odbijati kadar plan rie bo dosežen; saj delavec, ki dela pri stroju in če izpolni normo, res ne more dosti pomagati.« Predlog Jožeta je bil sprejet, čeprav je bil mojster Jaka proti. ! s i ! s m e 9 % i g I » s«esi-*69*•*•**••••••**••••• no-st proizvodnje Za vse ti. obirate’ skoraj dosega 1.00 °s. \ DE »ROTACIJSKI STRd JI« 'je' imela v maj'u.’.mainosi izpad 4 zaradi ‘ ’ jro-m&hljkai-iji i; krogličnih % ležajev i-tt "(naga E ..tov,(za nekatere izdelke:p i montaža ni 'dobila* dovo-lj ss i .stavnih delov, iz- obdelovalni \ 'Če. -’i -5 DE »KINOAKUSTIKA« | morala v letošnjem.letu Sn-f žati plah .proizvodnje izarad.; stanja ha tržišču :.p.rb>projex; tor ju za normalni film. Isto i časno pa proizvajamo:)v pro -dukciji alektfo.ventil, ki ga y ‘ letošnjem letu v’p!aht| nismo predvideli.. Ker.- so, vsi trije -obrati : združeni'.v. en obrat j. ni: .bila ’ predlagana . .uradna. sprememba plaha, ampak se j sprememba asortimenta rešil--.je v. okviru enote. ,. , DE »ELEKTRIČNI'; ŠTEVCI« je v maju predvideno nalogo po vrednosti presegla, redar je nastopil delni izpad j pri dvotarifnih števcih in slu kalni,- uri. Pri dvoiariinil števcih obrat v Lipnici ni bjjl v stanju izdelati dovolj šla vilčnitko-v, ker hi jzdobtl pral ' vočasnd sestavnih delov. Ni» -ja proizvodno a sti-kadnih u? pa je nastala zaradi izpada vi aprilu, saj . traja preizkuša-j nje ur kar 14 dni. . DE »STIKALA« jh predvif demo nalogo dosegla, čep® je bilo treba spremeniti asoii -tunam V maju bi mora namreč; sestavljati enopoM avtomat in tarifai. odkIopnii| kar pa ni bilo mogoče, W vsi sestavni deli niso bili O delani. . . DE »TELEFONIJA« se ji predvideni mesečni gi zelo približala. Proizvod; nja narašča iz meseca-v roes? • in bo v kratkem ; dosegi«. vrednost, ki jo predvideli1 letni plan. Povečanja _ (25.ih po letnem planu) ■ ni bit) j namreč mogoče doseči tako) I v začetku. Najv.ečji proble®M v telefoniji je izdelava sestah nih delov, kjer prunanjku« ■ kapacitet v obdelovalnic^-Prenos izdelave. sestavnih 46 ' lov, kakor tudi- montaže telOj (Dalje na 6. strani) t Laboratorij za antene je eden izmed številnih raziskovalnih in razvojnih laboratorijev na Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani. Osnovna naloga laboratorija je oskrbeti Iskrine naprave za'radijske zveze z ustreznimi antenami, antenskimi filtri in kretnicami ter drugim antenskim priborom Laboratorij sriio'ob njegovi desetletnici predstavili lani v 10. številki časopisa »ISKRA«. Tokrat želimo pobliže seznaniti bralce z delom v tem laboratoriju. Popularna antena dvojni koaksialni dipol A-34 za 2 m valovno področje. Izredno močna konstrukcija zagotavlja ranesljivo delovanje A-34 tudi na krajih, ki so izpostavljeni budim vremenskim razmeram (veter, led, strele) Ko dobi laboratorij nalogo, naj izdela določeno anteno, steče delo' navadilo’ po znanem zaporedju: idejni osnutek, projektiranje glede • ha ¿ahtévarte električne lastnosti antene, projektiranje glede’ na záhfévano mehansko trdnost ter zkščito proti (koroziji, posvetovanje z naročnikom ih zadnji ‘popravki. » ' ' Najustreznejšo vrsto antene izberemo na • ošnovi -obsežne dokumentacije o antenah, s katero razpolaga laboratorij . (knjige, prospekti, itd.) in lastnih izkušenj. : i Sledi projektiranje glede na zahtevane električne .lastnosti antene. Običajne antene na brvi pogled navadno ne da je- ■ jó vtisa zamotane naprave. In vendar so včasih potrebne obsežne teoretične -študije ter številni poskusi in -meritve, predno dobi antena dokončno obliko. Večino meritev je treba opraviti ha prostem večkrat tudi po neprijetnem vremenu. Med delom mora biti razvijalcu ves čas na voljo dobro opremljena mehanična delavnica, kjer mu rae- Antenska kretnica AK-160-2A — uspel izdelek Laboratorija za antene ZZA — omogoča, da pri dupleksnih fiksnih ali mobilnih radijskih zvezah uporabljata sprejemnik in oddajnik istočasno eno samo, skupno anteno hanik sproti izdela vse potrebno. Projektanti anten morajo biti hkrati dobri teoretiki; in' -praktiki.. | • V laboratoriju ■ za antene ZZA. bi -potrebovali .več novih inštrumentov. j Nezadostna oprema otežkoča delo in: zavira razvoj: že nekaj let namreč opažarpo, da smo s teoretičnimi raziskavami, precej pred eksperimentalnimi možnostmi. "•» Antene ‘sb 'navadno postavT Ijehe na 'krajih, .ki-so izpo-; stavljeni vetru, ledu in .^udarom strele: Trdna mehanska konstrukcija antene je zato prav tako pomembna, kakor dobre električne lastnosti.'Pri tem pa imajo elani laboratorija za antene največ težav. Na domačem tržišču navadno ni mogoče dobiti. ustreznega materiala (zlasti visokokvali-tetnih aluminijevih žlitih). Serije anten so tako majhne, da potrebni material ne doseže tiste minimalne količine, ki bi zadostovala, da bi ga nam v tovarnah izdelali po posebnem naročilu. Poleg tega so zaloge v trgovinah zelo nestalne, Nekaterega materiala, ki ga je bilo lani dovolj, letos ni nikjer več moč kUpiti. Naročila anten so žal tako neredna, da ne moremo nabaviti material na zalogo. V zadnjem času smo pri izdelavi anten nekajkrat uporabili palice iz umetne mase (bakrena žica v s steklenimi vlakni armiranem plašču iz poliestrske smole). Takšne palice imajo več prednosti pred aluminijastimi cevmi in jih tuji proizvajalci anten vse pogosteje uporabljajo. Žal pa naši neuspeli poskusi kažejo, da domača tehnologija še ni kos tej nalogi. Poleg tekočega dela laboratorij pomaga pri načrtovanju radijskih zvez in pri izbiri anten številnim jugoslovanskim ustanovam. Večkrat je mogoče prihraniti precej denarja ali poboljšati radijsko zvezd, če izberemo pravo anteno. Nov tip antene lahko včasih odpre novo tržišče za določeno radijsko aparaturo. Skrbno izdelan projekt radijske zveze zagotavlja smotrno izbiro sestavnih delov. To poveča konkurenčnost na tržišču in vsaj nekoliko zavaruje Inž. Stane Gajšek LABORATORIJ ZA AINITENE Laboratorij za antene ZZA dela največ za tovarno elektronskih naprav v Stegnah pri Ljubljani. Slika prikazuje končno kontrolno merjenje anten na ravni strehi petnadstropne stavbe, kjer ima laboratorij svoje merilno mesto. Načrte za te antene so izdelali v laboratoriju za antene ZZA; sedaj pa jih serijsko izdeluje TEN ekipo na terenu pred neprijetnimi presenečenji. _ • V Jugoslaviji uporablja ra;, dij ske zveze še Sorazmerno malo uporabnikov (vojska, milica, mornarica itd.). Izkušnjetuj ib tržišč pa kažejo, da s tehničnim razvojem dežel hitro rastejo potrebe po radijskih zvezah. Že sedaj bi bilo na jugoslovanskem tržišču moč prodajati več radijskih naprav kot jih zmorejo izdelati domače tovarne. Gostejši radijski promet pa spremljajo razni nezaželeni pojavi zlasti medsebojno motenje radijskih postaj in pomanjkanje prostih frekvenc. Poleg računanja slabljenja, tras za radijske zveze se La- Ijoratbrij za antene ZZA že sedaj bavi s problemi., ki jih običajno kratko imenujemo RFI (Radio-Frequency: Interference — radijske motnje) in EMC (Electromagnetic Compatibility — nemoteno, skladno delovanje več radijskih postaj hkrati) Pravkar smo se teh vprašanj lotili v okviru študijske naloge, ki jo so-finansira sklad Borisa Kidriča. V Laboratoriju za antene želimo,. da bi v Iskrinih tovarnah izdelovali čim več naj prav za radijske zveze. Le tako bo namreč laboratorij lahko dobil še več novih zanj mivih razvojnih nalog in pokazal, kaj -zmore. I Antena dipol pred kontrolnim reflektorjem. To 147 kg težko anteno so izdelali v laboratorija ža antene ZZA po naročila podjetja za distribucijo električne energije Elektro — Ljubljana i.j Proizvodnja »Elektromehanske v maju (Nadaljevanje s 4. strani) fona, bo sprostil kapacitete, tako da bo imela telefonija več kapacitet za izdelavo samih delov za telefonske centrale. Ker potrebuje telefonija dokaj materiala iz uvoza, so nastopale delne težave tudi zaradi tega. Dobavni roki so zaradi velike konjunkture v svetu vedno daljši in nam nekateri dobavitelji ne pošiljajo na rok tudi obljubljenega materiala. Poseben problem predstavlja novo srebro. Težave imamo tudi z dobavo domačih materialov, saj nekateri dobavitelji dobavne roke jemljejo neresno. DE »MERILNE NAPRAVE« po planu predvidene naloge dosega. Obrat ima občasne težave zaradi dobav nekaterih materialov iz uvoza, saj nastopa precej različnih materialov v manjših količinah. DE »URNI MEHANIZMI« niso mogli sestaviti predvidene količine dvotarifnih šte-vilčnikov. Težave so nastopale tudi pri števcu pogovora zaradi prepozne dobave uporovne žice in številčnih koles. DE »ORODJARNA« IN »VZDRŽEVANJE« sta svoje obveznosti po eksterni proizvodni i presegli. Če pogledamo Stanje ob koncu petega meseca vidimo; da je pod predvideno proizvodnjo le telefonija, seveda če smatramo rotacijske stroje, kinoakuštiko in produkcijo kot'en obrat. t!S» —i as!B?r tsiggssassiBss Elektromehanska« Kranj Seminar za pripravnike Pričakovati i seminar za pripravnike je bil realiziran. Organizacijsko je bil dokaj dobro pripravljen. Napaka je bila mogoče v tem, ker je bil velik del zanimivih predavanj izven delovnega časa, obisk pa je v takih primerih običajno močno padel. Predavanja so bila pestro izbrana, saj smo se seznanili z vsemi sektorji, ki vplivajo na proizvodnjo in prodajo izdelkov. Nekateri predavatelji so predavane snovi tudi napisali in jih potem posredovali slušateljem, kar je vsekakor treba pohvaliti. Mislimo pa, da je bilo na Seminarju zelo malo govora o nadaljnjem razvoju naše tovarne, kar nas mlade zelo zanima. Vsekakor je bil seminar koristen. Menimo, da ne smemo ostati samo le pri tem; zato bi še enkrat predlagali tistim, ki so odgovorni za delo s pripravniki, naj premislijo, če so nudili res dovolj, da bodo pripravniki sposobni upravljati ustrezno delovno mesto tudi praktično. Janez Lavtar PETMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % Rotacijski stroji 100,2 Kinoakustika 80,6 Produkcija 158,9 Elektromeh. deli 101,3 Števci 102,1 Stikala 110,9 Telefonija 89,4 Merilne naprave 120,5 Urni mehanizmi 109,3 Orodjarna 110,4 Vzdrževanje 151,7 Skupaj 99,1 Zaostanek v telefoniji bo treba v naslednjih mesecih zmanjšati. Vse ostale enote so po planu predvideno pro- izvodnjo presegle. Ob koncu maja je tovarna pod predvi- deno proizvodnjo le še 0,9%. če primerjamo prvih pet mesecev letošnjega leta z istim obdobjem preteklega leta vidimo, da je tovarna letos izdelala za 9,8 % več kot lani. PRIMERJAVA PETMESEČNE PROIZVODNJE (1968- ■1969) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 135,4 Kinoakustika 76,3 Produkcija 174,1 Elektromeh. deli 113,7 Števci 1253 Stikala 93,8 Telefonija 113,5 Merilne naprave 110,2 Urni mehanizmi 250,9 Orodjarna 83,6 Vzdrževanje 120,0 Druge storitve 204,0 Skupaj 109,8 Nižja proizvodnja je le pri »stikalih« in »kinoakustiki«, ih to predvsem zaradi stanja na tržišču. Nekodiko nižjo eksterno- proizvodnjo ima tudi »orodjarna« in. sicer zaradi večjih potreb po orodju za domače potrebe. Vse ostale panoge imajo letos višjo proizvodnjo kot lani. V letošnjem letu težave nastopajo zaradi sprememb na tržišču, saj se od nekaterih panog zahteva bistveno več. doči-m ostale stagnirajo. Zaradi divje konjunkture večkrat nismo v stanju v nekaterih panogah tako hitro povečevati proizvodnje kot zahteva tržišče, prav tako pa tudi ne v ostalih panogah, ki stagnirajo, proizvodnje zmanjšati. Velika konjunktura na svetovnih tržiščih pa nam istočasno dela velike težave pri uvozu materiala, saj ga naša tovarna (glede na speoifičnost proizvodnje) kar 1/3 uvaža. Take spremembe zahtevajo od nas veliko večje napore in veliko večjo elastičnost. Tega se mora kolektiv zavedati in temu primemo je treba tudi ukrepati. Svet postaja vedno bolj dinamičen in. obstal bo le tisti, ki se bo znal hitro prilagaj ativ Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. Dragi Sharloc Holmes! Zahvaljujem se Ti, da si s svojimi raziskavami težkih primerov, ki si jih objavil v našem časopisu, odprl tudi meni oči in mi vzpodbudil zakrnele sposobnosti, da sem našel nemogoče, oz. našel nekaj, kar .so a morda hoteli skriti Iskrinim očem. ■ a Torej: Kaj? H Zgodilo se je v Beogradu pretekli teden. Kot Kranjec brez »marele« sem se v soboto dopoldan'vesel podal, da bi obiskal našo beograjsko trgovino v Takovski ulici. Vreme je prelepo, držim se bolj senčnatih strani ulic, ko hitim po mestu. Ogledujem si okusne izložbe in mi-mohiteče minikrila ... g ■ Na Takovski 6 pa me preseneti na zaprtih vratih opozorilo, da se je Predstavništvo Iskre preselilo na a Obilličev veraac 26. ■ a Pismo [ Sherlocu Holmesu ■ a . »če sem že tu, grem pa še na Obiličev venac; moram napisati malo reportažo za naš časopis«, si mislim, in jo spet mahnem proti Terazijam. “ Ker ne vem točno kje je ta »ve- nec« grem pri kinu Beograd v predor pod cesto in hočem tako prečkati Terazije. Presenečen sem nad lepo urejenim »podzemljem«, kjer je -nekaj trafik iin prodajaln razglednic in časopisov, a več izložbenih oken, v katerih manjše in večje firme razstavljajo svoje proizvode. Iskre tu nisem našel, zato sem svojo pot nadaljeval. Opazil sem pri palači Albanija novo podzemlje, ki me je zamikalo, da si ga o-gledam. ■ Presenečen strmim. Nekaj podobnega sem videl na Dunaju, samo Dunaj ni Jugoslavija — torej: okoli 500 m2 površine »podzemlja« zavzemajo razno razne trgovine in izložbena okna ter na sredi »šnack — " bar« in turistična agencija — vse lepo aranžirano, lepo razstavljeno in precej prometno. Vesah me, da g smo tudi mi tako daleč. Začnem si ogledovati, da bi našel svojo firmo (razumljivo, ne?!) vendar zaman. Postajam nervozen in sklenem načrtno pregledati celoten prostor, saj ni mogoče, da bi Iskra ne bila prisotna na tako pomembnem in prometnem križišču potrošnikov. Najdem »TOKO« Domžale, no si mislim, smo že v Sloveniji, nato »ŠEŠIR«, Škofja Loka — som že (mimo Ljubljane) v Kranju ...? Toda ne! Iz izložbenega okna 'gledajo brivniki Remigton in raddoaparati El, dalje TV instrumenti in obvestilo da si potrošniki to in še drugo blago lahko nabavijo v specializirani trgovini ■ tam in tam. B Razočaran sem, jezen še ne. Jezen šele bom. ■ Hitim ven, na - sonce in na Obiličev venec. Kje je št. 26?. Dobro tu, § kje pa je »Iskra«? Neroden sem, g zato vstopim v predstavništvo »Elektrokovine« Maribor, kjer mi vljudno povedo, da je Iskrino predstavništvo v III. nadstropju v pro- ■ stocifa bivšega stanovanja. Najdem »Predstavništvo« toda vrata so zaklenjena. Trkam. Nič! Nikjer opozorila o delovnem času. Sicer je res sobota, toda ura je šele 10 in vse mesto je polno poslovnega življenja. Razočaran nisem več, sem pa jezen. V Elektrokovini mi povedo, da je »naša« trgovina na Njegoševi ulici pri Cvetnem trgu. Podam se po Bulevaru JNA do novega Dramskega pozoriš ta in mimo Cvetnega trga navkreber — v »zabačen kraj«. Za mene in verjetno za Iskro nepojmljivo kje imamo svojo trgovino, in KAKŠNO! Če je ljubljanska iz leta 1969; je potem beograjska iz leta 1913! Dobro sem si jo ogledal: — na neugledni tabli piše: ZDRUŽENO PREDUZEČE ISKRA. Še dobro, da ne piše Kranj, da so ijudje, ki hodijo tam mimo lahko v zmoti, da je to pač neka Iskra (ker jih je v Jugoslaviji pač več). Da pa na tabli ni firme PSO mi je pa bilo jasno takoj — saj bi nekoga moralo biti sram, kot je mene še danes, ko se spomnim. Krasno, kaj! In veš, dragi Holmes, kdo so »komšije« (sosedje) tej naši trgovini oz. naj ti jih nekaj naštejem: Poslasticami ca, »Tapetar« — »Dekorater«, »Ključavničar«, frizer, urar, čevljar in še nekdo s primemo reklamo: »ostrim s ve vrste sečiva«. Vprašal sem prodajalca, kdaj so se iz Takovske preselili in zakaj, pa mi je odgovoril: »Pre dva meseca« in »nema love«. Spet sem se spuščal z Njegoševe proti Bulevaru JNA in nisem bil ne razočaran in ne jezen več, samo žalosten. Iz Knez MihajLove smo šli v Ta-kovsko, od tam na Njegoševo in Obiličev venac... Kam zdaj? Veš morda Ti? Ali kdo drugi? Mislim, da to moje pismo izraža prevelika čustveno prizadetost, in se bodo stvari kmalu popravile (?!). Vzpodbudnih novic pričakuje in Te iskreno pozdravlja Tvoj Igor Slavec S ■ ■ ■ IBBBHEBBBIESHBBBHBBH!i0BHBIHHSBanBOHHSBIB0B!BEEHSB!ISEBI3BliHHEIH2BHBHHIiaHSBBEHHBHfflHB Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ummit iiiiniiniiniiiiiiiimiininiiiimiHitninniinmiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiHiiiiuiiiniiniiiiiimiinniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiifiHiiiiiiitmiiiiiiiiHiiinnuiiiiiiimiiiiimiiHiiitiiiiiiiiiiiifFiiniitiiiitiiiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»'"' ZDRUŽENO j PODJETJE®^ SKLEPI ZP 2. SEJE UPRAVNEGA ODBORA (10. 6. 1969) * * * IV V • Upravni odbor združe- ttcga podjetja sprejema pred- log gospodarskega plana tdružanega podjetja ISKRA KRANJ za leto 1969 in ga predlaga delavskemu svetu IV v potrditev z naslednjimi aldepi k posameznim poglavjem: a) K poglavju IV. KADRI: UO ZP priporoča organizacijam v sestavu ZP, da. se z oovo sistemizacijo delovnih mest, katero so dolžne izvesti po določilih noveliranega Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, ponovno pregledajo delovna mesita in zahtevane kvalifikacije za določena delovna mesta ter da ¿se v primerih, ko se ugotovi, da delavci na določenih delovnih mestih po svoji kvalifikaciji ne? odgovarjajo, zahteva, da sejza tista delovna mesta izvrši ustrezna premestitev. UO ZP naroča upravi podjetja, da se sklep UO ZP z dne 16. 4. 1969 točka 112/11, s katerim je UO ZP zadolžil upravo podjetja, da izdela podrobno analizo kadrovske strukture v posameznih organizacijah ZP in poda konkretne predloge za izboljšanje strukture glede na specifičnost in potrebe proizvodnje, izvrši do 1. 10. 1969 —• po zaključku tretjega kvartala. b) K poglavju VI. OBRATNA SREDSTVA: UO ZP smatra, da je treba predvsem pri tistih organizacijah ZP, ki bistveno povečujejo fizični obseg proizvodnje, spremljati povečanje proizvodnje istočasno z zagotavljanjem dodatnih virov, ki so potrebni za takšno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. c) K poglavju XV. NOTRANJI GOSPODARSKI INSTRUMENTI: UO ZP ugotavlja, da morajo organizacije izločiti del svojega dohodka za skupne sklade, in sicer za rezervni sklad združenega podjetja, medtem ko se. za poslovni sklad izločajo sredstva fakultativno v skladu s pogodbami. V rezervnem skladu združenega podjetja naj bo osnova v višini 2,500.000 N din. UO ZP ugotavlja, da je ključ glede prispevkov in razdelitve obvez, na . vložena Sredstva nerealen in zahteva, da se sproži postopek za korekturo ključa. Ta korektura mora biti izvršena v teku letošnjega leta, da bi gospodar- ski plan ZP za leto 1970 že vseboval realnejša razmerja. Ključi naj bi bili kombinirani, pri čemer naj bi še kot morebitni elementi uporabili: 1. dohodek, 2. vložena sredstva, 3. neto dohodek po plačilu vseh obveznosti iz anuitet, brez upoštevanja amortizacije. č) K poglavju XV. PRORAČUN STROKOVNIH SLUŽB IN OSTALIH DELOVNIH ENOT: UO ZP v principu sprejema plan strokovnih služb in ostalih delovnih enot s tem, da bo o številki dokončno odločil, ko bo posebna komisija, ki ugotavlja dejanski potrebni obseg strokovnih služb ZP, sedanjo učinkovitost ter umestnost višine stroškov strokovnih služb, predložila svoj e, poročilo. d) UO ZP pripominja/ da je treba v bodoče gospodarski plan: združenega podjetja časovno prej pripraviti s tem, da morajo tudi organizacije v sestavu ZP svoje gospodarske plane prilagoditi tej za-ntevi. 0 UO ZP je razpravljal o problematiki Tovarne orodja Ljubljana Stegne in odložil " sklepanje o sanacijskem načrtu za 14 dni. V tem času — v roku 14 dni — naj direktorji ljubljanskih in še nekaterih drugih tovarn pismeno sklenejo s Tovarno orodja dolgoročnejše pogodbe o predvidenem koriščenju kapacitet orodjarne, zlasti v kakšnih količinah in vrednosti bodo naročali v Orodjarni. V zvezi s tem je treba Orodjarni zagotoviti možnost izvršitve naročil, med drugim tudi evenetualno s premestitvijo kadrov. To ni izključna naloga Tovarne orodja, ampak tudi naloga generalnega direktorja ZP. • UO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednji sklep: 1. ZP ISKRA KRANJ se včlani v Koordinacijski odbor uporabnikov strojev za obdelavo podatkov. Članarino v znesku 1.200 N din letno ter stroške, ki se nanašajo na delo skupne administracije, kolikor odpadejo na posameznega člana, plačuje Cen-' ter za avtomatsko obdelavo podatkov ZP ISKRA iz svojega predračuna in tudi , vodi vse administrativno poslovanje ter vso koordinacijo v zvezi s članstvom ZP ISKRA KRANJ v tem odboru. 2. Na predlog Centra za avtomatsko obdelavo podatkov se imenuje kot predstavnik ZP ISKRA KRANJ v Koordinacijskem odboru uporabnikov strojev za obdelavo podatkov Bauman Jože, dipl. incr v. d. diraktoiria Centra za avtomatsko obdelavo podatkov, kot njegov namestnik pa . Vehovec Jaka, ing. org., vodja organizacijske službe tovarne Elektromehanika Kranj. Imenovana in vsakokratna poznejša predstavnika ZP ISKRA KRANJ v koordinacijskem odboru uporabnikov strojev za obdelavo podatkov morata sproti obveščati organe upravljanja ZP ISKRA KRANJ o delu Koordinacijskega odbora in morata imeti za glasovanje o vsaki zadevi, ki lahko potegne finančne ali materialne obveznosti za ZP ISKRA KRANJ — razen članarine in prispevka za administrativno poslovanje — predhodno soglasje organov upravljanja ZP ISKRA KRANJ. 3. Generalni direktor ZP se pooblašča, da podpiše za ZP ISKRA KRANJ ' pogodbo o posiovno-tehničnem sodelovanju med ZP ISKRA KRANJ in Koordinacijskim odborom uporabnikov strojev za obdelavo podatkov. • UO ZiP predlaga delavskemu svetu ZP, da sprejme naslednji sklep: L ZP ISKRA KRANJ še' včlani v Mednarodno organizacijo uporabnikov strojev za obdelavo podatkov,— IFIP — Grupo za administrativno obravnavanje podatkov. Letno članarino 100$, ki pa je plačljiva v dinarjih, ter ostale stroške v zvezi s članstvom v tej organizaciji;., nosi Center za avtomatsko obdelavo podatkov iz svojega predračuna in vodi tudi vse administrativno poslovanje ter koordinacijo v zvezi s članstvom. 2. Generalni direktor se pooblašča, da, podpiše izpolnjeni vprašalnik Mednarodne organizacije uporabnikov strojev za obdelavo podatkov. • UO ZP sprejema na znanje obvestilo delavskega sveta organizacije RIZ Zagreb z dne 28, 5. 1969 glede spora okrog nakupa 1000 kW oddajnika, ki ga je RTV Skopje kupila pri firmi Brown Bo-very. 0 UO ZP sprejema na znanje in se strinja z dopisom tovarne ELRAD Gornja Radgona z dne 26. 5. 1969, v katerem, predlagajo, da bi v obdobju 1969 prišlo le do poslovno-tehničnega sodelovanja, da bi ELRAD s posameznimi organizacijami ZP za leto 1969 sklenil posebne pogodbe, o sodelovanju, da bi se pa datum integracije prenesel eventualno na začetek leta 1970. 0 UO ZP priporoča vsem organizacijam v sestavu ZP na področju SRS, da v skladu s svojimi finančnimi možnostmi organizirajo vpis ob- veznic za modernizacijo železnic in z ustreznimi akcijami organizirajo vpis obveznic tudi s strani članov kolektiva organizacije. Pogoji vpisa so za vpisnike tudi ekonomsko interesantni. Vsa sredstva, ki bodo z vpisom zbrana na področju SR Slovenije, bodo uporabljena za modernizacijo železnic izključno za področje SR Slovenije. Ni prezreti tudi okol-nosti, da bo tudi naše združeno podjetje ISKRA vključeno s svojo proizvodnjo v modernizacijo železnic. 0 UO ZP razpisuje delovno mesto direktorja investicijskega področja ZP in imenuje razpisno komisijo v naslednjem sestavu: J predsednik: Mohor Bogdan, dipl. jur. (Nabavna organizacija), člani: Grčar Alojz, dipl. již. (Elektromehanika), Pav-in Boris (Avtoelektrika), Ko-ser Janez (Aparati), Piki Jože (Polprevodniki), Lavtar Tone, dipl. iur. (Elektromotorji). O UO ZP se strinja s predlogom sindikalnega odbora ZP, da, se v dneh 19. in 20. junija 1969 organizira na Bledu strokovni razgovor za člane UO ZP o osnovni problematiki združenega podjetja na vseh področjih. 0 V zvezi s proslavo praznika združenega podjetja na Lokvah pri Novi Gorici upravni odbor ZP na predlog sindikalnega odbora ZP priporoča vsem organizacijam v sestavu ZP, naj zagotove sredstva sindikalnim organizacijam za prevozne stroške in udeležbo praznovanja . v Lokvah. Generalni direktor ZP naj na prihodnji seji kolegija zadolži vse vodilne delavce organizacij ZP, da se te proslave polnoštevilno udeleže. Nadalje UO ZP priporoča organizacijam V sestavu ZP, katere bodo na soboto, 5. julija, imele delovni dan, da imajo to soboto prosto oz. da se delovna sobota prenese na kasiiejsi datum. TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Vodja komercialno-finančnega sektorja Pogoji: Visoka ah' višja-šoja ekonomske smeri, 3 leta primerne prakse v komercialno finančnem področju ali srednja šola ekonomske smeri-, 10 let primerne koinercialno-finančne prakse 2. Vodja tehnološke priprave dela Pogoji: Visoka ali višja šola elektrotehniške ali strojne stroke in 3 leta primerne prakse ali srednja šola elektrotehniške ali strojne smeri z 8 let prakse. 3. Referent za delovna sredstva — referent investicij Pogoji: Visoka ali višja šola elektro ali strojne smeri in 2 leti primerne prakse ali srednja šola elektro ali strojne smeri s 6 let primerne prakse. OD po pravilniku o delitvi osebnega dohodka tovarne. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: ZP Iskra Kranj — .Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana,. p. p. 14 Sežana. ZP ISKRA KRANJ Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov Horjul oglasa prosta delovna mesta za: 1. pravnika pogoj: visoka ali višja šola pravne smeri, 2 leti pravne prakse. 2. 4 kleparje pogoj: K delavec in 3 leta prakse v stroki; PK delavec in 8 let prakse v stroki. 3. 3 strugarje pogoj: K delavec — strugar; in 3 leta prakse; PK delavec in 8 let prakse v stroki. 4. 2 nekvalificirana delavca za pomožna dela v kleparrii pogoj: dokončana osemletka. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe in kratek življenjepis v 8 dneh po objavi na naslov: ZP ISKRA KRANJ — Organizacija: Tovarna elektronskih instrumentov Horjul — kadrovska služba. Prevoz iz Ljubljane in Vrhnike je zagotovljen z avtobusom. Z OBJAVA IZLETOV Podjetje »Avtopromet Gorica« nam je poslalo ponudbo za organiziranje izletov po proslavi na Lokvah in sicer v glavnem na dan 5. julija (sobota). Ker so pogoji za razne variante teh izletov različni, objavljamo njihovo ponudbo v originalu. IZLET V PARTIZANSKO BOLNICO »FRANJA« Odhod dne 5. julija 1969 z Lokev ob 9. uri v smeri proti Novi Gorici. Nato nadaljevanje vožnje po Soški dolini skozi slikovito naselje Kanal, ki leži na skalni pečini ob obokanem mostu nad tolmunom Soče. Vožnja do Mosta na Soči — prometnega, izhodišča za vso zgornjo Soško dolino. To je prijeten letoviški kraj ob umetnem jezeru Soče. Nadaljevanje vožnje po Cerkljanskem hribovju do Cerknega, ki je pomembna vasica ob vznožju Porezna (visok 1622 m), znano središče NOB, sedež IX. korpusa. V bližini je zaselek Podnjivič mimo katerega pelje pot po soteski'Pasice do partizanske bolnice »Franja«. Ogled .bolnice. Povratek na Lokve, kamor je predviden prihod v večernih urah,’. CENA IZLETA znaša 22,00 ND na osebo, v kateri je vračunan prevoz z modernim turističnim avtobusom, stroški vodstva in organizacije. Gostinske usluge po dogovoru. V primeru nezadostnega števila prijav si pridržujemo pravico izlet odpovedati. Stroške izleta je treba poravnati pred odhodom v informacijski pisarni. Ostalo po dogovoru. IZLET PO SOŠKI DOLINI DO IZVIRA SOČE IN GORIŠKA BRDA Odhod v soboto dne 5. julija 1969 ob 8, uri z Lokev v smeri proti Novi Gorici—Kanalu—Mostu na Soči—Tol. minu—Kobaridu, ki je znano zgodovinsko mesto. Krasijo ga zanimive primorske hiše z alpskimi hodniki. Nadaljevanje vožnje proti Bovcu, ki stoji pod strmim pobočjem Kaninskega pogorja na najvišji terasi prostrane Bovške kotline, skozi katero teče Soča. Dalje nas pelje cesta po zgornji dolini Soče, imenovani Trenta, do njenega izvira. Postanek. Nato povratek po isti poti do vasi Plave, kjer se cesta vzpne za približno 300 m na preval »pri Kapeli« na Vrhovljah in se spušča proti Dobrovem. Povratek preko Solkana do- Lokev, kamor je predviden prihod v večernih urah. CENA IZLETA je.34,00 ND. V ceno je vračunan prevoz z modernim turističnim avtobusom na navedeni relaciji, stroški vodstva in organizacije. Po dogovoru pokušnja vin in zakuska v vinski kleti v Dobrovem. Ostalo po dogovoru.. V primeru nezadostnega števila prijav si pridržujemo pravico izlet odpovedati. IZLET V ITALIJO: GORICA—ČEDAD—VIDEM Odhod v soboto dne 5. julija 1969 v zgodnjih jutranjih urah do Rožne doline — prestop jugosl.-italijanske meje v Čedad. To je središče beneških Slovencev; kjer še danes živi slovenska kultura in tradicija. Postanek za ogled mesta: Mestna hiša. Hudičev most. Stolnica, Langobardski tempelj. Po postanku nadaljevanje vožnje do Vidma — središča Furlanije z bogato zgodovinsko in kulturno preteklostjo. Po želji ogled mestnih zanimivosti: Grad in Trg svobode, Katedrala, Mestna hiša. Povratek proti Gorici — prestop italij .-jugoslovanske meje skozi Novo Gorico na Lokve, kamor je predviden prihod v večernih urah. CENA IZLETA znaša 38,00 ND na osebo, v kateri je vračunan prevoz z modernim turističnim avtobusom, vodstvo in organizacija. Prijave sprejemamo v informacijski pisarni do 30. junija. V primeru nezadostnega števila prijav si pridržujemo pravico izlet odpovedati. S seboj prinesite potne liste. Ostalo po dogovoru. AVTOPROMET GORICA ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ ■ Zmagovalna ekipa nogometašev iz tovarne Avtoizdelki je letos že drugič zasluženo zmagala na športnih igrah ISKRE ■■ ■■ ZP ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in finomchaničnih izdelkov Kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. TERMINAR v obdelovalnici obrata števcev 2. SKLADIŠČNIK v GPP obrata števcev Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod tč. 1: — strojni tehnik z odsluženim vojaškim rokom, po po možnosti s prakso ali — KV delavec strojne stroke z najmanj 3 letno prakso" in odsluženim vojaškim rokom:", pod tč. 2: — PK delavec, po možnosti s prakso v skladišču in odsluženim vojaškim rokom. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne do 30.6.1969 na naslov: Iskra — Elektromehanika Kranj, Kranj, Savska loka 4 1 S 17. seje ZMS... (Nadaljevanje s 3. strani) proizvodnje v kranjski tovarni in sicer 3. julija. Prošnja je bila s strani zadevne službe v tovarni odobrena. Za sprejem in spremljanje mladincev iz Maribora sta bila določena Janez Petrač in Tone Janša, oba člana predsedstva. Za podobne ekskurzije mladinskih organizacij iz drugih tovarn so bili za sprejem in spremljanje v tej mandatni dobi določeni mladinci: Tone Janša, Janez Petač in Stane Draksler. Predsedstvo konference je sklenilo, da se mladinska organizacija udeleži ob 50-let- Pozdrav od vo a Rov Javljam se iz Valjeva, kjer služim vojaški rok. Želim se zahvaliti kolektivu za izredno pozornost, ki sem jo bil deležen, kakor tudi" za redno prejemanje glasila »Iskra«, ki mi je sedaj edina zveza s podjetjem, obenem pa tudi edini vir informacij. Ob tej priložnosti pozdravljam vse člane delovnega kolektiva »Avtomatika« in jim želim še mnogo delovnih uspehov v nadaljnem delu. Lepe pozdrave pošiljam tudi vsem sodelavcem, prijateljem: in znancem. Desetar: Ivan Baznik V. P. 6734-33 Valjevo niči sindikata in SKOJ zleta slovenske mladine na Kozjem, ki bo 13. septembra letos. Predsedstvo je določilo organizacijski komite, ki ga sestavljajo: Stane Draksler, Janez Leskovec, Silvo Žvanut in Martin Mrgole. Na naslednji seji bo pred- ■ sedstvo ZM Elektromehanike -obravnavalo smernice za na- -dalnje delo mladinskega aktiva m pregledalo dosedanje opravljenp delo. Predsednik mora še pred tem imeti razgovor s predsedniki aktivov ZM delovnih enot tovarne o delu m vodenju organizacij in poročati o dosedanjem delu aktiva, člani predsedstva konference- ■ so bili . namreč mnenja, da so. predsedniki ZM v delovnih enotah premalo poučeni o tem, kako se organizacijo vodi in kaj je njihova naloga. Pripomba: Na 17: seji. niso mogli obravnavati vseh vprašanj dnevnega reda. Krivda zadene predvsem .tiste (S), ki se seje iz kakršnihkoli vzrokov niso udeležili. Skoraj v celoti smo morali izločiti poročanje o delu komisij. Vse to kaže na neresnost. nekaterih članov. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega moža FRANCA ŽIBERTA se iskreno zahvaljujem . sodelavcem obrata. ATN, za izraze. sožalja, podarjeno cvet-, je in denarno pomoč. . žena Tončka Žibert ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta JOŽETA PAVLIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem ekonomske enote »Orodjarna« iin delavcem kolektiva »Instrumenti« Otoče za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Marjan z družino in žena Ivanka ■ ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega očeta ALBERTA GORENŠČKA se iskreno- zahvaljujem vsem sodelavcem »obrata II« — tovarne avtoelektričnih izdelkov — Nova Gorica, za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti-. Metod Gorenšček ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža in očeta LEANDRA PRINČIČA se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje. Posebno 'se zahvaljujemo kolektivu tovarne avtoelektričnih izdelkov ISKRA v Novi Gorici za vso pomoč, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem predstavnikom ISKRE — Kranj, NO, PSO in ZZA za poklonjeno cvetje in tolažbo. še enkrat- vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena, hčerka in sin ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko ' m, avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni j urednik: Janez Šilc — '?ha' 1 ja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji* »ČP Gorenjski tisk« Kranj