Leto XXI.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za */* leta 80 din, za */. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska
TRGOVSKI LIST
Številka 60.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 44-36. Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto 50 din.	Časopis	xa	trgovino.	industrllo
Plača in toži se v LjubjanL
nici v Ljubljani 6t. 11.953.
fvflAaa vsak ponedeljek, sredo in petek
Ljubljana, ponedeljek 30. maja 1938
f Alia Posamezni f>CA VCIIO številki din ■
K anketi o našem kmetiistuu
Danes se začne v Ljubljani velika anketa o našem kmetijstvu, ki jo je sklical ban dr. Natlačen. Anketa je nujno potrebna in po njenem programu ter napovedanih referatih moremo tudi upati o njeni uspešnosti.
Kljub mnogim 'lepim besedam o kmetijstvu smo to dejansko precej zanemarili in zato je ostala nerešena večina vprašanj, ki jih je prinesla povojna doba. Še neobdelano polje je, kako naj preusmerimo svoje kmetijstvo, da nam bo rentabilno kljub vedno večjim nakupom žita v Vojvodini in Sremu. Ugotoviti je nadalje treba, katere industrijske rastline naj gojimo, kako povečati uporabo umetnih gnojil, ki zaradi rastoče revščine kmetijskega prebivalstva pada v nevarni meri. Tudi naša živinoreja ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, zlasti pa je zaslužek živinorejca nezadosten.
S tem v zvezi je drugo veliko ■vprašanje, ki je eno odločilnih vprašanj rentabilnosti našega kmetijstva, kako namreč zboljšati vnovčevanje agrarnih pridelkov in živine. Posameznh poskusov, kako to vprašanje rešiti, je bilo že mnogo in plačali smo tudi že marsikatero zelo drago izkušnjo, toda vprašanje samo je ostalo še vedno nerešeno. Tu bo treba še mnogo vzgojnega dela, mnogo praktične vzpodbude, a tudi naše upravne oblasti bodo morale omejiti svoje birokratične predpise. Upajmo, da se bo sedaj po ustanovitvi kmetijskih zbornic to vprašanje vendarle premaknilo z mrtvega mesta ter s sodelovanjem z drugimi zbornicami našla dobra podlaga za rešitev tega tako težkega, a tudi tako važnega vprašanja.
Predvsem pa je potrebno, da napravimo že nekakšen inventar našega kmetijstva, ker šele na podlagi tega inventarja foo mogoče prav določiti vse bodoče delo. Upamo, da bo danes začeta anketa ravno v tem oziru omogočila dobro podlago.
Gospodarski položaj slovenskega kmetijstva je izredno težaven. Primeroma slaba zemlja daje le nezadosten dohodek. Poleg tega ima velik del kmetskega prebivalstva Premalo zemlje in agrarna reforma še vedno ni popolnoma izve-f”a'. Ves manjši donos v kmetij-. ,reba nadomestiti z zasluž-£?ah	gospodarskih pano-
“»arijo, tujski irgonno, vse to j,.’ ,reba
dosledno pospeševati, <la pride vi-»ek kmetijskega naraš&ja do ruha. Da bi bilo izseljevanje edina rešitev za ta višek naraščaja ,]e vendar nemogoče.
Kri silno skromnem dohodku ipS(qja kmetskega prebivalstva pa
J e Slovenija ........
obremenitev Slovenije v resnici tako velika, da postaja nevarnost za obstoj njenega gospodarstva. Prepričani smo, da bo to tudi anketa prepričujoče ugotovila.
Kmetijstvo je še vedno glavna
panoga vsega našega gospodarstva. A to danes ni zdravo, temveč prav nevarno bolno. Zato iskreno pozdravljamo danes začeto anketo, ki naj ugotovi stanje bolezni in dožene, katera zdravila se morajo
začeti uporabljati. Skrb vse naše javnosti pa bodi, da se bodo ugotovitve ankete tudi dobro izkoristile in da se bo začelo sistematično delati za napredek našega kmetijstva.
Or. Henrik Steska:
Ustroj	nove	ne
Zakonodaia in sodstvo v Nemčiji
obremenjena n dav1ščinami tako izogibna. Deii ,katastrofa ne‘ kraje kier a-	wnamo	tudi že
sol Prehrana	ljud»e	ni"
in	šlri-l°	bolezni
in kulturna stopnja m	,
pub. stanje
no, kakor pa se splošno m,iaii in zlo sega že v korenine.
v V našem javnem življenju se je ze udomačila navada, da se sma-
|rajo tožbe o davčni preobremenitvi
e kot fraze, ki jih narekuje lov za v°Pvci. V Sloveniji to že davno Več res, temveč je davčna pre-
V Nemčiji vršilci zakonodaje niso nadrejeni funkcionarjem uprave in sodstva. Zbog izrednih, po svetovni vojni nastalih kaotičnih razmer v gospodarstvu in svetovnih nazi-ranjih kakor tudi zavoljo nepovolj-ne mirovne pogodbe se je bolj in bolj uveljavila misel, da je z br-zimi in krepkimi odredbami vzdrževati red in prilagoditi venomer se menjajočim situacijam. V ta namen je Nemčija dotedanji preokorni in prepočasni način zakonodaje in celo tudi ustavodaje zamenjala z ojačeno vladno oblastjo. Nositelju vladne oblasti v Nemčiji, vodnik in državni kancler, he pripada zgolj vrhovna uprava, marveč tudi zakonodaja. Nemška državna vlada je namreč kompetentna, da ne le navadne, marveč celo ustavne zakone izda in izpremeni, ne da bi pri tem količkaj sodeloval nemški državni zbor. Ker je državna vlada po stavljena od državnega kanclerja in le njemu odgovorna, dalje ker državni kancler od državne vlade, sklenjene zakone proglaša in razglaša, je vodnik dejansko glavni ustavo- in zakonodavec Nemčije.
Ministri sicer sopodpišejo zakone, toda le zavoljo tega, ker so vodniku in državnemu kanclerju odgovorni za njih pravilnost in za njih pravilno izvrševanje. Ta državni vladi pripadajoča zakonodajna oblast obsega tudi sklepanje o državnem proračunu in o najetju posojil, kar položaj vodnika in njegove vlade še bolj krepi.
Tudi državnemu zboru (Reichs-tag) gre pravica zakonodaje, toda treba je, da te zakone tudi še državni kancler proglasi in razglasi. Ta državni zbor se voli na podlagi enotne, od narodnosocia-listične stranke postavljene liste. Zakone pa le redkokdaj izdaja ter je predvsem posvetovalen organ državne vlade.
Važnejša tdržavnopravna .institucija nego državni zbor pa je ljudsko glasovanje. Ta institucija je tem potrebnejša, ker se narod-no-lsocialistična država opira na narod, a avtoritarno državno vodstvo na zvestobo naroda do svojega vodnika. Da se vodnik more prepričati, uživa li še zaupanje ljudstva in ali narod pritrjuje posebno važnim že izdanim ali nameravanim zakonom in političnim ukrepom, v ta namen sme državna vlada vprašati ljudstvo za mnenje, a večina oddanih veljavnih glasov odloča.
Dežele nimajo več pravice, da v svojem imenu izdajajo zakone, toda s pooblastitvijo državne vlade smejo izdati državne zakone s krajevno omejitvijo na dotično deželo. Takim, od deželnih vlad izdanim zakonom mora pristojni državni minister pritrditi. To velja tudi za deželni proračun. Vsak državni minister sme glede svojega resora celo odrediti, da se mu tudi vse, od deželne vlade sklenjene pravne uredbe predlo-
žijo v odobritev. Država sme deželam tudi predpisati, da z zakoni neke odnose urede. Vse to pa ne izključuje, da država sama namesto dežel izda zakone ali pa od deželnih vlad sklenjene zakone izpremeni.
Kakšnega posebnega deželnega zastopstva ni več, istotako v Nemčiji ne poznajo več posebnega de-želanstva, marveč kakor že omenjeno le še državljansko in to ali polnopravne »Reichsbiirger«-je ali pa zgolj državne pripadnike (»Staatsangehorige«) z zmanjšanimi pravicami.
Deželnega sodstva v Nemčiji ni več in skladno temu deželne vlade poedinih dežela tudi nimajo več lastnega ministrstva za pravosodje. Državni minister za pravosodje opravlja posle sodne uprave za vso državo. Redna sodišča so: okrajna sodišča (Amtsgericht), okrožna sodišča (Landgericht), višja deželna sodišča (Oberlandesge-richt) in vrhovno sodišče (Reichs-gericht). Okrajno sodišče sodi po sodniku-poedincu v manjših civilnih in kazenskih zadevah. Okrožno sodišče sodi v kolegiju več sodnikov na drugi stopnji, a v večjih civilnih in težjih kazenskih zadevah na prvi stopnji. Višje deželno sodišče je vobče le sodišče II. stopnje, a vrhovno sodišče v Leipzigu je revizijsko sodišče. Tako višja deželna sodišča kakor tudi vrhov na sodišča le izjemoma odločajo na prvi stopnji. Za nekatere težje delikte veleizdaje sodi posebno narodno sodišče (Volksgerichts-hof) v Berlinu.
Upravno sodstvo v Nemški državi še ni enotno urejeno in tudi izenačevanje upravnega prava počasneje napreduje.
Posebno težak problem sedanje Nemčije je vistosmerjenje (Gleich-schaltung) Avstrije. V avstrijskih alpskih deželah so se že zavoljo posebne, vsem tem deželam skupne vladarske hiše in s tem združenega podobnega razvoja deželnih stanov in sličnega ustroja in postopka v osrednjih in srednjih deželnoknežnih uradih v teku stoletij izobličila kolikor toliko enaka načela o upravljanju in državni ureditvi. Ker so ta načela globoko ukoreninjena v ljudski tradiciji in gotovo ne zaostajajo za pravnim sistemom v ostali Nemčiji, zbog
tega mora narodnosocialistična
Nemčija vse sile napeti, ako sploh hoče, da se izenačitev naj ne izvede le površno. Hitro in korenito uvajanje narodnega socializma v Avstriji pa ni mogoče brez koncentracije moči v eni osebi. V ta namen je državni namestnik za Avstrijo obenem tudi šef avstrijske vlade, ki je prenehala biti kolegialen organ, dalje pa je v poslih vistosmerjenija že preizkušeni pokrajinski vodja narodnosociali-stične stranke za Avstrijo postavljen za državnega komisarja na Dunaju. Ta neposredno državnemu kanclerju podrejeni ter držav-
nemu namestniku za Avstrijo nadrejeni državni komisar skrbi za politično izgradnjo in za državno, gospodarsko in kulturno vteleše-nje Avstrije v nemško državo. Dunajsko vrhovno sodišče je tudi že postalo na Dunaj eksponirani oddelek nemškega Reichsgerichta v Leipzigu.
V nemški državi velja torej tako pri državni vladi kakor pri politični organizaciji naroda v na-rodnosocialistični stranki voditeljsko načelo (Fiihrerprinzip), po katerem je vsak vodja tako glede dajanja navodil kakor glede postavljanja funkcionarjev avtoriteta navzdol, a obenem odgovoren višjemu vodji, vodnik naroda sam pa le odgovoren vsemu narodu. Razlika med takšno ureditvijo javnega življenja in demokratskim ustrojem države je dokaj vidna. Ni dvoma, da se je sedanja Nemčija ravno s pomočjo svojega diktatorskega režima vprav uspešno lotila rešitve tako težkih vprašanj, kakršna so razdelitev in okrepitev kmetskega stanu, odstranitev brezposelnosti in dvig delavskih slojev ob izključitvi razrednega boja in pa zboljšanje kreditnih razmer. Vendar kar morda nemškemu narodu in zlasti njega severnemu delu v polni meri ustreza, to je za druge krajine in ljudi morebiti
neprikladno. Na kakšen način se določijo vršilci javne oblasti, to zavi&i od tradicije, od rasne sestave prebivalstva, od geografskih razmer in od sosedov, v Jugoslaviji pa zlasti od medsebojnih, še ne popolnoma razčiščenih odnosov med Srbi, Hrvati in Slovenci. V Sloveniji je velika večina prebL valstva bržkone drugačnega nazi-ranja o svetu in življenju in ne bi mogla v vsem obsegu pritrditi voditeljskemu načelu in takemu po-kretu, ki prizna državi neomejeno moč, da uredi prav vse družabne odnose in to v poljubni meri, kakor se ji zdi potrebno in ni ne-premostnih zaprek. Takšna totalna država bi ob dani priliki mogla preko potrebe preveč zožiti krog svobodnega udejstvovanja posameznikov in poedinih družabnih slojev ter brezkompromisno segati v krog metafizično-verskih naziranj in pa znanosti, ki so enako kakor država suverene sile. Javni red se opiraj na preskušene izsledke vede in upoštevaj zahteve pravega človekoljubja. Ako se naj izogibamo pretiravanj na desno in levo, potem je treba več strank, kajti le z njih pomočjo je moč ugotoviti, kakšna je srednja, obči blaginji najbolj ustrezna pot. Ta srednja, miren političen razvoj zajam-čujoča pot je pač rezultanta nasprotujočih si stremljenj političnih strank, družabnih skupin in krajin. Jasno je, da more tako srednjo linijo ugotoviti in jo obenem dosledno uveljavljati le neka ali eni sami osebi ali pa skupini trd-: dno združenih oseb pripadajoča avtoriteta, a ta se mora opirati na popolno zaupanje vsaj vseh najbistvenejših delov prebivalstva. Slovenskemu značaju končno tudi ne odgovarja povsem stanje trajne najvišje notranje napetosti in vzhičenosti, ki sta za diktatorske režime v precejšnji meri potrebni.
Banovinska poklicna svetovalnica
Zadnji »Službeni list« objavlja naslednjo odredbo banske uprave o ustanovitvi Banovinske poklicne svetovalnice in posredovalnice:
§ 1. Ustanavlja se kot specialna ustanova v smislu § 10. zakona o banski upravi »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«.
§ 2. Namen oziroma naloga te poklicne svetovalnice in posredovalnice je:
A. Ugotavljanje, da li imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje oziroma nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem oziru, prikladen značaj in nagnjenje ter gospodarsko možnost
1. za obiskovanje zaželene strokovne šole,
2. za vstop kot vajenec v obrtniški, pogostinski in trgovski poklic oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo,
3. za obiskovanje ostalih šol in vstop v ostale poklice;
B. skrb za smotrnejšo, racionalnejšo in zato boljšo porazdelitev obrtniškega, pogostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci ter upoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih.
Mnenja poklicne svetovalnice in posredovalnice so neobvezna.
§ 3. Skrb za izgraditev, finansiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad poklicno svetoval-
nico in posredovalnico se poveri posebnemu kuratoriju.
§ 4. Za kritje ustanovitvenih ir vzdrževalnih osebnih in materialnih stroškov se ustanovi poseben sklad pod imenom: »Sklad za vzdrževanje in podpiranje poklicne svetovalnice in posredovalnice v Ljubljani«.
§ 5. Podrobnejša določila o ure ditvi, področju in poslovanju po klicne svetovalnice in posredovalnice, o sestavi, pristojnosti in delovanju kuratorija ter o ustanovitvi in upravljanju sklada po § 4. te odredbe predpiše v smislu § 27. zakona o banski upravi ban s posebnim pravilnikom.
§ 6. Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica je podrejena banski upravi po VIII. oddelku (oddelku za trgovino, obrt in industrijo) banske uprave.
Trgovska
združeniat
Delajte na to, da bo ude ležba na trgovskem kongre su v Ljubljani cim večja.
Kongres mora biti mogočna manifestacija zaved nosti trgovskega stanu. Pose bo volja trgovstva tudi upoštevala.
Natelav z slovenskega
Ob priliki	kmetiis
Te dni je zbran v Ljubljani cvet naših gospodarstvenikov in razpravlja o stanju slovenskega kmetijstva in njegovih nalogah v bližnji bodočnosti. Zborujejo torej poznavalci današnjega stanja, da povedo mnenje, kako naj bi se usmerilo in pospeševalo z javnimi sredstvi naše kmetijstvo, da bo čim najbolj odgovarjalo našim domačimi potrebam.
Historia vitae magistra, ta vedno priznani latinski rek bi moral seveda prihajati do svoje polne veljave tudi ob priliki navedene ankete. Ker jpa nam zgodovine slovenskega gospodarstva žal ni še nihče napisal, a naša univerza nima mobene njej namenjene stolice, se mi zdi potrebno, da jo pokažem tukaj v glavnih načelih, z ozirom na samo kmetijstvo.
, Stara Slovenija je bila žitorodna dežela
Nedavno je nekdo izrekel tole sodbo: »Slovenija je bila, je in bo morala biti tudi v bodoče le revna krompirjeva dežela.« To pa je velika zmota. Ne glede na to, da se je sajenje krompirja uvedlo pri nas šele v 18. stoletju, nam pripoveduje zgodovina, da je še pred sto leti prevladovalo v naši kmetijski produkciji — žito.
Poglejmo v urbarije katere koli naših nekdanjih gospoščin iz katerega koli stoletja, pa bomo iz njih razbrali dejstvo, da se je v grajske kašče pobiralo vselej v pretežni meri krušno žito. To se pravi, slovenski človek je nekdaj bodisi na svojih njivah, bodisi kot tlačan na grajščinskem polju sejal in žel primeroma mnogo več pšenice, rži, ječmena in ovsa, nego mu je bilo potrebno za prehrano domače hiše.
Trgovina s kmetijskimi pridelki je bila skoraj izključno v rokah graščakov. Pred 1. 1848. je bilo na bivšem Kranjskem 389 gospoščin, 234 jih je bilo na Dolenjskem, 82 na Gorenjskem, a 73 na Notranjskem, skoraj prav toliko pa je bilo tudi trgovin z deželnimi pridelki. In glejte, zopet nam sporočajo isti urbariji zgodovinsko res-tniAo, da jsoi imele graščine naprodaj v prvi vrsti žito.
Bila je laška žitnica
Slovenska dežela ima za sosedo na svoji zahodni strani deželo, ki je bila že od pamtiveka gosto obljudena ter je vedno pogrešala ne samo železa in lesa, temveč tudi žita. Veliko povpraševanje po obeh dragocenih rečeh vsakdanjega življenja, ki je vladalo na Laškem, je bilo našim prednikom trajno močna pobuda, da so pridobivali železo in pridelovali žito ter oboje dobavljali z dobrim izkupičkom laškim sosedom. Dokaze za to nam hranijo zopet isti urbariji, saj beremo v njih, da so bili številni podložniki naših gradov dolžni opravljati s svojo živino vožnjo in tovorjenje v kraje laško-slovenskega trgovanja, kakor so bili n. pr. Baker in Reka, Koper, Trst in Štivan ter Čedad in Videm. Blago teh vozov in tovorov pa je bilo poleg drugega zlasti žitno zrnje.
Kriza žitarstva
Slovenija je bila torej izvozna dežela žitnih vrst, ki si jih mora danes leto za letom uvažati za kakih sto milijonov dinarjev iz Vojvodine. V tem ugodnem položaju je bilo naše žitarstvo, dokler se niso pojavila na Jadranskem morju prva pomorska vozila na parni pogon. Tedaj pa je začelo laške pa tudi naše kraje preplavljati žito z Ogrskega, iz Odese in celo iz Egipta. Ker se žito v teh deželah prideluje z manjšim tru-
dom in v neprimerno ugodnejših klimatoloških in pedoloških razmerah, nego jih je deležna slovenska zemlja, naš žitni pridelek seveda ni bil zmožen tekmovati. Neizogibna posledica lega .položaja pa je bila, da so se dosedanji lepi gmotni uspehi slovenskega žitarstva spremenili in docela zni-čili. Nastopila je težka gospodarska kriza, ki pa so jo naglo spoznali v vsej njeni globini in da-lekosežnosti naši tedanji vodilni gospodarstveniki, njim na čelu profesor Hlubek.
Hlubek — reformator našega kmetijstva
Fr. Ks. Hlubek je bil profesor prirodoslovja in kmetijstva na ljubljanskem liceju, bil pa je tudi upravnik poskusne kmetije Kmetijske družbe na ljubljanskih Spodnjih ^Poljanah, ud glavnega odbora te družbe in urednik druž-binih publikacij. V letih 1835. do 1838. je prepotoval vso kranjsko deželo, po 1. 1840., ko je postal profesor na tehniki v nemškem Gradcu, pa tudi vso Štajersko. 0 vsem, kar je opazil ta strokovnjak v kmetijskem gospodarstvu obeh naših dežel, pa je napisal tako izčrpna poročila, kakršnih do danes nismo več doživeli.
Danes opažamo pri nas mnogo prizadevanja, da se naše narodno gospodarstvo inventarizira in tvarno oceni, Malo komu pa je znano, da je prav letos sto let, ko je bil takšno delo z ozirom na bivšo kranjsko deželo opravil profesor Hlubek. Le obžalovati moramo, da je moralo vse to ostati zakopano v rokopisih. Naj damo na tem mestu le Hlubekovo tvarno oceno kranjskega kmetijstva v številkah, morda se bo potem le našel zavod, ki bi rokopise izdal.
Vrednost poljedelskih zemljišč 78,658.525 gold., vrednost gozdnih zemljišč 11,071.125 gold., vrednost vinogradnih zemljišč 4 milijone 994.700 gold.
Temeljni kapital vseh zemljišč 94,724.350 gold.
Vrednost gospodarskih poslopij 28,817.200 gold., vrednost domače živine 7,772.089 gold., vrednost kmetijskega orodja 6,181.920 gold.
Inventarni kapital kmetijstva 37,771.209 gold.
Popravilo gospodarskih poslopij 1,190.860 gold., vzdržavanje kmetijskega orodja 618.192 gold., prehrana živine 15,078.689 gold., vzdržavanje delovnih rok 8 milijonov 800.000 gold., zemljiški davek 538.123 gold., naturalne davščine 567.392 gold.
Obratovalni kapital kmetijstva 26,793.256 gold.
Denarni ekvivalent kranjskega kmetijstva je torej ocenil Hlubek na skupno vsoto 159,288.815 goldinarjev ali približno 9 milijard dinarjev.
Preokret v živinorejsko smer
Živinoreja je bila dotlej na Slovenskem še dokaj zanemarjena. Medtem pa so imeli Nemci sosednjih dežel že toliko lepe živine, da se je vedno govorilo takole: Fert Carinthia boves, Styria tau-ros, sed Carniola viros. Koroška in Štajerska sta torej dobavljali svetu živino, Kranjska pa ljudi.
Naš kmet je posvečal gojenju drobnice, ovac in koz, daleč največ pozornosti, reja goveje živine pa je bila zelo omejena. Iz tega nam bo razumljivo, zakaj je morala Ljubljana, kakor je bila še tedaj majhna, kupovati iz sosednjih dežel, zlasti od hrvaške strani, letno za več ko 100.000 gold klavne živine.
Ob istem času so začela ob bližnjem morju naglo rasti še večja mesta, med njimi Trst, ter je
postajalo povpraševanje po klavni živini tudi tamkaj čedalje močnejše. Hlubek je to hitro opazil in spričo žitarske krize spoznal potrebo, da (se naše kmetijstvo preuredi bolj v živinorejsko smer.
Dne 20. nov. 1938. bo minilo sto let, odkar se je pričela živinoreja na Kranjskem umno pospeševati. Tega dne je namreč napravila Kmetijska družba v Ljubljani po večletnem razpravljanju sklep, čigar ugodne posledice segajo vse do današnjih dni. Sklenila je, da se vsote, ki so bile določene za premovanje rogate živine v bodoče uporabljajo izključno za na-kupavanje plemenskih bikov, ki naj se prepustijo boljšim kmetom v negovanje.
Tega sistema v pospeševanju naše živinoreje nismo več opustili in se ga držimo še danes. Ob takšni skrbi vodilnih gospodarstvenikov se je potem goveja živina naglo množila in njena kakovost prav vidno rastla. V 63 letih 1837. do 1900 je na bivšem Kranjskem število konj zrastlo za
23,6, govedi za 32,2, prašičev za 49,1 odstotkov, dočim je število drobnice nazadovalo za 60,8%.
Kriza živinorejstva
Blizu sto let se je prizadevanje naših gospodarstvenikov kazalo v vsej svoji blagodejnosti. Poleg krompirja in vina je bilo govedo glavni pridobitni vir slovenskega kmeta in pospeševalec blagostanja naše vasi. Prišla pa je svetovna vojna in njene diplomatske spletke so nam odtrgale primorje od zagorja ter spravile v težko krizo tudi živinorejsko gospodarstvo. Tako je danes na Slovenskem s stališča ljudske prehrane preveč živine, premalo pa je žita in mlevskih produktov ter smo jih prisiljeni kupovati tam v Vojvodini letno za okoli sto milijonov dinarjev.
Živina nima prave cene in drži v hudih gospodarskih zadregah zlasti živinorejce naših vzhodnih krajev. Prav ti kraji pa imajo med vsemi na Slovenskem največ pogojev za žitno gospodarstvo. Zato se nam spričo vsega povedanega vsiljuje vprašanje:
Ali se ne bi dalo prav tukaj doseči avtarkično soglasje, ki bi na eni strani omililo živinorejsko krizo, na drugi pa prihranilo slovenskim žepom letno omenjenih sto milijonov dinarjev?
Dr. Jože Rus.
Preorientaciia naše zunanie trgovine
v april
Če pogledamo številke o naši zunanji trgovini v aprilu, potem vidimo velike izpremembe v našem izvozu. Tako je nenadoma stopila Anglija na prvo mesto naših izvoznih držav. Pregled izvoza in uvoza pa tudi kaže, da smo proti nekaterim državam visoko aktivni, proti drugim pa visoko pasivni in da se bo zato morala naša zunanja trgovina preorienti-rati. Zato podajamo pregled našega izvoza in uvoza v oz. iz posameznih držav:
izvozili uvozili aktivni ali pas. za milijonov din
Anglija	117’0	26'5	+ 90-5
Nemčija	78'6	153-1	— 74-5
Avstrija	49’4	29'3	+ 20-1
Belgija	26'8	4'3	+ 22-5
Italija	23-0	34'9	— 11-9
Češkoslo-			
vaška	20‘3	56‘5	-36-2
Madžarska	16’0	13'7	+ 2*3
Nizozemska	12'5	4’4	+ 8-l
Grčija	8'2	4-5	+ 3-7
U. S. A.	7'5	27'6	-201
Švica	5*4	8‘3	— 2-9
Albanija	4-1	0'1	+ 4-0
Egipt	4'0	4'0	—
Francija	3*5	9'6	- 61
Argentina	2-9	7‘5	- 4-6
Romunija	1'8	57	- 3'9
Malta	1'8	0-3	+ 1-4
Danska	1-5	07	+ 0-8
Finska	1-3	—	+ IB
Indija Brit.	0-5	6’9	- 6'4
Brazilija	0-03	5'2	- 5'2
Urugvaj	0-02	4-9	— 4-88
Nizozem. Ind. 0'01		4-4	-4-39
XVIII.
Ljubljanski velesejem
43. razstavna prireditev
4.-13. junija 1938
Polovična voznina na železnici.
Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2*—
Sejmišče obsega 40.000 ma, preko 600 razstavljalcev 14 držav.
Posebne razstave: „Cesta“ - Francija - Pohištvo - Avtomobili - Tekstil - Ženska domača obrt Lepo zabavišče
10.-12. junija: III. državni trgovski kongres
Švedska
Poljska
Maroko
Madagaskar
Kolumbija
Bolgarska
Turčija
0’9
0'8
0'2
0-8
0‘5
3'9
3'0
21
1’3
1-1
0‘02
016
- 3-0
— 2‘2
- F9
- 1'3
- 11 + 0-78 + 0'3
V vse države, iz katerih več uvažamo, ko izvažamo, bi mogli povečati svoj izvoz. V teh številkah je dana smer za preorienta-cijo naše zunanje trgovine.
Domači ženski obrti
imajo še vedno bodočnost. Zelo se motijo nekateri, ki napovedujejo, da bodo ženski domači obrti kmalu izumrli ter da bo njihove izdelke izpodrinilo industrijsko blago. Izdelki ženskih domačih obr-tov, zlasti narodnih, predvsem čipkarstva in vezenine, pletenine, narodni izdelki kot okraski in kot zgolj praktično blago, imajo dandanes še celo večjo vrednost, ko industrija preplavlja trge s svojim prozaičnim blagom. Izdelki ženskih domačih obrtov imajo svojo vrednost zlasti po svoji estetični strani, ker iz njih govori globok smisel za umetnost ter poezijo našega naroda. Vrednost in nepre-koslijiva lepota izdelkov naših ženskih1 domačih obrti bosta prišli posebno do izraza na razstavi Zveze gospodinj na Ljubljanskem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija. ________
»Predpisi o izvršbi in zavarovanju«
je zbirka zakona in vseh uredb, pravilnikov idr., ki se nanašajo na izvršbo in zavarovanje. Ta zakon se je pričel izvajati s 1. januarjem t. 1. Že svojčas v »Službenem listu« objavljeno besedilo je bilo za to knjižico vnovič nadrobno pregledano in popravljeno. Zbirko je priredil g. R. Sterle, kasacijski sodnik v p. Razen z uvodom je knjižica opremljena tudi z vsebinskim in 50 strani obsegajočim stvarnim kazalom, ki se nanaša na vso snov zbirke. — Tudi ta knjižica, ki obsega XVI + 352 strani, se dobiva v vseh knjigarnah v mehki vezavi po din 48'—, v platno vezana pa po din 56’—.
Politične vesli
Napeti dnevi zaradi češkoslovaške so dokazali, kakor pišejo praški »Nar. Listy«, naslednje: 1. izolacija Vel. Britanije je danes že premagano stališče in Vel. Britanija danes noče več ostati v ozadja. 2.- Francija se popolnoma identificira s Češkoslovaško. Anglija ne more več ločiti svoje usode od Francije. 3. Rusija ostaja in se iz dobrih razlogov pušča tam, kjer je bila prej Vel. Britanija. 4. Poljska ne bo zašla v nobeno interesno kolizijo, vsaj v prvi fazi ne. Zapadna orientacija se pri Poljski uveljavlja. Tudi se Poljska opominja, na posledice njene zveze s Francijo in Romunijo. 5. Italija ostaja v češkoslovaškem vprašanju nevtralna, skuša pa pomagati Nemčiji diplomatično ter je zato znova razgrnila špansko vprašanje. To so glavni elementi sedanje politične konstelacije, ki še močno spominja na bienersko iz 1. 1934.
Češkoslovaška vlada izjavlja, da
ne more preklicati varnostnih ukrepov, ki jih je odredila, dokler se ne spremeni položaj, ki je zahteval te varnostne ukrepe, pa naj zahteva njih preklic kdor koli.
Doznava se, da je Berlin pripravljen na sporazum v češkoslovaškem vprašanju, če bi češkoslovaška odpovedala zvezno pogodbo z Rusijo. Seveda pa v Pragi o tem nočejo nič slišati.
Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson je Imel več konferenc z nemškim državnim tajnikom za zunanje zadeve. Nato je konferiral z delegatom angleške vlade Stran-gom. Splošno se sodi v Londonu, da je politična napetost zelo popustila in da je tudi Berlin svetoval Henleinu, da, popusti. Tudi francoski krogi presojajo položaj bolj ugodno, vendar pa opozarjajo, da nevarnost še ni popolnoma premagana.
Ameriški državni tajnik Hull je
v razgovoru z zastopniki ameriškega tiska med drugim izjavil, da Amerika zelo pazno zasleduje razvoj političnih dogodkov v Evropi. Amerika se dosedaj sicer še ni vmešala v evropske zadeve, vendar mora izjaviti, da Amerika ne bi mogla ravnodušno gledati, če bi grozila nevarnost teritorialni integriteti češkoslovaške. Washington-ska vlada ni še intervenirala niti v Pragi niti v Berlinu, prosi pa obe vladi, da storita vse potrebno, da bo mir ohranjen.
Poljski zunanji minister Beck je
pred svojim odhodom iz švedske sprejel novinarje ter jim izjavil, da bodo morale posamezne države nastopati na svojo roko, dokler ne bo Zveza narodov univerzalna ustanova, ki ji ibodo pripadale vsaj vse evropske države. Zato je tudi Beck Istega mnenja kakor švedska vlada, da je 5 16. pakta o Zvezi narodov (ki govori o sankcijah) za clanice zveze neobvezen.
Anglija je še nadalje posredovala za sporazumno reštev napetosti med Nemčijo in češkoslovaško ter poslala tudi posebnega opazovalca Stranga iz zunanjega urada v Prago in Berlin, ki pa je obiskal samo angleške poslanike.
Sporu s Češkoslovaško poskušajo dati nemški listi zadnje dni manjšo važnost, enako tudi italijanski listi in radio-poročila.
Drugi del občinskih volitev v Češkoslovaški v nedleljo je obsegel 2740 občin in je potekel mimo. Spopadli so se le nekod nemški nacionalisti in marksisti. Zmage Henlelna so bile manjše.
Henleinovi pooblaščenci nadaljujejo pogajanja s praško vlado. Za politična in gospodarska vprašanja sta imenovana po dva, za pravna Pa en odposlanec.
Kancelar Hitler je sprejel vrhovnega vojaškega poveljnika generala Keitela maršala Goringa kot šefa nemškega letalstva, admirala Roederja In generala Brauchitscha. O vsebini razgovorov niso znane nobene podrobnosti.
Ruski veleposlanik Slavucki v Tokiu je bil odpoklican. Popolnoma nepričakovano je obvestil japonsko zunanje ministrstvo, da odhaja iz zdravstvenih razlogov v Moskvo, japonska vlada je zaradi odhoda sovjetskega veleposlanika zelo neprijetno presenečena, ker so bila med Rusijo in Japonsko v teku pogajanja zaradi ureditve cele vrste spornih vprašanj. Vsa ta pogajanja bodo sedaj zastala.
V ministrstvu za zunanje zadeve v Stockholmu so podpisali zastopniki Danske, Finske, Islanda, Švedske in Norveške deklaracijo o nevtralnosti skandinavskih držav.
Sirite	»Trnovski
Pripravljajte se za trgovski kongres!
Kako /e že padlaživlieniska raven Slovenile
Neovrgljive strašne številke šolske ankete
Pretekli teden je priredilo Pedagoško društvo v Ljubljani predavanje >0 življenju in miljeju šolskega otroka«. Predavatelj prof. V. Čopič je na osnovi popisnih P°1 prosvetnega oddelka, ki so jih morali letos spolniti ljudskošolski upravitelji, prikazal žalostno stanje naše mladine. Priznati se mora, da je bila ta slika skrajno žalostna in da se iz teh suhih, toda tembolj strašnih številk zrcali vsa beda naše dežele. Iz teh številk je razvidno, kako kruto je gospodarila pri nas gospodarska stiska zadnjih let in — da je za naše najbolj prizadete pokrajine nujno potrebna izdatna pomoč. Podana slika pa je tudi strašen dokaz, kako upravičene so tožbe podeželskih trgovcev in obrtnikov, katere je ljudska beda že potegnila v svoj vrtinec ter da jim je kriza spodjedla ves naravni trg in kon-sum, kar bi se moralo pri obda-čevanju teh pridobitnih vrst nujno upoštevati.
Prof. čopič je podal najprej celotno sliko dežele s podatki o njenem obsegu (20.000 km2) in prebivalstvu (dravska banovina 1 milijon 200.000) ter gospodarskem sestavu. Nad tri petine Slovencev žive od kmetijstva (700.000), dobra petina od obrta in industrije, 18% pa od trgovine, javne službe in rente. Nad 80% je ročnih delavcev in vendar se ti ne morejo prehraniti, ker je naša zemlja siromašna, a naselitev gosta (76 proti državnemu povprečju 56). Zlasti so gosto naseljeni Prekmurje in deli Štajerske s 150 in več.
Naša zemlja je večinoma nerodovitna in prerazkosana. 35% naših kmetij ima komaj po 2 ha zemlje, 22 5% od 2 do 5 ha, medtem ko je 5 ha ali 8 oralov in pol v Srbiji neodsvojljiva ploščina kmetije. Naše kmetijsko gospodarstvo je že davno nerentabilno. Žita pridelamo samo 500.000 q in ga moramo dokupiti letno 6 do 7 tisoč vagonov. Tudi živinoreja ni rentabilna, z izjemo bližine mest. Naše vinogradništvo porabi slabe letine s po 350.000 hi vina doma. Gozd je nehal biti železna rezerva, kakor je bil do krize, in zdaj seče kmet že nedorasel les. Hmeljarstvo je prezadolženo. V sadjarstvu se nadaljuje velik nered, tako v pridelavi kakor tudi v prodaji blaga in v izvozu. Veleposestva, gozd in veleindustrija so v tujih rokah in tujci po večini izvozijo ves dobiček večjih podjetij. Skupno z izvozom kapitala in z davki gre iz Slovenije na leto nad V« milijarde dinarjev kapitala. Naravna posledica teh razmer je silna prezadolženost Slovenije, kar s® pozna že v številu kmetov dolžni ov. pab je prevzela pri nas tisoč dolžnikov, ki so dolžni
Rudolf Dostal:
Naše stare trgovske in prometne ceste
vn
Po odhodu Francozov
dale t^P°le<>novem padcu so gle-sti kakor avstriJske državne obla-da so biie taS francoske na to, ste v dobreoTli^f prometne ce-dovozna pota so ~ Za; strfrifk^ okraji sami, ki^o^!1 neposredno korist Velike ? Č. imenovane cesarske ceste n?1e vzdrževala državna uprava s oT močjo prisilne tlake. za prevozi pobirali posebno cestnino in most nino; kjer pa ni bilo mostov, pa ^ le morala plačevati brodnina. Na velikih cestah so se še nadalje pomikali težko naloženi parlzarjl. Vozniki so se imenovali »štongraj-tarji« ter so bili sila samozavestni
okrog pol milijarde in seveda morajo plačati.
Temu splošnemu stanju — ki je malo boljše le v okrajih z večjo industrijo in obrtnostjo — primerne so seveda okolnosti, v katerih živi slovenski otrok. Kdor sliši večne pohvale kulturne Slovenije, ne bo mogel verjeti, da je pri nas 5% šolskih otrok navadno brez zajtrka, ponekod pa celo 20%,
17°/o otrok brez toplega obeda,
in da ponekod sploh ne večerjajo, ker nimajo kaj. 30% otrok ne dobiva za hrano mleka, pač pa v vinorodnih krajih namesto mleka dobivajo vinol Baš v Beli Krajini 50% otrok ne dobi kruha in res ni čudno, da je tam jetika zagrabila na debelo. Splošno tudi manjka masti. Olajšava z gozdnimi in drugimi sadeži je le poleti in jeseni zasilna rešitev.
Enako kot s hrano je seveda z drugimi življenjskimi potrebščinami mladine. V mnogih krajih šolski otroci sploh nimajo spodnje obleke, cela četrtina otrok pa ima tudi le po eno vrhnjo obleko, torej brez praznične. Čevljev ni in zato v mrazu ne hodijo v šolo. Šele v zadnjem času so se prikazale nekakšne Bafine opanke ali pa sposojeni pari od staršev.
Vsa beda pa se je zajedla še globlje v zdravje mladine zaradi neznosnih stanovanjskih razmer, ki se ne bodo dale tako kmalu zboljšati, zlasti pa ne v pasivnih krajih. Nujno pa je treba nekaj storiti, da ne bo več vsaj v Trbovljah in ma Jesenicah najslabše, kjer biva doslej 80% šolskih otrok v enosobnih stanovanjih. Otroci ne bi smeli bivati in spati v vlagi in soparici sredi odraslih ali celo po 3 in 4 na istem ležišču, ki seveda večinoma nima nič posteljnine. Zaradi te tesnobe se veča nesnaga in zato se je razpasla uš in stenica po celih vaseh.
Posledice teh razmer so bolezni in tudi duševno propadanje mladine, proti čemur je šola brez pomoči. Govorimo o kmetu kot zdravju naroda, kmet pa propada vsestransko 'ini na 'vasi se širijo jetika, trahom, zobne in druge bolezni, splošno pa oslabelost, ki jo bodo čutili še pozni rodovi. Kako grozne so te
rane na našem narodu
naj pokažemo le z vrstico številk: nad 60% šolskih otrok je inficiranih z jetiko, 2 do 8% močno obolelih, 40 do 50% otrok ima bolne zobe, v Suhi Krajini celo 70%. Nad 40% otrok nima normalne teže in višine, kar je tolikšna mera slabotnosti in nedoraslosti, da je naš primeroma veliki pri-
rastek prebivalstva ne more nikakor odtehtati. Dejansko se tudi ta prirastek manjša in se je začel uveljavljati sistem enega ali dveh otrok tudi na kmetih (v Proda-novcih 56%, v Prosenjakovcih 68% takih družin).
Da vpliva to propadanje našega ljudstva na šolo in na njene uspehe je izven dvoma, vpliva pa katastrofalno na vse naše duhovno in tvarno gospodarstvo. Veča se brezposelnost starejših otrok, katerih delo je itak pretežko, in to vpliva na mlajše; veča se število nezakonskih otrok in občinskih sirot, zlasti pa trpijo otroci poslov. Tako je v enem samem srezu naštetih 65 kretenov. Kakšna beda je morala dati te grozne posledice!
Za ilustracijo kulturnega propadanja naše vasi je navedenih le malo številk, a te zadoščajo. Tako je število naročnikov pri Mohorjevi družbi padlo od 61.868 v letu 1931. na 43.366 lani in podobno od 21 na 13 tisoč pri Vodnikovi družbi, torej za celo tretjino. Moderna šola zahteva pravilno razvoj vseh otrokovih sposobnosti, zato pa se pri nas ni razvila, to moramo konstatirati, če upoštevamo celotno sliko Slovenije, ki se nam je prikazala s temi podatki. In edino pravilen sklep je, da se je stanje našega naroda tako globoko pogreznilo predvsem zato, ker se ni zanj nič storilo, ker so ga vedno zadevale samo skrajne odredbe, s katerimi se zvišujejo davki, nikdar pa skrb za obstanek, za razvoj in za bodočnost ljudskega gospodarstva. Če je še kaj vere v lepšo bodočnost, morajo slovenski javni činitelji resno prijeti to vprašanje, vprašanje o ogroženem ostanku Slovenije, in ga rešiti.
Pomanjkljivosti
klirinškega
sistema
Po neuspehu gospodarske in valutne konference v Londonu leta 1933. je ostal problem odprave zaprek v mednarodni zamenjavi blaga nerešen. Namesto da bi se ža-čele visoke carine, kontingenti, kontrola zun. trgovine, razne valuta me manipulacije ter že tudi uradno podpirani dumpingi odpravljati, se je stanje še poslabšalo z nadomeščanjem večstranskih in dolgoročnih pogodb z enostranskimi in samo kratkoročnimi.
Težkoče z denarnimi transferi so postale tako zelo občutne, da se je začela večina držav posluževati klirinških sporazumov, ki so imeli zelo težke posledice tako za zunanjo trgovino ko tudi za finance. Klirinški sistemi so se ustanavljali zlasti zaradi težkoč denarnega transferiranja in uvajanja devizne kontrole. Države so hotele s klirinškim sistemom postaviti vso zunanjo trgovino v službo plačilne bilance in zato so skušale čim manj uvažati, čim več pa izvažati, da bi jim ostalo čim več deviz, ki bi jih uporabile za mednarodna plačila. Samo po sebi ni bila napačna misel, da bi se na ta način prišlo do presežka deviz, toda v praksi se je izkazalo, da so imeli vsi klirinški sporazumi to slabo posledico, da je zaradi njih celotni obseg zunanje trgovine nazadoval.
Temeljni vzrok reguliranja deviznega prometa je bil strah mnogih držav, da bodo morale zaradi pritiska gospodarske krize devalvirati svojo valuto. Ker te države niso imele zadostnih zlatih rezerv, temveč je bila njih podloga v glavnem v tujih devizah, ki so se pa stalno manjšale, je bilo treba te devize za vsako ceno ohraniti za plačevanje finančnih obveznosti
ter za plačilo uvoza. Zaradi tega je tuja trgovina vedno teže prišla do plačila za svoje blago in zato je prišlo do imobilizacije računov. Da bi se preprečile posledice tega stanja, so skušale države-izvoznice nadomestiti klirinške sporazume z dogovori o mednarodnih plačilih s kompenzacijami. V zadnjem času je bilo na ta način sklenjenih nad 130 klirinških in podobnih pogodb.
Zveza narodov je organizirala anketo o klirinških pogodbah ter ugotovila, da imajo ti to posledico, da se umetno poveča trgovina s pogodbenimi državami na škodo drugih. Klirinški sistem navaja državo s slabo in kontrolirano valuto, da kupuje več, ker so trgovci zaradi pomanjkanja svobodnih deviz prisiljeni, da kupujejo predvsem v državi, s katero je sklenjen klirinški dogovor, čeprav so cene bolj neugodne kakor v drugi državi. Poleg tega se po kliringu večinoma prodaja blago na ha način, da se plačuje blago z uvozom blaga iz druge države.
Na drugi strani pa so države, ki so uvedle devizno kontrolo, da preprečijo povečanje trgovskih terjatev in ki zato zmanjšujejo tudi svoj uvoz, iz istega razloga primorane, da zmanjšujejo tudi svoj izvoz, ki sicer ne more biti plačan.
Končni učinek tega sistema je splošno zmanjšanje obsega in vrednosti svetovne trgovine. Zato ni upanja, dokler vladajo kliringi in druge omejitve, da bi se mogli razviti normalni trgovinski odnošaji po svetu. Klirinške pogodbe in kontingenti ko tudi devizna kontrola pomenijo enako oviro za razvoj mednarodnega prometa kakor visoke carinske tarife. Paralizirajo svobodno delovanje svetovnih tr-
Vsak napreden trgovec
prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi.
Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil
gov ter onemogočujejo funkcioniranje mehanizma, ki je bilo zasnovano na mednarodni razdelitvi dela. Iz vseh teh razlogov je treba prav iskreno pozdraviti prizadevanje nekaterih držav, da se opuste klirinške pogodbe ter sklenejo nove trgovinske pogodbe na podlagi starega načela o klavzuli največjih ugodnosti.
Lesno bogastvo vrbaske banovine
V Bosni je bil pragozd še pred 100 leti neprehoden, pa tudi še zdaj se ceni gozdna ploskev vrbaske banovine na 950 tisoč ha večinoma visokega gozda. Glavni predeli so planine Grmeč, Borje in Kozara1, koder rasejo jelka, bor, bukev, jasen, javor, brest, oreh in hrast. Lani je Šipad postavil nov tir, da so mogli odpeljati velik javor, ki je tehtal 83.000 kg in ga je kupila Nemčija. Tri sto let star jasen pa je tehtal 51.000 kg. Radi nagle sečnje so sicer nekateri predeli' že goli, vendar je iz jedra gozdov pod Šipadovim vodstvom izvoz lesa tudi lani zelo narasel. Izvaža se v Nemčijo, Italijo, Belgijo, Holandsko, Nizozemsko itd. S same planine Grmeč in okolice Prijedora se je lani izvozilo za domači trg 44.165 vagonov, za inozemstvo pa 1060 vagonov, vrednost tega lesa je bila 30 milijonov dinarjev.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 21. maja objavlja: Pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvrševanje zakona o zdravstvenih zadrugah — Spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb tarifne postavke 62. taksne' tarife v zakonu o taksah — Dopolnitve pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami — Odločbo o postaji za kontrolo sodov na Jesenicah — Tečaj francoskega franka — Popravek v objavi finančnega zakona za 1. 1938./39.
Že v 24 urah
barva, plealra la kemično snali obleka, klobake itd. Bkrobl ia aretlollka irajee, ovratnike ta maniete. Pare. nit, monga ia Uka domače perilo
tovarna JOS.-REICH
Poljanski aaaip 4-8. Beleabargova aL I Telefon it tt-7*.
in objestni. Nosili so svojevrstne rdeče suknjiče in so s prevozom mnogo zaslužili. O njih poje narodna pesem:
»Težke mi voze vozijo,
’no drage Ione služijo.«
Leta 1830. je bila na Kranjskem odpravljena cesarska cestna tlaka. Ostala je le še za popravljanje in nasipanje okrajnih, občinskih, stranskih in drugih manjših cest. Na novo se je zgradila cesta skozi divjo sotesko Hudo luknjo na Štajerskem in s tem ustvarila ugodna zveza Slovenj Gradca s Šaleško dolino. Pod vlado cesarja Franca I. so zvezali Spodnje Štajersko s Kranjsko. V letih 1824.—26. so sezidali nov zidan most, železniški most pa leta 1847.—1848. Pri zidanju so izkopali ostanke mostu, ki ga je bil zgradil leta 1224. Babenberžan vojvoda Leopold VI. Leta 1842. je bil zgrajen iz rezanega kamna tudi frančiškanski most v
Ljubljani, srednji most današnjega tromostja.
Se vedno se je prevažalo v oni dobi mnogo blaga po vodnih cestah na jug in vzhod, zlasti deske, stavbeni les in štajersko sadje, nazaj pa se je v naše kraje uvažalo predvsem banaško žito, večinoma nezmleto v sodih. V Ljubljani je takrat žitna trgovina tako cvetela kakor nikdar ne poprej ne pozneje. Vendar regulacija naših rek, katero so bili začeli več kakor sto let poprej, še vedno ni bila dokončana. Zidani most je bil za čolnarje in brodarje važno pristanišče in križišče, ker je prihajalo blago tudi po Savinji s Štajerskega. Tam je bil poleg kamenitega mostu čez Savinjo tudi brod čez Savo, ki je prevažal blago in popotnike s štajerske strani na Kranjsko. Proti vodi navzgor so se izvršile delne regulacije Belega slapa, Prusniškega kanala in od Zagorja do Držlivca. Po kranjskem
zgledu se je očistila savska struga tudi od Zagreba do Siska ter se je s tem zboljšal erarični in trgovinski promet na tej pirogi. Enako so začeli trebiti tudi v Savinji.
Drava ni bila nič manj važna trgovska vodna pot nego Sava. Po njej se je izvažalo mnogo desk in tramov tja do turške meje in še naprej. Sadje iz Ruš se Je prodajalo v Segedin, Sento, Temešvar in Arad. žito se je prevažalo na ladjah v sodih, la j te imenovanih, ki so držali okoli 45 mernikov. Vino so tovorili v manjših sodih, ba-riglah ali pa v velikih sodih, banke imenovanih. Dobrega zaslužka niso imeli le trgovci in čolnarji, temveč tudi mlinarji, ki so mleli banaško žito in prodajali moko. Zaslužilo pa je z rečno plovbo tudi prebivalstvo ob vodi z izdelavo ladij in ladijskih vlačllnih vrvi ter z nakladanjem in pretovarjanjem blaga. Vendar so dobri časi za trgovinski promet po naših rekah že minevali.
Tudi Avstrija Je začela misliti na zidanje železnic. Leta 1838. se Je raznesla vest, da je cesar potrdil načrt železniške zveze Dunaj—Trst. Zanimivo je, da deželni stanovi kranjski tega poročila niso bili nič kaj veseli. Bali so se namreč tega, da bodo domačini trpeli zaradi konkurence tujega blaga, vina in žita. Podjetniki in prevozniki so se upravičeno bali, da jih bo železnica pregnala s cest in jim od-jedla dobri zaslužek. Kranjski deželni stanovi so državi naravnost odklonili prispevek za odkup potrebnega zemljišča za železnico. A vse skupaj ni nič izdalo. Leta 1846. je privozil prvi vlak do Celja, leta 1849. do Ljubljane, naprej do Trsta leta 1857., od Zidanega mosta do Zagreba pa leta 1862. železna kača je za dolga leta podvezala domačo trgovino, domala popolnoma pa je uničila prevozništvo na velikih cestah.
(Konec.)
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA"
od 4. do 13. junija.
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet din 6,076.443'75.
V minulem tednu je bila kupčij-ska živahnost znatno manjša. Kljub temu, da znaša skupni devizni promet skoraj 4 in Yi milij. dinarjev manj nego v predzadnjem tednu, pa je z ozirom na dejstvo, da so bili tokrat le štirje borzni sestanki, višina deviznih zaključkov še razmeroma normalna, pred-
Devize:	zadnji minuli
teden
(vse v tisočih dinarjev) Amsterdam Berlin Bruselj Curih Din-deviza Dunaj London New York Pariz Praga Stockholm Solun Tret
218	2	
3884	2529	priv. klir.
107	18	
894	121	
398	13	priv. klir.
2275	1991	priv. klir.
1642	1007	priv. klir.
767	380	
151	—	
1 O	—	
28			
Državni vrednostni papirji pa so				
beležili takole:				
	1938		din	din
7% inv. pos..	23.	V.	99'50 101'—	
	27.	V.	99'25 101'25	
8% Blair	23.	V.	99'50 101'—	
	27.	V.	98'75 100'—	
7% Blair	23.	V.	94 —	95'50
	27.	v.	94'-	95'50
4% drž. gar.	23.	v.	51'-	53-
agr. obv.	23.	v.	51'50	53'—
4% agr. obv.	23.	v.	63'—	64'-
	27.	v.	63'-	64'—
6% begi. obv.	23.	v.	93'-	94'50
	27.	v.	92'50	93'50
6% dalm. obv.	23.	v.	92'50	93'-
agrara	27.	v.	92'—	93'—
7% Seligman	23.	v.	100'-	101'—
	27.	v.	99'-	100'25
2'5% voj. škoda	23.	V. 484'—		486'-
	27.	V.	484'—	485'-
Žitno tržišče
Tudi na žitnem tržišču ni bilo v minolem tednu nobenih bistvenih izprememb. Cene žita, kakor tudi mlevskih izdelkov so ostale povsem neiapremenjene.
Na zadnji borzni dan so bile dosežene te najnižje, oziroma naj-
Iz gornje razpredelnice je razvi- višje blagovne cene den promet v posameznih devizah, čigar največji padec izkazuje Berlin (za 1’3 milij. dinarjev), poleg njega pa Curih (0'7 milij. dinarjev), Dunaj, London, New York in Fariz.
Narodna banka je posredovala samo v Curihu in Londonu na bazi oficielnega tečaja in v obsegu dnevnega deviznega kontingenta
V privatnem kliringu je tekom prejšnjega tedna beležil avstrijski šiling takole;
Avstrijski šiling:
23. maja 1938 din 94)9—9'19
24. maja 1938 di.n 9-05—9-15
25. maja 1938 din 9-05—9*15
27. maja 1938 din 8’85—8-95
V privatnem kliringu je notira-la nemška marka tudi ves minuli teden brez izprememb, to je na bazi din 14-40 v povpraševanju in	.
din 14-60 v ponudbi; prav tako> ne,- 63/64 kg,^ 2 suh, spremenjeno je beležil na vseh	....
borznih sestankih prejšnjega tedna angleški funt in sicer dinarjev 238-— za denar.
Po dolgetn presledku je v sre' do dne 25. t. m. notirala tudi grška drahma (boni grške Narodne banke) in sicer na bazi din 28'40 v povpraševanju in din 29-10 v 'ponudbi.
Devizna tečajnica preteklega
tedna kaže naslednje spremembe *	.	.. j •	/„„„	vo proti duplikatu .
tečajev posameznih deviz (vse iz- pšeniifna 0g> bažka p0.
raženO v poenih:	Amsterdam	staja,	ekekt. promet-
— 2-49, Berlin — 0-49, Bruselj	ni davek, plačljivo
+ 0-75, London - 0-16, New York | proti	duplikatu
-j- 2-50, Pariz — 0-63, Praga — 0-50 in Trst — 0-19. Curih je ostal nespremenjen.
Žito:
Koruza:	din	din
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakladalna postaja......................119'—	121'-
Pšenica:
| juž. banatska, 77 kg,
2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja .... 225'— 227'50 gor. bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja ..... 230'— 232’50 ' Ječmen:
62 kg, 2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna postaja . 180'— 182‘50
ljivo proti duplikatu, franko nakl. postaja 185'— 187'50 Oves:
| zdrav, suh, rešetan, fcO. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 180-— 185-—
Lemo tržišče
Tendenca zelo mlačna.
V splošnem je položaj zelo nezadovoljiv tako glede domačega tržišča kot v pogledu našega izvoza, ker vlada skoro popoln zastoj.
Nemčija še vedno zelo skopari z uvoznimi dovoljenji, ki jih je mogoče dobiti le še za manjše spe-cijalne partije, pri čemer je opažati, da se vrši še vedno zelo velik pritisk na znižanje naših že itak nizkih cen. Še najboljše plača Italija, ki pa žal zelo malo uvaža in ni upati na kakšno naglo zboljšanje.
Nasprotno pa je dokaj zadovoljiva poraba desk in tramov, torej stavbnega materiala, zlasti v naših južnih krajih, vendar pa se oddaja blaga vrši že za dokaj slabše cene.
Naši manjši, srednji in večji trgovci imajo še znatne zaloge delanega lesa, pa tudi precej blaga za žage. Produkcija torej ni v zastoju, nasprotno vsi obrati so še razmeroma dobro zaposleni. Le žal, da je prodaja za solidne cene zelo omejena. Kajti trenotno se lahko proda samo za sramotno nizke cene in na pol zastonj. A vse kaže, da se nazadovanje cen še ne bo tako kmalu ustavilo in vsekakor je potrebna največja previdnost.
Mlevski izdelki:
Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačlji-
350'— 360'-
360'— 370'-
Devize s primo	Povpr.
Narodne banke	din
Amsterdam	23. V.	2415’65
27. V. 241316 Berlin	23.	V.	1754 52
27. V. 1754'03 Bruselj	23.	V.	735'95
27. V. 736'70 Curih	23.	V.	996'45
27. V. 990'45 London	23. V.	21616
27. V. 2W-Newyork	23. V.	4839 75
27. V. 4342'25 Pariz	23.	V.	12165
27. V.	121'02
Praga	23.	V.	152 33
27. V. 151'83 Tret	23.	V.	229'24
27. V. 229'05
Pon.
din
243025
2427'76
1768-40
pšenična 2, bačka postala, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . Otrobi:
1767 91 I pšenični, debeli, v egal. 741'02 I	SO kg vrečah, bruto
741'761	za neto, ekskl. prom.
1003'52	davek, franko vagon
1003'52	bačka postaja
218'21 Iplenični, drobni, v egal. 21806 1	50 kg vrečah, bruto
4376 06 1	za neto, ekskl. prom.
4378 57 I davek, franko vagon 12309 bačka postaja 122 46 153'44 152'94 232'32 232'13
340'- 350'-
320'— 330'-
džo so mnoge občine izbrale za .stavo na Ljubljanskem velesejmu častna občama.
Nova upravna razdelitev bivše Avstrije ali sedanje Vzhodne marke določa osem oz. sedem okrožij (Gaue), in sicer: predarlsko, tirolsko, solnograško, gomjedonavsko (Linz), dolnjedonavsko (Krems), dunajsko (skoraj samo veliki Dunaj), štajersko (z gradiščanskim) in koroško (z delom Tirolske in
Štab mornarice kralj. Jugoslavije
**i * ^ v Zemunu sprejema do 25. junija mestom" LJenz) " Največje okrožje I
štajersko, od juga do Donave, ki pa je samo umetna enota, do-
kler se ne napravi začrtana se-
merinška avtocesta V štaierski l bo 8. junija ponudbe za
^ Korošld so lda 1 tuS vsa dobav? kompletnega šapirografa. Koroški so zdaj tudi vsaj I)irekcija drž_ rudnika v Brezi
in ozemlja
Francija
je iskrena prijateljica in močna zaveznica Jugoslavije. Francoski jezik si pri nas čim dalje bolj osvaja pot v širše ljudske sloje. Nastala je potreba, da se zato bliž. je spoznamo tudi s francosko knjigo. Na letošnjem pomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija bo priredila Francija uradno razstavo francoske knjige. Razstavni material obsega 3000 knjig. S to razstavo si bo francoska knjiga gotovo pridobila še več prijateljev.
Doma in po svetu
130--
140-
120'— 130'-
V Beogradu je bila v soboto slovesno otvorjena mednarodna razstava letalstva. Ob otvoritvi je bila prečitama poslanica kneza namestnika Pavla.
V nedeljo je bil v Zagrebu kongres jugoslovanskih novinarjev ter je bil za predsednika organizacije jugoslovanskih novinarjev izvoljen dr, Sokolič, predsednik zagrebške sekcije novinarjev.
Evharistični kongres v Budape šti se je v nedeljo zaključil. Višek slavnosti je bil papežev pozdrav vernikom po radiu. Papež je zlasti želel, da bi skoraj doživeli čase, ko se bodo razgnali sedanji oblaki ter zmagal v ljudeh čut ljubezni, sloge in miru. V opoldanskih urah je šla po ulicah Budapešte procesija, katere se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Po procesiji so se začele ogromne množice vernikov razha jati.
O priliki Beneševega rojstnega dne so bile v ČSR in drugod velike proslave. Predsednika dr. Be-neša in predsednika vlade dr. Ho-
Dobave - licitacije
m svinca ter legur fosfora z bakrom in kositrom.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju
za
ne Hrv/to “STI T?Ie"a “f '5' !“^a	**
soboto je bto obTavljlno Sova-	pantamfa	1»	pribora,
nje sedmih okrožnih vodij (Gan- Direkcija drz. rudnika v Vrdniku leiter), ker se predarlsko okrožje I sprejema do 9. junija ponudbe za v strankinem sistemu NSDAP pri- dobavo bakrene vrvi;_ do 16. junija ključi k Tirolski, čeprav je uprav- I gradbenega okovja, zelezne ploče-no še samostojno.	vine> raznih pil, stekla za okna ter
Razstavo hrvatskega novinarstva I smrekove skorje; do 23. junija krp prirede na jesenskem zagrebškem Ičiščenje, železnih vijakov, hra-velesejmu hrvatski novinarji. Raz- stovega jamskega lesa in 3.000 kg stava bo združena z razstavo tiskar- čistega bencina, ske in papirne industrije.	Komanda	pomorskega arzenala
Parnik »Lovčen« je iz Konstance v Tivtu sprejema do 1. junija po-priplul v Varno kjer so mu pri- I nudbe za dobavo 4500 m' drv; do redili zelo prisrčen sprejem. I junija krom-nikljaste vrvice; do Kmetijsko ministrstvo je dalo junija raznih barv, portland-Gospodarski zadrugi na Prevaljah j cementa, 58 m- linoleja, sukanca, in Gospodarski zadrugi v Mežici po platna; do 9. junija raznega stekla 5000 din podpore	I za okna; do 13. junija azbesta,
V Šanghaju se je pojavila ko- azbestnega platna in vrvi, raznega lera. Doslej so opazili 18 primerov papirja in pisarniških potrebščin, Glavna vzroka sta baje vročina in raznih čopičev in barv idr. ter natrpanost mesta.	kalijevega	lužila, salmijaka, žve-
Pri Junčengu v provinci Honan plene kisline, azbesta v ploščah, so Kitajci dosegli veliko zmago in azbestnih pletenic ter bombažnega zaplenili 14. japonski armadi 20 sukanca, tankov, 8 strojnic, 7 oklopnih av-	LICITACIJE
tov, 4 topove in mnogo streliva. v pisarni inženjerije štaba drav-Japonski letalski napad na Kan- ske divizijske oblasti v Ljubljani ton je imel za posledico 600 mrtvih bo dne 13. junija licitacija za od-in nad 1000 ranjenih, velika pa je dajo del podzemnih hidrantov v tudi stvarna škoda. To je bil pa le vojašnici v Bohinjski Beli uvod za splošni napad na Južno Dne lg junija b{> ^ ek(mom_ Kitajsko Pri HOTgkongu se je skem odd. gen. direkcije drž. že-zbralo v^ko brodovje s 40 vojni- heznic v Beogradu licitacija za do-mi ladja^ ra^n ihnojaj pa so Ja- bav raznih pil in dne 17. maja
Jf	otokov’	železnih vijakov in matic,
na katerih so pripravili mnogo	„„ .	,	.	..	. „
orožja, topov in tankov.	JJ®*	? 3unijai bo Pri Vojno-
Stratosfcme bombnike so pričeli fmltetskem zavodu v Zemunu Uci-v USA že izročati ameriški vojski, I	za	dobavo 3.000 m- žične
ker so se poskusi že popolnoma mreae-posrečili. Višinski bombniki so ure- Dne 24. junija bo v pisarni štaba jeni za dolge polete in jih dose- granične trupe v Skoplju licitacija danji protiletalski topovi ne dose- za. nabavo 850 nalivajočih telefon-žejo, niti jih ni mogoče opaziti, skih elementov.
ker lete visoko, v skoraj brezzračnem prostoru.
Velikansko tvomico letal namerava sezidati lord Nuffield v bližini Birminghama. V tvomlci bi bilo zaposlenih okoli 15.000 delavcev.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Štev. 6489/38.
Nabava.
Bolgarska se brani preve-| Državni rudnik Velenje razpi-like odvisnosti od Nemčije H« na dan 15'junija *938' “T
I sredno pismeno pogodbo za doba-Ker je Bolgarska v veliki meri vo raznega vodovodno-instalacij' odvisna od Nemčije, je začela iska- skega materiala. Ostali pogoji pri ti Bolgarska trg za svoje pridelke podpisanem rudniku, tudi v drugih državah. Deloma se Direkcija drž rudnika Velenje, je Bolgarski to tudi že posrečilo ter je delež Nemčije v bolgarskem izvozu nazadoval. Predvsem se prizadeva Bolgarska, da bi povečala svoj izvoz v Anglijo, Italijo,
Združene države Sev. Amerike in
6177/38.
Nabava
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 15. junija 1938. nepo-Poljsko. Posebno po priključitvi I sredno pismeno pogodbo za doba-Avstriije k Nemčiji se prizadeva Vo za rudnik Velenje: 300 m3 ki-Bolgarska, da se reši prevelike sika in 150 nvH dissousa, za rudnik
odvisnosti od Nemčije.
Weekend
je tudi že pri nas udomačena beseda in šport je postal pravo ljudsko gibanje ter že dolgo ni več luksus, temveč zdravstvena zahteva. Prejšnje čase so redki športniki pri nas kupovali drage ino-
Zabukovca: 100 m3 kisika, 50 m* dissousa in 150 kg kalciumkarbida 5—8 mm o. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Direkcija drž. rudnika Velenje.
Torek dne 31. maja. 11.00: Glas-zemske športne potrebščine, zdaj I beni nastop; harmonika, gosli In 96 p« osamosvojili .odi v lem gg*, gjlajoj« u^cl 0^*00 pogledu ter izdelujemo doma 1245; Poročila _ 13oo: Napovedi že najboljše športne pripomočke, —13.20: Iz Leharjevih operet (Ra-obleke obutev, razne potrebščine, dijski orkester) — 14.00: Napovedi ’ smuči itd Oglejte si raz- ~ 18-00: Radijski Šramel — 18.40:
' Poklicna posvetovalnica (dr. Vlad-Schmidt) — 19.00: Napovedi,
šotore,
ko
Efektno tržišče
Za državne efekte zelo stalna ten- ] denca.
Na tukajšnjem efektnem tržišču I je vladalo tudi v prejšnjem tednu popolno mrtvilo.
Delnice Narodne banke so ves čas beležile na bazi din 7300'— za denar in din 7400'— za blago. Tudi delnice Trboveljske premoge-1 kopne družbe so notirale nespremenjeno, t. j. din 200'— v povpra-1 ševanju in din 210'— v ponudbi, le 27. t. m. je bila denarna no-1 tiča za pet točk višja.
III. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani
Še večje zanimanje pa bo za obe posebni
kongresni Številki ..Trgovskega lista'
Velikansko zanimanje vlada po vsej Jugoslaviji za|por^-^^va^v
nos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani — 20 30: Koncert pevskega zbora »Grafika« — 21.15: Igor Stravinski: Capriccio za klavir in orkester. Simfonični koncert (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester — Sreda dne 1. junija. 12.00: Vur-liške orgle in havajske kitare (plo-^	.	i	.	.	.	;™„i:|šče)	— 12.45: Poročila — 13.00:
Obe izideta v zela povečani nakladi m obsegu ter bosta ime Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00:
■	■■	številkah Napovedi— 18.00: Mladinska ura:
trajen pomen SmuaHUAi v obeh števna _■ v, ^	(Miroslav	Zor)	-
izredno uspešni 18.20: Plošče — 18.40:	Dolenjska
----------- mesta	v dobi narodnega prebujenja (prof. Janko Jarc) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz opernega gledališča — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar) — v II. od-| moru: Napovedi, poročila.
inserati
Naročite pravočasno inserate v obeh številkah!
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljub j