Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ue vračajo.
Inserati:
Šeststopn* petit-vr!Xa 4 kr., pri večkiatnom po* navijanji dajo se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> 55- uri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravništvu:
za celo lotoOgld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 20.
V Ljubljani v soboto 22. marcija 1884.
Tečaj I.
0 dolenjski železnici.
v.
S svojo včerajšnjo opazko sicer nikakor nismo nameravali, protiviti se v principu že-leznični zvezi med Novim Mestom in Vidmom. Vsaka železnica, katera ni izpeljana po samotnih pustinah, pospešuje gospodarstveni razvoj, in tudi omenjena črta bi gotovo donašala nekoliko koristi. Ali vendar, ako dobro pomislimo vse vprašanje, ne bodemo mogli prezirati, da se temu projektu upirajo najveljav-nejši nasprotni razlogi. In te moramo razjasniti, predno da pridemo k sklepu našega opazovanja.
Gotovo je, da se na Dunaji nikomur niti ne sanja, na državne troške graditi to progo. Od vseh nagibov, kateri napotijo razumnega državnika, da državne sile uporablja k takemu zidanju, ne govori niti jeden za to črto. Stra-tegične važnosti nima nobene, svetovnemu prometu ne koristi, njen pomen je po vsem lokalen, in ker ne moremo govoriti o rentabili-teti te železnice tudi ne gledč bodočnosti, ker ona ugaja le primerno majhni pokrajini, sigurno ne bode nobeden trgovinski minister predlagal, nobena zbornica potrdila tako neproduktivnih izdatkov. K večjemu, da se dovoli državna podpora kot donesek za zgradbo kake parne tramway — a s to miloščino bode Dolenjska odpravljena za vselej in po vodi bodo splavale vse nade na boljšo prihodnost.
Sicer pa se moti vsak, kateri misli, da bo proga Videm-Novo-Mesto stala pravo bagatelo. Istina je, da je ta črta mnogo krajša od one, ki iz Ljubljane drži na Novo Mesto, a treba prekoračiti dveh rek in ničesar se železnični podjetniki tako ne bojč kot mostov. Železni most črez široko strugo Save pri Krškem požrl bi tako ogromno svoto, da bi se le s tem denarjem dal zidati lep kos železnice. In če bi „Nar.“ dopisnika vzeli za inženerja, naredil bi nam vsaj še dva mosta črez Krko, jeduega pri Kostanjevici, druzega pri Sv. Marjeti. Mi mu tega niti zameriti ne moremo, kajti če bi se hotel držati pobočja na levem bregu, ne bi ustregel prebivalcem na južnem
Listek.
obrežji in vrh tega bi železnica zašla v vinograde in eksproprijacija dotičnih posestnikov veljala bi zopet neprimerne svote. Po krakovskem gozdu pa izpeljati železnico, po moča-rinah, katere vsako leto prepluje Krka, to bi bilo tako gorostosno podjetje, da se ga menda celo ustraši pogumen dopisnik sam.
Toda, čemu bo ta železnica? Večina krškega okrajnega glavarstva itak nima daleč do postaje in le mejaši novomeškega okraja bodo rabili novo železnico. Novomeščanom baje tudi ne bo mnogo koristila; sila nas uči praktično računati, in vsak Novomeščan bode takoj sprevidel, da s pošto hitreje in ceneje pride v Ljubljano nego s železnico po silnem ovinku črez Krško in Zidani most. Isto velja za tovore. Mokronoški sodni okraj ima uže sedaj mnogo zložnejšo zvezo s Sevnico, žužem-perški in trebanjski pa, da čisto molčimo o za-tiškein, kočevskem in ribniškem, sigurno ne bodeta izvažala svojih pridelkov v Ljubljano, kjer je vendar glavno tržišče tudi za Dolenjce, črez Novo Mesto, kar bi bila pač največja bedarija.
Naglašati pa moramo konečno, da smo se vedno in po pravici sklicevali na bogata ležišča premoga in železovca, katera hranijo dolenjska gorovja. Po pravici, pravimo, kajti od premoga in železa zavisna je vsa velika obrt-nija in nič ne upliva v takt meri na železniške prihodke nego te dve tvarini. In coUfij se nam priporoča, da bi se potezali za železnico, ki se niti od daleč ne dotika nahajališč rudnih skladov! Ali je v istini kedo tako naiven, misliti, da se bode s takim postopanjem ustanovila doleujska obrtnija, katere dosihmal še tako živo pogrešamo?
Toda še en važen uzrok se mora navesti proti temu, da se gradi krška proga preje nego je Dolenjska zvezana z Ljubljano. To je ozir na ljubljansko mesto in na neprecenljivi pomen njegov za gospodarstveni in kulturni napredek vse dežele. Mi tega sigurno ne govorimo iz omejenega stališča ljubljanskega lokalnega patrijotizma, ali kamorkoli se oziramo po širokem svetu, povsod vidimo, da je glavno mesto uprav ognjišče, kjer se združujejo vsi žarki, da z blagodejnim plamenom
Nov slovensk list
pod imenom „Hribovec" sem se namenil izdaj .. Aha! uže vidim da Vam sapo zapira in da Vam lice bledi, bodem pa bolj skrajema in polagoma skušal Vam naznaniti to neveselo prikazen ali bolje, to veselo neprikazen. Sicer pa moj „Hribovec“ Vam, gospod urednik, ne bode delal konkurence, vsaj ue bode niti oficijozen niti zmerno konservativen, ampak strogo radikalen in ponuja se Vam lepa priložnost, da si pridobite česti in hvaležnosti s krepkimi članki, v katerih bodete pobijali moje, t. j- »Hribovčeve“, nazore po junaški nemški prislovici: Mehr Feind\ mehr Ehr\
In zakaj bi jaz ne smel izdajati novega slovenskega dnevnika?! Eden manj ali več pri mizi se nič ne pozna, in kjer imajo trije dnevniki dosti prostora, si ga bode preskrbel
tudi moj „Hribovec", vsaj ga ne bodem pustil kar tako med svet brez orožja. O ne! Iz Trsta se nam ponuja nov list „Jurij“, ki bode baje izhajal z revolverjem, zakaj ne bi dal jaz svojemu „Hribovcuu v roke — cepca?! O cepec, gospod urednik, ima dandanes veliko veljavo, posebno pri nas! Kar je Fenijcem dynainit in petarda irredentistom, to je za nas cepec. Noben slovenski literat naj bi ne bil brez njega! Le pomislite, kako lepo se sliši ,,Hribovec s cepcem'1! In za motto mu bodem dal one krasne in slovenskim abecednim vojša-kom toli priljubljene besede: lloc scio pro certo. ..
In ,,glavo11 mu bodem dal narisati primerno lepo, kakor nekedaj g. Stritar dunajskemu „Zvonuu. Le škoda, da je šel Gustav Dorč uže rakom žvižgat!
Ad vocem: „rakom žvižgat,“ bi omenil da je to zdaj nekak anahronizem. Vsaj rake nam je žalibože kuga pobrala in bog zna, kedaj jih bodo zopet naši Krakovčani zaredili. — O Erjavec, Erjavec, kje so tisti raki, katere
ogrevajo tudi najbolj oddaljene pokrajine. To velja o gospodarskem življenji nič menj nego o politično-narodnem. Vemo sicer, da se tudi v tem oziru nahajajo škodljivi ekstremi, in uže pred 100 leti je obsojal Mirabeau z ostrimi besedami hypertrophijo velikih stolnic nasproti revščini in propadu druzih mest po deželi. Ali kar velja o Londonu in Parizu, to se pač ne dd očitati skromni naši Ljubljani. Tedaj mora se tudi pri nas dejansko uresničiti načelo, da se v Ljubljani osredotočijo vse železnice, katere se gradijo po deželi. Inbaš temu načelu nasprotuje nesrečna misel, dolenjsko železnico potegniti iz Novega Mesta na Videm. S tem bi se vsaj tisti del Dolenjske, ki je navezan na to progo, odtujil glavnemu mestu, pretrgane bi bile naravne zveze z najimenitnejšim tržiščem, in v dobi, v kateri se združujejo narodi, bi se pri nas pričelo najbolj škodljivo raztvarjanje.
Naravno tedaj, da je domovinska dolžnost naših poslancev, potezati se za to, da se z državno pomočjo gradi najprej železnica iz Ljubljane preko Novega Mesta do hrvatske meje. Ako smo to enkrat srečno dosegli, potem se bodemo lehko še ozirali na stranske proge. Morda se kedaj odloči isti konsorcij, ki je zidal železnico z Dunaja v Aspang , da nadaljuje to progo skozi vzhodno Štajarsko ter skuša prekoračiti Savo in črez kočevska brda bližati pristaniščem Jadranskega morja ; ako se to uresniM, potem bodo sigurno naši poslanci krepko podpirali mui iu r^dietje, ki bo imelo čisto drugačen pomen nego zakotna železnica iz Vidma v Rudolfovo.
Iz državnega zbora.
V državnem zboru se nadaljuje špecijalna debata o proračunu in v razgovor pride 15. odstavek „Srednje šole". Najprej govori znani Foregger in zabavlja štajarskimSlovencem, kakor smo uže z davna vajeni od tega gospoda. Potem se oglasi naučni minister gospod baron C o n r a d. V njegovem govoru je za naše razmere posebno važno, da minister sam priznava potrebo, srednje šole tako urediti, da se v deželah z mešanim prebivalstvom
si nam tako klasično popisaval! kdo se ne spomni onega izreka: Fuimus Troes . . .? Moj „Hribovec" bode pisal krasno slovenščino, ki ne bode čisto nič dišala po protestantovskih naših pisateljih in zatorej se nadejam, da ga bodo tudi naši duhovni gospodje prav pridno abonirali.
Kje pa imaš sotrudnike, dopisnike, list-karje .. ? vprašate me Vi z resnim obrazom. To je meni mala skrb. Na Dunaji imam dosti znanja in kmalu naprosim kakega jurista z „šestnajstega ali osemnajstega semestra." Seveda radikalen mora biti, no pa vsaj ti juristje so vsi radikalni. Poznam jih še z onih burnih časov, ko se je vršila v „Sloveniji“ huda debata o važnem predlogu: ali si „S1.“ napravi omaro ali ne ? Tu se je oglasil kolovodja teh juristov in sklicevaje se na slavno minolost „S1.,“ sklicevaje se na stare njene tradicije je dokazal živo potrebo omare, in s proroškim pogledom v bodočnost končal je svoj govor med burnim odobravanjem: „ Gospoda moja t (naglas na prvem zlogu) kdor ljubi milo našo
drugi deželni jezik vpelje kot obligaten učen predmet. Soditi po ministrovih besedah; sinemo morda pričakovati vladno predlogo o teiii imenitnem vprašanji. Na dalje je minister z nova naglašal, da smatra učna uprava za svojo dolžnost, podpirati prizadevanje v povzdigo domačega jezika; ponavlja potem svojo obljubo gled6 slovenskih srednjih šol. Ako se posreči poskušnja s slovenskimi razredi na Kranjskem, se bode vlada tudi ozirati mogla na resolucijo o slovenskih stolicah na graškem vseučilišči.
Govorila sta potem še Heilsberg in dr. Vošujak; poslednji je ostro poleinizoval proti Foreggerju. Včeraj (21. marcija) je najprej Lustkandl z neprostovoljno komiko razveseljeval zbornico, potem so se oglasili resnejši govorniki, med njimi tudi slovenski poslanec Bož. Raič, ki je pri tej priliki imel svoj „deviški“ govor. O tem prihodnjič.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Občine, ki leže v dolini Soče, poslale so dunajski zbornici prošnjo, da bi se zidala predelska železnica.
Gosposka zbornica bode prihodnje dni zopet zborovala. Na dnevnem redu so najprej razni načrti za zidanje železnic in za sprejem nekaterih prog v državno oskrbništvo in last.
Listi mnogo pišejo o zadnjem govoru patra Greuterja, ki je s svojimi dovtipnimi besedami in s svojimi trditvami znal si pridobiti poslušalcev v zbornici in bralcev zunaj nje. Dasi-ravno se ne ujemamo ž njim gledč nevarnosti proste Vede, moramo vendar pritrditi, 'da je o dunajski univerzi in njeni bojazni pred češko abc-šolo na Dunaji rekel zelo pametne besede. Znane patetične tirade prof. Suessa niso mogle potlačiti vtisa, ki ga je zbudil govor tirolskega poslanca — dokaz, da je pravo zadel!
Na Češkem imajo v Dječinu delavski „strike“. Čez 6000 delavcev raznih predilnic tega okraja je popustilo delo in terja od fa-brikantov 20procentno povikšanje plače in lOurni čas za dnevno delo. Do sedaj še ni bilo nič nemirov, vendar so vojaki došli v do-tične kraje, da jih varujejo pred izgredi. Delavci dobivajo denar iz neznano blagajnice, da se prežita sr.^ii praznovanjem.
Tuje dežele.
Iz Petrograda pride vest, da se bodo vršile razne osebne spremembe pri najvišji upravi. Vojni minister Vanovski bode baje odstopil in naredil prostor generalu Gurku. Vendar stvar še ni odločena in vsa govorica ima podlago samo v kombinaciji.
V Berolinu se vrš6 debate o podaljšanji zakonov zoper socijaliste. Zanimiva je bila izjava ministra Puttkamerja, ki je naglašal, da je konečni cilj socialističnega gibanja revolucija. To hoče vlada zabraniti in od tod izvira njena socijalna politika. Bismarck tudi odločno zahteva dveletno podaljšanje Onih
„Slovenijo,“ kdor ljubi lepo našo domovino in svoj materin jezik, pritrdil bode mojemu predlogu. Ceberum censeo, omaram esse emendam! In pod globokim vtisom tega prepričevalnega govora bil je predlog sprejet, in „S1.“ si je omislila omaro za knjige in jo še ima, če je ni prodala.
Vidite, gospod urednik, take može si upam pridobiti.
Pa tudi sicer se ne bojim, da bi mi manjkalo gradiva. Le pomislite! Tri dnevnike, tri tucate tednikov in pol-tednikov imamo, in koliko mesečnikov in pol-mesečnikov, je-li mogoče, da se ti listi med soboj ne bodo nič sprijeli?! In ker mora pri nas vsaka pravda konoana biti s cepcem, imel bode moj „ Hribovec s cepcem" vedno gradiva na izbiranje. Tudi Vas, gospod urednik, povabim, da, kadar se zopet sprimete s kako „senco,“ zatecite se le k „Hribovcu,“ za Vas bode imel svoja predala vedno odprta z hvaležuosti, da ste mu za danes dali malo prostorčka.
Na avidenje torej!	Hribovec.
zakonov; vlada ne more nikakor dati iz rok sredstev, s katerimi se zabranjujejo zločini. — Konečno se je debata prestavila na današnji dan.
Iz Rima zve „Berliner Tagblatt", da je Pruska predlagala pri Vatikanu, naj se imenujeta dva koadjutorja za hadškofiji v Gnezdnem in Kolnu; zoper vrnitev Ledochovv-skega iii Melchersa pa je baje pruska vlada odločno protestovala. Njih ne misli nikakor pomilostiti.
Rimski časniki poročajo, da je Mancini poslal na vlasti noto, v kateri zanikava, da bi laška vlada bila odgovorna za to, ker papež ni hotel sprejeti bavarskega princa s soprogo. Vatikanski „Osservatore Romano" pa piše, kako hudo je bilo sv. Očetu, ker ni mogel sprejeti odličnih gostov; a krivi so oni, ki so ga spravili v tak položaj.
V Rimu je razširjena najbolj ta misel, da bode kralj naročil Depretisu sestavo mi-nisterstva. Ako pa bi Depretis ne hotel prevzeti tega posla, hoče kralj Mancinija poklicati.
V angleški zbornici je čital Hartington brzojav Grahamov, kateri poroča, da Arabci niso ne vzeli ne dali pardona v zadnji bitki. Angleži so morali ranjene ubiti, če so hoteli sebe varovati. Na borzi so raznašali vest, da je Gordon paša vjet in obglavljen — vendar stvar ni verjetna, ker se od nobene druge strani ne potrjuje.
Poslanec Roquet je predlagal v francoski zbornici, naj se vpelje vojaška taksa, jednako kot pri nas v Avstriji. S tem bi se dobilo na leto 27 milijonov. Gledč operacij v Tonkingu se odločno govori, da bode sedaj vojna prenehala.
Iz Madrida se brzojavi, da se je vojaška zarota po polnem ponesrečila udeležni-kom. Glavarje so priprli in sedaj vlada mir po vsi deželi.
Državno sodišče v Kristijaniji je sedaj uže obsodilo druzega ministra, državnega svetnika Vogta, kakor poprej Selmerja. Vogt mora plačati nekaj globe in se kot minister odstavi.
Dopisi.
Trst, 20. marcija. [Izv. dop.] Mnogo se toži o propadu našega mesta in o kupčiji, ki hira od leta do leta v Trstu. Res je treba mnogo delovati, da se bode Trst povzdignil na ono mesto, ki bi ga lahko zavzemal vsled svoje pomorske lege. Pri tem pa bi morali naši veliki trgovci sami nekoliko drugače postopati; treba bi bilo manj politizirati in koketirati z Laško, več pa pečati se s trgovinsko stroko. O našem uajvečjem pomorskem društvu je dobro znano, kak veter veje pri njegovih akcijonarjih, kako nastavljajo v službe le elemente, ki pač niso navdušeni za avstrijsko idejo, kako podpirajo vsa tista društva, ki škilijo v neko sosedno monarhijo . .. Snuje se baje novo pomorsko društvo z imenom »Austria", ki hoče s svojimi parobrodi vzdrževati zveze z vsem svetom. Potem bode nastala Lloydu velika konkurenca, naši trgovini pa zamore le koristiti; zato novo društvo težko pričakujemo in z veseljem ga bodemo pozdravljali!
Da je počila v ponedeljek zvečer zopet petarda pred namestništvom, to ste svojim bralcem uže poročali. K sreči ni naredil zlobni čin nobene škode — jedino oni stranki bo škodoval, ki kultivira ta „sport“.
V društvenem življenji je napočila pri nas uže letna sezona. Pekovsko društvo „Jadran-ska Zarija" priredi 23. t. m. koncert. „Delavsko podporno društvo1* je imelo v nedeljo občni zbor, pri katerem je bilo oddanih za volitve čez 700 glasov — lep dokaz, kako se naši delavci zavedajo in brigajo za častni zastop svojega društva. Ta politična zrelost je tem veselejša, ker je občno pogrešamo pri laških delavcih. Pevski zbor tega društva je priredil 19. t. m. izlet v Iticmanje, katerega se je vdeležilo nad 100 oseb Lepo petje je res kapital vsacemu društvu!
Tržaška čitalnica je vzela v najem „Moute verde" z dvoranami in vrtom. Čitalničin odbor si je pridobil veliko zaslugo s tem, in slovanski živelj se bode lahko večkrat in v dostojnejših prostorih kazal občinstvu našega mesta.
Kitajski gost je ogledal te dni vse naše važnejše tovarne in čudil se je menda, da je Trst še tako daleč za firuzimi pristanišči in da ima tako malo zveze z njegovo domovino. Posebno je dopadla tujemu diplomatu naša ladjetesalnica — morda si bode sedaj Kitajsko naročalo svoje barke pri nas, ne pa v Nemčiji, kakor doslej.
Tu imamo prave pomladanske dneve, vse zeleni in klije, raste in cvete. Da bi pač pomlad narave bila tudi pomlad slovenskemu elementu v Trstu •	Je?
Razne vesti.
— (Važna novica) so javi iz Budimpešte. Naši čitatolji se gotovo šo spominjajo groznega roparskega umora na Dunaji, kateremu so bile žrtve bankir Eisert in njegova dva sinova. Redarstvo je prijelo dva sumnjiva, ali oba do sedaj odločno tajita in čudno je vsakako, da se pri niju ni našlo niti sledu ropanega denarja. Sedaj pa je dokazano, da sta dva neznanca v menjalnici poštanske eskomptno banko doponirala, oziroma prodala več dolnic in drugih vrednostnih papirjev, ki so bili pri tej priliki (po sili) uplenjeni. Povedala sta lopeža izmišljena imena Con rad Wilkens in Salomon Blau. Policija je takoj tudi tu slutila anarhistični zločin in ni se varala ; blagajnik eskomptne banke je po fotografiji spoznal anarhista Antona Kammererja kot enega teh neznancev; druzega še iščejo, ali skoro gotovo ga bo izdala pisava njegovega podpisa. Videti je, da bo imel rabelj na Dunaji letos obilno opravka. Radovedni smo tudi, kaj porek6 naši liberalni de-klamatorji k novemu grozovitemu pojavu anarhističnega gibanja?
— (Roparji v Bosni.) Pred kratkim so se v banjaiuški okolici zopet oroženi roparji prikazali. Oblasti so storile, kar je le mogoče, da dob6 druhal v svojo pest. Pretečeno sredo so našli v vasi Duboviku umorjenega kupca iz Dalmacije, a morilec je po polnem neznan. Roparja G-avro Čiča so pred nekaterimi dnevi gnali iz Banjaluke; poskusil jo vbožati — a dobro pomerjen strel jednega izmed žandarjev ga je podrl na tla in pognal na oni svet, kjer mu ne bode treba več bežati!
— (Boj med banditi in vojaki.) V Smyrni so pomilostili roparskega četovodjo Yuruk Osmana s Šestimi tovariši pod tem pogojem, da bi v službi žandarmerijski drugo roparje in lopovo zasledovali in preganjali. V ta namen so jim dali mimo prostosti tudi pušk in stroliva, kojo so ti na ta način zlorabili, da so mirnim prebivalcem pretili in denar iz njih izvabili. Župan dotične občine poroči stvar glavarju in dobi ukaz, z Osmanom in njegovimi prijatelji priti v Smyrno, na kar se res tja poda z Osmanom in 14 somišljeniki. Zbrani četi reče orožje odložiti v bližnji gostilnici, sam se pa poda ž njimi v šotor poglavarjev. Ta jih v daljšem govoru posvari in na to povabi na nalašč za-nje pripravljeni zajuterk. Odpre vrata na dvorišče, kjer je stalo 80 oroženih vojakov, kojih poglavar zaukaže roparjem, naj se udad<S. Osman zavpijo, potegne orožjo in zadene mesto poglavarja le nekega vojaka. Vsled tega nastane na dvorišči boj, v katerem je pal Osman s 4 tovariši in dva vojaka. Vsi drugi roparji zbeže v glavarjevo sobo s krikom, da se udado. Zvezali so jih in odvedli v zapor.
— (Osman Digma), o katerem je sedaj toliko govorico, je bil prej agent] in kupčevalec s sužuji v Suakimu. Prod Šestimi leti pa nm jo vzola angleška ladija dvo barki, na katerih je imel polno „človeškega blaga", namenjenoga v Arabijo. Od tedaj se je jelo možu slabo goditi in zalezel je v dolgove. Osman Digma ni plomenitega rodu, kar mnogo velja pri Arabcih, in vendar mu jo Mahdi izročil vodstvo vstaje v vzhodnih krajih; to kaže, da se mu Osman Digma zdi najbolj upliven in sposoben mož, ki pozna iz prejšnjih let, ko je še s sužnji kupčeval, vse sudanske razmere. Osman Digma ni noveden fanatik in pač tudi ne verjame
onim pravljicam o verskem poklicu svojega gospoda, čeravno jih krepko razširja med svojimi vojniki, s tem jih spodbuja le k večji hrabrosti in predrznosti.
Domače stvari.
— („K metovalca") je izišla sredi meseca druga številka. List je moralo opravništvo zopet poslati na predstojnike podružnic s prošnjo, da brž ko mogoče poročajo odboru kmetijske družbe želje družabnikov glede „ Kmetovalca “ — kajti do sedaj je došlo še jako malo poročil. — List ima dokaj mnogovrstnega gradiva in zato je želeti, da se obilno razširi med zavednimi našimi gospodarji.
— (Pogrebna bratovščina sv. Jožefa) izvolila je v zadnjem občnem zboru trgovca 'in hišnega posestnika g. Karola Polaka svojim načelnikom.
— (Razstava v Kremsu.) Od dne 2. do 18. avgusta 1884 bo v Kremsu na Niže-Avstrijskem obrtna in industrijelna razstava. Oglasila se sprejemajo do 15. junija 1. 1. Obrazci za oglasila se dob6 tudi pri trgovinski in obrtnijski zbornici v Ljubljani, katera radovoljno daje natančna razjasnila o tej razstavi.
— (Profesor Macunovo rodbino) zadela je zopet zguba jednega člana. Umrl je v 17. dan t. m. oficijal v ministerstvu za notranje zadeve, g. Šandor Macun po dolgotrajni bolezni. V teku poldruzega leta umrli so rodbini oče, Ivan Macun, jedna hči in dva sinova.
-—(Posojilnica v Sevnici) je razposlala svoj računski sklep za prvo upravno leto 1883. Iz njega posnamemo, da so znašali dohodki mladega zavoda 16 796,36 gold., troški pa 16 796,36, med katere jo všteto gotovine 1553,45 gold. Zadruga deluje še le od 17. nov. 1. 1882. naprej in ima tako velik promet, čeravno je svoje delovanje le na sodnijski okraj sovniški raztezala. V teku leta je oddala 97 posojil v znesku 13 730,50 goldinarjev. Zaostalih obresti je samo 1,76 gold., kar priča, da se le zanesljivim strankam izposo-juje. S tožbo ni bilo treba nobenega posojila iztirjati. Eezervni fond znaša sedaj 153,89 gold. Mi žolimo mladi zadrugi najboljšega uspeha!
— (Tat v restavraciji.) Danes po noči je nakradel v restavraciji južue železnice nepoznan lopov denarja in siuodk. Tat se jo moral na kak način skriti r sobanah, ko so jih zaprli in potem jo mirno jemal. Škoda jo kacih 70 — 80 gld. Všel jo skozi malo okno nad vrati.
— (Hudobnost.) Pokrali so miuole dni neznani tatovi skoro pri vseh mestnih vodnjakih ljubljanskih z verižicami priklenjene posodice za vodo. — Gršk filozof, ki je nekdaj hodil po svetu, nosil jo seboj i posodo, da je ž njo zajemal vodo. Videvši pa pastirja, da je z golim periščem zajemal vo-lo, vrgel je proč posodo. Možno, da je navdajala neznane tatove tudi troha klasične filozofije, ka’li iz zgolj dobička da bi bili tatovi pokrali te p< odice za vodo, je neverjetno, ampak nam so zdi, <* le — iz hudobije !
— (Suspendiran) je za šest mesecev od svojega uradovanja notar Pavel Beseljak v Postojini.
— („Nemški šulverein.11) Ljubljenim Slovencem spisal v pouk in svarilo Desterniški. Ponatisneno iz „Slov. Gospodarja". Cena 5 kr. Založilo „Slovensko društvo". Tiskal I. Leon v Mariboru, 1884. — Tako se zove naslov knjižici, ki je ravnokar prišla med ljudi. Pisatelj v nji riše delovanje omonjenega društva na Spodnjem Štajarskem.
— (Ogenj v gozdu.) Blizo Kosez, ne daleč od ceste, ki drži krog Rožnika, je nastal v gozdni parceli „za glinico" ogenj, ki je poškodoval kacih 8/4 orala. Posrečilo se jo kmalo ugasiti požar, in zgorelo je samo nekaj stelje in mladih smerok. Škodo jo blizo 25 gld. Gosp. županu v'., ?all67tu in žendarmerijski postaji v Zgornji
. 30 ^a dotični posostnik zahvaliti, da so jo ogenj tako hitro udušil in da so ni zanetil v bližnje gozde.
(Konec — žganjarja.) Iz Gorenjskega se nam poroča, da so pretekli četrtek na Spodnjem Berniku cerkljansko faro v potoku Reka 461etnoga posestnika Franceta Stare-ta našli mrtvoga. Ker
jo bil preveč žganji vdan se splošno misli, da se je v pijanosti v potok prekucnil ter tako žalostno končal, kakor uže marsikateri — žganjar.
— (Zrel tiček pred ljubljanskimi porotniki.) Predzadnji dan porotnih obravnav, 20. marcija 1.1., bil je 30 let stari postopač Anton Grmek, doma iz Repenj, tožen hudodelstva ropa, tatvine in motenja vere. Grmek je jako lep človek, dela se boji kakor ognja, krade pa kakor sraka vse, kar stakne na svojem potu. Zatožen je, da je 14. oktobra 1883 na cesti med Črnovčami in Gameljni oropal čevljarja Tihelna; ta možakar ljubi že od nekdaj žgano pijačo, vrhu tega pa ima še pohabljeni nogi, da težko hodi. Grmek je revežu s silo vzel dežnik in culo z usnjem, ki je bila vredna 8 gld. 30 kr. Tako trdi tožba. A čevljar Tihel je malo verodostojen mož, kajti pijača ga mnogokrat omami, nič manj pa strah pred ženo, katera danes sama pred sodnijo prizna, da je njen mož Tihel večkrat res prava — kavka. Za-toženec neče o ropu nič vodoti. Trdi, da je dolgo nosil dežnik in culo za pijanim Tihlom, s katerim sta prej žganje pila; ko se je pa Tihel pijan zvrnil v cestni jarek, je zatoženec vrgel culo in dežnik na stran. Oboje je potem najbrže kak drug neznan človek vzel. Tihel pa pravi, da ga je zatoženi Grmek jako sumljivo tipal po životu, tako da mu je rekel: „Kaj me ošlatavaš?11 — da ga je pahnil potem v jarok in mu konečno s silo vzel culo in dežnik. Priča, kmet Dečman, ki je bil poprej dolgo v družbi Tihlovi in Grmokovi, izpoveda pa zopet vse drugače, tako da se Tihlova izpovedba malo vjema z Dečmanovo. O Grmeku pridejo še druge lepe reči na vrsto. Pri vojakih je bil že mnogokrat kaznovan zaradi tatvine in pozneje uže desetkrat. V Reki, kjer zida stavbena družba kranjska novo gledališče in rada v delo jemlje kranjske delavce, seznanil se je bil z nekaterimi kranjskimi delavci na sprehajališči in ponudil se jim, da preskrbi pri znani Kranjici vsem cen<5 stanovanje. Res ga je preskrbel, a ko so šli Kranjci drugi dan na delo, ostal je Grmek doma in ukradel dolavcem rojakom dvoje delavske bukvice in jedne hlače. Se v<5, proti priči, katera ga pa dobro pozna, pravi, da ni bil še nikdar v Reki. — V Trzinu ukradel je Grmok kmalo potem dvajsot mesenih klobas iz dimnika Franca Hrleta; zatoženec obstane tatvino in pravi, da je vzel zato, kor jo bil lačen.
Luciji Kurentovi iz Podkota je zmaknil ruto in otročjo srajco zato, ker ga je zeblo in da je imel cunje za črevlje; v Bukovici popihal je pri Kimovcu slamorezno koso, oslo in osovnik in hitro prodal vse vkup za 20 kr. Se v<5, Grmek zopet trdi, da ni vkradel, le zamenil je lastno koso s tujo, ker ste bili podobni. Glavni plen pa jo hotel zatoženi Grmek napraviti v rojstni vasi, v Repnjah. Pil je necega dne v Mengišu pri Kramarju, kar vstopi vlačugar Bajec v krčmo, da bi beračil. Takoj zatoženi Grmek sprevidi, da je Bajec pravi človek, katerega bi lahko porabil za nameravano tatvino. Grmek mu pomoli „frakelj“; jela sta vkup piti in prazniti glažek za glažekom. Med tem mu je razložil svoje namene. Pravil je Bajcu, da mu je brat v Repnjah še doto dolžan, in ker ne plača, treba bodo odgnati za plačilo prešiča iz hleva; to je jako sitna stvar, in najbolje bi se izvršila po noči, ker kredita bratovega vendar noče oškodovati. Kaj bi rekli sosedje, ko bi zvedeli, da jo brat uže tako na kantu, da mu celo prešiče odganjajo! Zato je treba stvar na tihem urediti. Bajec sprevidi, da ima Grmok prav in odrinila sta jo v Repnje Ko prideta do zaznamovane hiše, pričneta vleči prešiča iz hleva — a ne pri bratu, temveč v čisto tuji hiši! Prešič pa cvili in cvili, in da bi utihnil, ga Grmek dva^ krat sune z nožem ter pobije s kolom do mrtvega. Sosedje so bili kmalu na nogah; Grmek zbeži, Bajca pa so prijeli in sedaj uže sodi zaradi te tatvino; obsojen je na osem mesecev težko ječe na Žabjaku. V Pihlerjevi kleti, katero oskrbuje sedaj Janez Cerar, pa jo zatoženec 18. decembra 1.1883. še Boga preklinjal, tako da ga jo ljub Ijanska policija prijela. Kakor navadno, Grmok nič ne ve za kaj tacoga in vse odločno taji. Porotniki so zatoženca osvobodili hudodelstva ropa in mo tenja vere, pač pa pritrdili vsem vprašanjem glode hudodelstva tatvino; dogodek s črevljarjom Tihlom so tudi smatrali kot tatvino. Sodiščo je potem ob-
sodilo Ant. Grmeka na dve leti težke ječe, poostrene s postom vsak mesec. Zatoženec je smehljaje poslušal obsodbo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 21. marcija. (Wiener Zeitung.) Njegovo veličanstvo je poslalo grofu Crennevillu, najvišjemu komorniku, ki se poda v pokoj, jako laskavo lastnoročno pismo in zahvalo za njegovo izvrstno, več ko 501etno službovanje. — Na njegovo mesto je imenovan grof Ferdinand Trauttmansdorf-VVeinsberg.
Dunaj, 21. marcija. V današnji večerni seji poslaniške zbornice so dokončali posvetovanje o naučnem budgetu. Pri točki ,,ljudska šola“ je zagovarjal Raič novoslovenski jezik zoper trditev, da ga narod ne razume. Govornik dokazuje iz kronike, tiskane 1. 1578 v Ljubljani, da je že tedaj ime „Slovenec“ bilo običajno, navaja delo iz 12. stoletja in liturgične slovenske knjige Cirilove in Metodove. Vlado poživlja, da naj učiteljsko pripravnico v Mariboru tako uredi, da se bodo v nji vzgo-jevali slovenski učitelji. Govornik spominja, da so bile 1. 1851 odpravljene tri slovenske stolice na graški univerzi in predlaga konečno resolucijo, da se upelje slovenski učni jezik na učiteljski pripravnici v Mariboru.
Generalni govornik Hackelberg pa govori zoper želje Slovencev. Ako bi se izpolnile njihove težnje gledč univerze, gledč skupnega ozemlja itd. — potem bi gravitirali proti Hr-vatski ali bog ve kam. Pobija tudi očitanje, da se germanizira.
Praga, 22. marcija. „Politik" prinaša izjavo češkega kluba državnih poslancev, da negativni odgovor levice gledč Ilussovih predlogov na znanje vzeino, vztrajajoči pri svojih nazorih a vedno pripravljeni, pobotati se z nemškimi rojaki na podlagi jednakopravnosti.
Berolin, 21. marcija. Državni zbor je odkazal vladino predlogo o postavi zoper so-cijaliste ad hoc izvoljenemu odseku 21 udov. Minister Puttkamer je odločno zavračal natolcevanje posl. Sonnemanna, ki je vlado dolžil sokrivde pri napadih z dinamitom.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 22. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................79 • 75
»	»	>	» srebru......................80'85
Zlata renta........................................101-65
5°/o avstr, renta..................................95'35
Delnice narodne banke.............................. 845’ —
Kreditne delnice................................... 324‘10
London 10 lir sterling.............................121-40
Srebro..................................................—	• —
20 frankovec....................................... 9‘61
Cekini c. kr....................................... 5'68
100 drž. mark	59	‘20
Uradni glasnik
z dnč 21. marcija.
Naprava novili zemljiških knjig: Za katastersko občino Erzelj; poizvedbe do 31. marcija t. 1. pri c. kr. okrajni sodniji v Vipavi; — za katastersko občino Danje; poizvedbe do 29. marcija 1.1. pri c. kr. okrajni sodniji v Ribnici; — za katastralno občino Grad ; poizvedbe do 28. marcija v Kranji; — za dav-karsko občino Koroška Bela; poizvedbe do 23. marcija v Kranjski Gori.
Izbrisana trg.firma: Pri c. kr. dež. kot trgov, sodišči v Ljubljani 13. t. m. firma »Andr. Slabnik, Spec trgovina* v Loki.
Licitacija: Dobava nove oprave za ljubljansko porotno poslopje, kakor: klopij, stolov, miz, foteljov, pripečnikov, med. svetilnikov, pisalnikov od litine itd., v znesku 911 gold. 60 kr.; dotične ponudbe do 31. marcija 1.1. predsedništvu dež. ljub. sodnije. Vadij 92 gold.
Eks. javne dražbe: Posestvo Jan. Nussdorferjevo v Metliki, sodna cena 400 gold., dnč 23. aprila, 23. maja in 21. junija ob 10. uri dopoludne v Metliki. — Posestvo Jan. Gorenjca iz Vel. Poljan, sodna cena 1300 gld., dnč 23. aprila, 28. maja in 2. julija od 10. do 12. ure dopol. v Mokronogu. — Posestvo Štef. Ivca iz Malinj. sodna cena 3495 gld., dne 5. aprila, 7. maja in 7. junija od 9. do 12. ure dopol. v Metliki. — Posestvo Jan. Bukovca iz Brezovega Rebra, sodna cena 1135 gld.. dnč 23. aprila, 25. maja in 21. junija v Metliki. — posestvo mldl. Marke Čampe iz Žigmaric, sodna cen 650 gld., dne 28. aprila, 28. maja in 28. junna. oa 11. do 12. ure dopol. v Ribnici. —	,w.
Slobodnikove v Radoviči, sodna cena 300 giu-, um. 5. aprila, 7. maja in 7. junija od 9. do 12. ure dopol.
v Metliki. — Kmetija Jos. Kobeta iz Riglja, sodna cena 2315 gld., dne 17. aprila. 15. maja in 24. junija od 10. do 12. ure v Novem Mestu. — Zemljišče Štef. Kraševca iz Uševka, sodna cena 160 gld., dn6 16. aprila, 16. maja in 20. junija ob 9. uri v Ložu. — Posestvo Reze Botieu iz Stopa, sodna cena 3486 gld., dne 16. aprila, 17. maja in 20. junija od 10. do 12, ure dopol. v Kamniku.
Meteorologično poročilo.
| Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm	
03 'o >- a s vH (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731'37 729 14 729-07	+ 5-4 +14-0 + 8-0	vsh. sl. zp. sr. zp. sl.	p. js. obl. dež.	6-50 dež.	
trgovina s železnino in stavbi;;:.1!« klinčaničarstvo (ii) 6-4 Ljubljana
Gledališke ulice š t. 8
priporoča svojo dobro izbrano zalogo štedilnih ognjišč, pečij in namiznih ognjišč, vseh stav-binskili okovanj, raznovrstnih železnih šibik, H jezičastega in čveterovatega železa, dalje pri- | poroča tudi priznane kot najboljše in s bronasto svetinjo povodom ljubljanske izložbe odlikovane I plj-u-g-e ter razno poljedelsko orodje.	4
zessssssii
Podpisani usoja si priporočati
II
in drugih stvarij p. n. občinstvu;
vsakovrstne klobuke
za gospode
posebno pa: suknene klobuke (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorjave, svetlo-ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 2 gld. 20 kr.; trde klobuke, najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago, po 1 gld. 80kr., najboljše po 2 gld. 20 kr.; svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 50 kr.; klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 50 kr.; dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
itd. itd.	(4) 6
£JG'~ Naročbe z dežele izvršujejo se točno in vestno poštnim povzetjem.
Odličnim spoštovanjem
Ivan Soklič
v Ijubljani, Gledališke ulice štev, 6.
Tujci.
Dnč 20. marcija.
Pri Maliči:	Steinharter,
trgOY?c iz Moriakpva. —, Gralher, trgovec z Dunaja. — Kokoschka, trgovec iz Gmiinda. — Quas, restavrator iz Trsta. — Petsche , trg. soproga s hčerko iz Loža.
Pri Slonu: Rossi in Ste-cher, trgovca iz Trsta.
— Miiller, trgovec iz Einsiedla. — Lengyel, trgovec iz Kaniže. — Sass iz Zajčje Vasi. — Brunner, komi iz Ptuja.
— Peruzi z Vač.
Pri Južnem kolodvoru:
Gruli, zasebnik, in Wel-lenberg, graščak iz Brna.
— Gavora, potov, iz Brezove. — Leo, potov, iz Leopoldovega. — Krup-pel S soprogo iz Kamnika.
Pri Avstr, carji: Giller, monter z Dunaja. — Atzel iz Gradca. — Rpšič s soprogo iz Celja.
Umrli so:
Dnč 21. marcija. Marija Lampert, hči užitn.nad-paznika, 13 1. 7 mes., Rimska cesta št. 17, raztvorba krvi.
V bolnici:
Dn6 17. marcija. Marija Podobnik, gostinja, 541., vnetje prisrčja.
Dnč 18. marcija. Blaž Belturki, delavec, 53 let, vnetje pljuč.
Dnč 19. marcija. Neža Medic, dekla, 501., mrtvoud.
Dn č 20. marcija. Janez Vrhovec, delavec, 511., mrtvoud. — Jarnej Jerman, biv. mizar, 65 1., srčna hiba.
KE
Velikansko
korensko seme
(jeden koren 8 do 10 d. težak)
najboljša lucernška in štajarska detelja, vsakovrstna sladna in krmilna repa, razna najboljša semena za travnike in pripoznano najbolja carska travna mešanina (najbolje in žlahneje vrste trav in detelj), za vsako zemljo prav godna itd., sigurno dobra in sposobna za izcimanje, se po ceni dobiva pri
R. Paulin u, (23) 2
Pred škofijo 1 — Špitalske ulice 2.
Tudi japonska obrovska ajda, direktno odjemanje, dobiva se letos dobra in cenč.
utu	o»n) mrcm-pimr®
Račune, nakladne liste, kuverte, vi zitke, sploh vsako vrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah
tiskarna Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
kkkiki
mm
(24) 26-1
A. Mayer-jeva
trgovina ^
Ipavsfejdeflical/
■V T-ij-o-Tolja-ni Ujj
priporoča
carsko in izvozno marčno pivo
v zabojčekih po 25 ali 50 steklenic.
»1MELIER TR0PFEM NUR ECHT BEl AP0T1IEKF.11 TRNK0CZY LA1BACH 1 STUCK 20i.
| J. pl.Traloczf, Mar pri jri zlatem sanrop'
] priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
^	za,	želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu H? in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje k-j slasti pri jodi, slab želodec, urak, vetrove,
$ koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč S v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste,
8» bolezni na vranici, na jetrih in zoper 0 zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
M 5 tucatov samo 8 gld. , tST" Svarilo! Opozar-^ jamo, da se tiste istinite Marijaceljske ka-pljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ ig| zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri p.: J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
^	Brez	te	varstvene	znamke, postavno zavarovane, ima
se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r. HNzTaAid-u.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in
razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim.
In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno Zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj- ^ prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani	KH
■^ran 3"vi.gr, posestnik v Šmariji pri Celji.	|g£
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuliljevo (Dorsch)
3dpt$marf(.
jetrno
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
-	Salicilna	ustna	voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo-sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.	(6)	12—4
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa., glavobolu, otrpnenih; udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah a 21 kr. jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri ..Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. K1 o i n m a v r & Fud. Bamborg v Ljubljani.