IZDAJA ZA GORIŠKO I5T BEIEČIJO SLOVENCI F JUTRI 13. T. M. BO POTEKLO 32 LET. ODKAR SO NAM FAŠISTIČNE ZVERI POŽGALE NAS NARODNI DOM. OB TEJ OBLETNICI, KI PADA NA ZAČETEK PONOVNEGA TEŽKEGA RAZDOBJA, KO STOPAJO NA TRŽAŠKA TLA V LONDONU IZSILJENI RIMSKI IMPERIALISTIČNI EMISARJI, BOMO SE TESNEJE STRNILI SVOJE VRSTE IN SE ODLOČNEJE IN UPOR-NEJE NADALJEVALI BORBO ZA ZMAGO PRAVICE NAD KRIVICO ! Poštnina plačana v gotovini Spediztone in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 12. julija 1952 PRED PRIHODOM rimskih emisarjev EISENHOWER REPUBLIKANSKI KANDIDAT! Nov dokaz vohu ZA AMERIŠKE PREDSEDNIŠKE VOLITVE tržaške podružnice CLN kajti odvisno bo edino le od volje rimske vlade. Glavni upravni ravnatelj, bivši genovski prefekt Gio-vanni Vitelli, ki ga je na predlog rimske vlade general Win-terton <e-rilom, 1 par hlač, 1 delovni jopič, 1 brisača, ženski telovnik in I čepica. Poleg tega so bili najdeni dokumenti na imena Furlan Cleir.entina, Bole Giu-sto, Di Gioia Gaetano in Vitti Edvige. KOMORNI ZBOR priredi danes 12. julija 1952 na OPČINAH na prostoru bodočega kulturnega doma Hone&it H POPULAHKIM PROGHAMOM Začetek ob 21. uri Frodaia vstopnic v pekarni Cok na Opčinah. Otvoritev operne sezone na gradu sv. Justa Otvoritev operne sezone m gradu sv. Justa ki bi morala biti v četrtek z Verdijevim «Trubadurjem», je bila zaradi slabega vremena prenesena na danes, in sicer z začetkom ob 21. uri. Kupljene vstopnice veljajo za današnjo predat««). V začetku avgusta bo Slovensko narodno gledališče v Trstu uprizorilo na stadionu aPrvi maju Shakespearovo dra. mo «Romeo in Julijan s Štefko Drolcevo in Stanetom Starešiničem v naslovnih vlogah,. Se vsi se spominjamo lanskih «Celjsfcih grofova, kjer so prišle do izraza vse posebnosti velikih uprizoritev na prostem. Take vrste predstave niso zamišljene v zaprtem gledališču in samo prenesene na prosto, pač pa so opran naštudirane za velik prostor in nudijo posebne izrazne možnosti tako v scenski zamisli pa tudi v dramaturški koncepciji. Ta posebna zvrst gledališkega obliko, vanja predstav je zelo razširjena v Ameriki in tudi po Evropi ter je zlasti priljubljena v krajih, kjer prirejajo festivale, kakor n. pr v Salzburgu, Bey-reuthu, znane so uprizoritve uRomea in Julije« in tudi drugih Shakespearovih del v areni Veroni itd. Shakespearova tragedija «Ro-meo in Julijan, ki se iz večine odigrava v sončni Veroni m deloma v Mantovi, je po znanem Shakespearovem drama, turškem stilu razdrobljena na mnogo prizorov in ocč .Prl£°" rišč. Zato sta režiser Jože Babič in scenograf Vladimir Rijavec, openski rojak, zasnovala, scenski prostor, ki združuje elemente starega Shakesi/ea-rovega odra z elementi Teren-cijevega simultanega odrišča. Tako bomo v prostoru, ki ga bo iz nočnega mraka zdaj tu zdaj tam razsvetljeval stožec reflektorja in ki bo v stilnem bogastvu renesanse predstavljal trg v Veroni s Capolctovo palačo na enem krilu, z bogatim stopniščem, cerkvico in samostanom na drugcPi krilu, sledili klasični ljubezenski tragediji v naglem zaporedju brez odmora; uprizoritev bo povezana v tri dele; odmor bo po drugem in četrtem dejanju Poleg rednih gledaliških igralcev bo pri tej predstavi nastopila še vrsta sodelavcev v vlogah veronskih meščanov in meščank, mestnih straž, kavalirjev in plesalk na Capoleto-vem plesu itd.. Vsega skupaj bo nastopilo preko SO ljudi. Pri pripravah za to veliko uprizoritev, ki bo obenem 50. premiera tržaškega gledališča, pomagajo režiserju še: Vladimir Rijaoec kot scenograf in kostu-mer, Dimitrij Zebre, operni dirigent, ki je za to predstavo skomponiral primerno scensko glasbo, dalje Kjuder Oskar kot dirigent posebnega, orkestra ter Hiti Stanko, ki bo naštudiral ples o veliki plesni sceni. Vse kaže, da bo uprizoritev «Romea in Julijev zopet nov in oelik praznik v našem gledališkem življenju. žaških družin ter na podlagi razgovorov z njimi zberejo po. datke o tem koliko so omenjene družine porabile za življenjske stroške v mesecu aprilu. Rezultate omenjene ankete so gojenke sporočile ZVU, ki je dala iniciativo za sestavo statističnih podatkov o tem, koliko porabijo povprečno družine za življenje. Sprejemu so poleg predsednika cone prisostvovali še podpredsednik prof. Schiffrer, občinski odbornik dr. Venier. ter predstavniki urada za ljudsko štetje Zavezniške vojaške upra. ve. Predsednik cone je gojenkam dal hranilne knjižice, ki naj jih te razdelq diužmam, pri katerih so naletele na res vzorno gospodinjstvo. Te hranilne knjižice je dala na razpolago hranilnica «Cassa di rispar-mio* ki je nudila s tem vsoto 100.000 lir. Predsednik cone se je zahvalil gojenkam višje šole za socialno skrbstvo za njih požrtvovalno delo ter hranilnici za njeno darila O anketi, ki jo je razpisal in vodil občinski statistični u-rad, 'je bilo pred časom govora, vendar javnost nikoli ni iz. vedela, kakšni so bili tudi njeni rezultati. Sedaj izvemo, da je Ui anketa zaključena ter da bodo celo nekaterim družinam razdelili hranilne knjižice. Ali ne smatrajo odgovorni krogi, da bi bil že čas, da tudi tržaško prebivalstvo izve, keliko družin so omenjene gojenke o-biskale, kakšnega sloja so te družine in kaj so v razgovoru s lemi ugotovili? Ce naj namreč ta anketa velja Za podlago nekakšnim uradnim statističnim podatkom potem je prav, da so o tem poučeni tudi Tržačani. Dr. N. GIGLIA ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure. TRST • Ul. Torrebianca st. 43 (vogal Ul. Carducci) Pf?ES A D E X IZLETI 26. IN 27. JULIJA IZLET V Opatijo 27. JULIJA IZLETI V Ajdovščino Vipavo Črni vrh Rovinj Vpisovanje do 12. julija pri «Adria-Express», Ul. F. Se-vero 5 b ■ Telefon 29243. 0 anketi, koliko porabijo družine, bi želeli več podatkov Včeraj zjutraj je predsednik cone sprejel gojenke višje šole za socialno skrbstvo katerim je statistični urad tržaške občine dal nalogo, da obiščejo več tr- 11. Sporočamo žalostilo vest, da nas je po dolgi bolezni t. m. za vedno zapustil naš dragi JOSIP DANEU Pogreb dragega pokojnika bo danes, m. na domače pokopališče. Kontovel, 12. julija 1952. v soboto 12-Žalujoča družina Škerljev: ANGLEŠKO —SLOVENSKI slovar bodo v kratkem prodajali v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici- tS potrtim srcem naznfc' .njamo vsem sorodnikom, pr*' jateljem in znancem žalostnn vest, da je U. t. m. preminula naša draga mama Frančiška Pertot vd. PERTOT Zapušča žalujoča sinova, hčerki, zeta, snahi, vnuke, nečake in ostale sorodnike. Pogreb bo danes v soboto ob 18.30 uri. Žalujoči Nabrežina, tl. julija 1952. V prodaji je umetniško opremljena MONOGRAFIJA ALBERTA SIRKA. Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. primorski dnevnik — 3 — 12. julija 3952 \~^Oh^Jcnjigi Johna Reeda «Deset dni, ki so pretresli svet» Lenin: „Želel bi videti to knjigo razširjeno v milijonih primerkih, prevedeno v vse jezike” Leninovi »nasledniki" pa so jo postavili na indeks . 5. julija je izšla v založni-stvu «Kulture» izredno zanimi-Va razburljiva knjiga o oktobrskih dogodkih, ki jo j« napisal — med samimi dogodki, katerih očividec je bil ameriški napredni novinar John Reed. Prvič je izšla ta knjiga 1919 v Angliji, Istega leta je bila Prevedena na ruski jezik (pre-vedla in predgovor je napisala Krupskaja). To je bilo v casu oborožene intervencije Proti mladi sovjetski republiki. Radova knjiga je bila na Za-Padu pomemben dokument, ki resnično prikazoval oktobrske dogodke, prav v času cele Poplave izmišljotin in klevet na račun Lenina in revolucije. Te-®ai je Reed branil revolucijo Pred potvorbami intervencioni-,iov in buržoaznega tiska. Ob koncu 1919. 1. je Lenin Bapisaj neko vrsto predgovora knjigi, v katerem pravi: ((Prečital sem z velikanskim ^nimanjem in nezmanjšano Pozornostjo knjigo Johna Ree da «Deset dni, ki so pretresli *®et». Iz vsega srca priporočam to delo delavcem vseh de-ZeL Želel bi videti to knjigo razširjeno v milijonih izvodih *n prevedeno v tise jezike, kajti ona daje resnično in nenavadno živo sliko dogodkov, tako važnih za razumevanje tega, kaj je proletarska revolucija, °3 ie diktatura proletariata.» benin je želel videti to knji-8° v milijonih primerih, prevelo na vse jezike, njegovi 'nasledniki# pa so jo stavili na indeks in se trudijo, kolikor se ■T'0tojo. da bo čim manjkrat Izdana, Irnajo za to razloge. Reedova knjiga prav zato, er pošteno, iskreno in resnič-110 opisuje dogodke, ki jih je *ajn pisec videl in doživel, de-Jdie danes kot dokument, ki “rani Lenina in oktobrsko resolucijo, ne samo pred potvorbami kapitalističnega sveta, totnveč v prvi vrsti pred onimi iz Kremlja. In ti poslednji ,f> najnevarnejši Začetek upora je videti po-^Sem drugačen PO Reedovi knjigi od tistega, kar piše Sta-‘m v «Zgodovini VKP ‘b)». po ((Zgodovini# na sam dan dP°ra in pred uporom ni nikogar drugega na bojnem in Političnem polju razen Stalina. ri Reedu vrvijo znani in neznani boljševiki, ki pripravljalo in vodijo vstajo, toda Stalna ni. To je tako protislovje, do mora vsakega bralca zbosti v oči. R moremo reči, da ni bil obveščen o ljudeh in do Etikih. Nasprotno. Užival je 2aupanje boljševikov, imel je Propustnico vojno - revolucionarnega odbora in obredel je ako rekoč vsak kotiček Petro Sla prevodu Heedove knjige '2fla.ii ((Kulture# je ni), sk i? "'e vel'k faizifikat oktobr-Sn^ dogodkov, ki zahteva več °vi in dokumentov iz tiste dobe, da bi se ga lahko do kraja osvetlilo. Toda Reedova knjiga nujno vsiljuje še neko drugo vprašanje: Kdo je bil izmed članov CK za, a kdo proti uporu. Je točna Stalinova postavka v ((Zgodovini#, da so santo Ka-menjev, Zinovjev in Rikov bili proti uporu. Kdo je sestavljal tu ((večino CK», ki je bila proti uporu, o kateri govori Lenin. Zakaj ((Zgodovina# zamolči ostavko Lenina na članstvc v CK 12. oktobra 1917. leta, ki jo je dai v znak protesta proti izdajalski politiki, ki jo je večina CK vodila tedaj s tem, da je odklanjala oboroženi upor-In končno, kakšno je bilo stališče Stalina v tej odločilni bitki za politiko partije pred oktobrskimi dogodki. Reed je kot reporter in ne politični komentator pokazai oportunizem nekaterih članov CK in o njem govoril. N. pr.: Kamenjev je vedno poln lepih misli o pogodbi z drugimi partijami in frakcijami. Stalina ni na površju v odločilnih dogodkih. Omenja ga samo mimogrede kot člana vlade; delavci in vojaki govox-e o razkolu z boljševiki, če ne bodo šli na upor, na seji CK 23. oktobra itd. Stalin omejuje oportunizem CK v ((Zgodovini# samo na Ka-menjeva in Zinovjeva. Toda Lenin v svojih tekstih jasno kaže, da je prav CK najteže pristal na upor. Mesec in pol je vodil ostro borbo, da bi prepričal «večino CK», da je prišel trenutek za oboroženi upor. Ali upor ali izdajstvo — srednje poti ni, to je bila Leninova osnovna misel. V tej dobi je Lenin napisal okrog 10 člankov in pisem CK. ki predstavljajo politično agitacijo, kakršne svet do sedaj še ni videl. (Članki: ((Marksizem in upor#, «Kriza je dozorela#, «Naloge revolucije#, «A!i bodo boljševiki obdržali oblast#, «Pismo tovarišem boljše-vikom#, «Pismo tovarišem#, cPismo članom boljševiške partije#, «Pismo članom CK», itd.). V tej dobi je Lenin tudi dal ostavko na članstvo v CK in jo priložil članku ((Kriza je dozorela# (dei članka se je — baje — izgubil). «Kriza je dozorela. Vsa bodočnost ruske revolucije — pravi v tem članku — je postavljena na eno karto. Nad j vso častjo boljševiške partije je postavljen vprašaj. Vsa bodočnost mednarodne delavske revolucije za socializem je postavljena na karto.D Lenin pravi dalje: «Do tu gre lahko v tisk, nadaljevanje pa je treba razdeliti med člane CK. PK, MK in sovjete.# V nadaljevanju poudarja Lenin, da CK ne odgovarja na njegova pisma in zahteva, da črta iz njegovih člankov tista mesta, ki kažejo potrebo upora, «velike pogreške boljševikov# in podobno. «Jaz moram videti v tem ufi. no» aluzijo na to, da CK niti ne želi pretresati tega vpraša nja, «fino» aluzijo na zapiranje ust in na predlog, da se jaz oddaljim. Moram predati izjavo o svojem .izstopu iz CK, kar tudi storim in si izgovorim svobodo agitacije v vrstah partij, skega članstva in na kongresu Partije.» (Citat je iz VI. knjige eZbranih del», Moskva 1936, izdala Zadruga inozemskih delavcev v ZSSR). Ob koncu knjige, v pripombah na str, 530, ki so bile dodane naknadno, stoji: «Okolno-sti, ki so navdale Lenina, da izjavi izstop iz CK, sodeč po protokolih, so bile naslednje: «Ko je Lenin v sredi septembra postavil vprašanje pred CK o pripravah oborožene vstaje brez odloga, večina CK ni sprejela tega stališča v nekoliko tednih...» itpodatkov v protoko. lih CK v pretresanju Leninove izjave o njegovem izstopu iz CK ni.)) itd. Ni potrebno tu soditi po protokolih, kajti Lenin sam pravi, zakaj daje ostavko in dodaja, da si pridržuje pravico agitacije med partijskim članstvom in na kongresu partije za oboroženi upor, proti čakanju kongresa sovjetov itd. Toda zanimivo je, da ni nobenih nadaljnjih dokumentov o tem. Očitno j-e, da Stalin potvarja stvari kot oportunizem CK. ki ga reducira samo na Kamenje-va in Vinovjeva. Zato je zamolčal tudi oportunizem večine, a kdo tvori to večino? Kakšna je vloga Stalina v tem? V čigavem interesu je potvarjanje in zamolčanje takih izredno važnih trenutkov? Mislim, da ni težko uganiti. Poleg vsega pa ves nadaljnji potek teh dogodkov, kaže, da sta po Leninovi smrti ponovno prevladala oportunizem in malomeščanska stihija. Lenin je vložil več truda v CK. da bi ga spravil na upor kot pa za delovne množice, ker so že one same od sebe postavljale oboroženi upor na dnevni red. O tem tudi Lenin sam govori. Toda po Stalinovi »Zgodovini# potekajo dogodki popolnoma drugače. Gotovo je, da bi originalni dokumenti iz tistega časa veliko bolj osvetlili pravo vlogo Stalina tudi med uporom. Zato jih sovjetski voditelji tako neutrudno uničujejo in preganja- jo in med njimi tudi ta ljudski in pošteni dokument Johna Reeda, katerega je Lenin priporočil delavcem vsega sveta. Reedova knjiga zajema samo dobo prvih desetih dni, dogodke pa je beležil neposredno iz življenja. Zaradi tega je delo prežeto s tistim posebnim ozračjem samih dogodkov. Malo govori o predrevolucionami1 dobi, skoro nič o poznejših dogajanjih, kar bi bolj osvetlilo pot posameznih ljudi (n. pr. Trockega). Na to je treba tudi računati pri čitanju tega dragocenega dokumenta. (IZ kBORBEh) ¥elika gospodarska prireditev vKranju OB IMETNICI UPORA SRBSKEGA NARODA V industrijskem središču — Kranju, bo v času od 1. do 12. avgusta velika gospodarska razstava, ki bo prikazovala dosedanje gospodarske uspehe v tem delu Slovenije. Pokroviteljstvo nad razstavo sta prevzela predsednik Sveta za industrijo — minister vlade LRS tov. Franc Leskošek in predsednik OLO Kranj. Na razstavi bodo zastopane vse gospodarske panoge, najmočneje pa bosta udeleženi industrija in obrt. Razstavljalo bo 130 podjetij in gospodarskih ustanov, ki bodo pokazala svoje najnovejše'izdelke. Nadalje bodo prikazani rezuitati dela kmetijskih zadrug in zadružnih podjetij, kakor tudi gozdarstva, turizma itd. sovražili. In lz rje )e ubio ?la jeklena toča, ki bticii a a - Zato so tekli in i Mliav,0111156 v rokah. *} ni T* je bil lahkoten SWUt“ ničesar. Imel je hi več . Jo go1' Tekel je u Se iv imel potrebe, da V se ®murkoll izognil. Zde Dhjfern u, le, da je srečen. je k,, „bll° strahu, ki se dl- Zdaj... zdaj me bo zadelo, je pomislil in je bil srečen, ker se ni bal strojnice, ki je rigala naprej in naprej. Bil je vesel, ker se je začelo. Ker je tak dan sredi noči. Ker ga strojnica ne more prisiliti, da bi se zabil v tla... Ne, to je sijajno, sijajno, je vzklikal pri sebi. Ne zadenejo me!... Ha, ne zadenejo me!... Oh!!!... Drži se Joviča!... Dr-ži se!... Oj1, žal mi je, žal mi je... Vučo!!! Ferid!!!... Oj, prekleti!... In je tekel naprej besno, zagrizeno, z nenadno praznino v prsih in tlečo bombo v rokah. Začul Je. kako je strojnica utihnila. V bunkerju je rjovel mitraljezec: «Daj saržer! Daj #aržer!# Milanče je tekel s stisnjenimi ustnicami in z glavo, ki je brnela Zdaj je bil bunker tu, pred njim, na štiri korake. Bil je kakor prastara hudobna želva, ki je enkrat davno ' ital o njej. Zdaj zdaj bo iztegnila vrat iz betonske skorje in bruhnila iz sebe jeklo. Cul je, kako je mitraljezec divje tlesknil z zapira-čem... Ne, ne! je divje zakričalo v njem. Pred sabo je opazil žico. Začutil je v sebi kakor nek ognjen ukaz: Preskoči!!! je pomislil, in se je znašel onstran žice, tesno prilepljen ob hladno steno bunkerja, z grenkim okusom v ustih, z razdivjanim srcem in v istem trenutku je nakratko zalajala strojnica ter utihnila. Hitro je dihal in zraven njega je bil se nekdo. Ni vedel kdo. Bilo je temno. Na nebu ni bilo več svetlobe. Nekdo v bunkerju je strastno šepetal: «Vrzi!...» Skozi odprtino bunkerja je nekaj topo padlo na tla. Bomba, je pomislil in jo z laktjo bliskovito odrinil. Stisnil je glavo k zemlj.1. Cul je, kako je zabobnelo, kako se je zamajala zemlja in je bunker rahlo trznil. Sunkovito je privzdignil glavo. V glavi je grmelo. Nekaj se mu je v ustih nabiralo. Teklo je dol po grlu. Hotel je izpljuniti. Jezik je bil kakor poleno. Zadet sem, je težko pomislil. Rio mu je na bruhanje. Oni zraven njega je stokal. Šepetal je: «Vr-zi... Milanče...# Po glasu ga ni spoznal kdo je. Mogoče je bil Risto, mogoče Ismet. Vseeno mu je bilo. Zadet sem, si je rekel še enkrat. Prestrašil se je. Z levico je hlastno hotel potegniti za jekleni obroček žice, ki je pri bombi zažigat. Roka je bila kakor gluha in se ni premaknila. Pristavil je bombo k ustom. Stisnil je obroček med zobmi in ga s strahovito muko potegnil. ' Potem se je hotel spraviti na kolena. Zdelo se mu je, kakor da mu nek krvoločen petelin kljuva po možganih. Kri ga je dušila. Zeval je in hlasta! po zraku. Zdelo se mu je, kakor da požira skale. Tresoč se po vsem telesu je z ramenom drsel navzgor ob betonski steni. Cul je, kako je nekdo v bunkerju rekel: «SliMš? Niso 9e vsi mrtvi#. Pognal je bombo skozi odprtino. Potem je počasi spet zlezel na tla. Nekje od daleč je začul zamolkel grom. Zdaj je bil v velikanski zibki. Nekdo ga je v enakomernih nihajih zibal od enega konca neba na drugi... Kakor Smi-smilj-čica, se je težko spomnil. Ne... to ni... to ni... cd, od... zi-zib... Ej. ranjen... da, da... ra-njen... Risto, eh... Grabil je z roko krog sebe. Stokal je. Za trenutek se je ovedel. Iz bunkerja je Cul ječanje. Bil je zadovoljen in se je hotel nasmehniti. Zdaj je zatrdno vedel, da je bunker uničen. V njem je še bila iskrica zavesti in je ujel kričanje, ki je prihajalo od reke. Ba-ta...ljon... Mo-most, se je še enkrat spomnil. Potem se mu je zdelo, da je strašno zaspan. Hotel je spati. Zraven sebe je začul nešteto mrmrajočih glasov. Neke dobre, močne roke so ga dvignile v neznansko vi-Mno. Počutil se 1e dobro in zaspal... (KONEC) lesa nepropustne za vodo in tak les se dobro veže s cementom. Lesni delci niso vee samo polnilo, ampak so postali sestavni del cementa. Ce pri tem pazimo tudi na to, da zamorimo v lesu skrite mikroorganizme ter preprečimo morebitni dostop drugim mikroorganizmom od zunaj, če pri tem uspemo povsem izolirati les pred vnetljivostjo, potem smo pripravili tudi les kot popolnoma enakovreden gradbeni material, ki ima tfldj konstrukcijske elemente. V tem je bistvo postopka, ki ga je v ta namen predlagal v Jugoslaviji ing. Bartl.' Poleg žagovine, ostružkov ter dolgovlaknatih odpadkov lesne industrije so po njegovem uporabni tudi ostanki pri predelovanju nekaterih žitaric, trave, plev in podobno. Po tem postopku so v Sloveniji zgradili doslej le dve hiši, in sicer eno v Cerknici prj Rakeku in eno v Kranju. Za izdelovanje tega gradbenega materiala niso potrebni kaki dragi stroji. 2agarski odpadki se presejejo na dvojnem situ, tako da se izločijo veliki kosi tčr tudi predrobni, kakor je tako imenovana lesna moka. Odsejana žagovina se v betonskih mešalnikih napoji z nekimi kemikalijami, ki so domačega, t. j. jugoslovanskega izvora. Po tem postopku se v določenem razmerju pomeša z odgovarjajočo količino cementa Po nekajminutnem mešanju, ko postane vsa masa primerno homogena, jo tlačijo v posebne modele ali kalupe. To polnjenje je lahko ročno, lahko pa je tudi strojno, kar je mnogo bolje, ker je mnogo bolj učin kevito. Modeli so lahko leseni ali pa kovinasti. Bolje je, da .so kovinasti, ker je manipuliranje z njimi mnogo lažje. Ko izpraznijo modele ter zmodelirane gradbene kose spravijo v pokrito toda od vseh strani odprto sušilnico, jih tu pustijo dobre štiri tedne, nato jih lahko kar rabijo. Ker vsebuje tak zidak okoli 50 odstotkov žagovine, je razmeroma lahek. Iz podatkov, ki so jih ugotovili pri raznih poizkusih, sledi. da je material dobro uporaben za izdelavo izolacijskih plošč, za skeletne stavbe, nadalje kot samostojen gradbeni material pri pritličnih stavbah, kot tudi v kombinacijah z že- Žaganje bloka« s krožno žago. v ozadju nova hiša v gradnji. Kulturne vesti Na Cetinju so ustanovili Muzejsko konservatorijsko društvo Crne gore. Društvo bo reševalo vsa muzeološka vprašanja in zbiralo sodelovaje pri delu za zaščito kulturnih spomenikov Crne gore. Pod kulturno zaščito je do sedaj postavljenih v Cmi gori 300 spomenikov ter mesti Kotor in Perast. * * * Jugoslovanski kratkome-tražni film ((Trije jugoslovanski plesi# je bil v Riu de Ja-neiru na festivalu nagrajen z drugo nagrado. Na festivalu so sodelovali: Indija, Nemčija, Jugoslavija, Argentina, Španija, Velika Britanija in Francija. * # Po 14 letih je izšel 53. zvezek ((Slovarja hrvatskega ah’ srbskega jezika#, čez nekaj dni pa bo izšel še 54. zvezek tega velikega dela Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Slovai izhaja že 80 let. lezobetonskim skeletom za stavbe v nadstropja. Pri poizkusih so ugotovili tudi, da odgovarja 20-centime-trski zid iz žagovinastih blokov 30-centimetrskemu zidu iz opeke. Ker je tak gradbeni material lahek, se izdelujejo lahko tudi večji bloki, ki omogočajo zelo naglo zidanje. Gradbene plošče, bloki ali zidaki so lahko polni, lahko so pa tudi votli. Pri takih blokih ali ploščah votli prostori, ki pridejo Pri primernem zidanju drug nad drugega, služijo kot cevi, ki jih zalijemo s. cementom ter tako pojačimo zid, kat pride predvsem do izraza ob vogalih, pri oknih, pri vratih in sploh tam, kjer je potrebno. Poleg te prednosti imajo votlaki še to prednost, da je notranja votlina lahko tudi kot toplotni izolator. Iz vsega, kar smo navedli, je razvidno naslednje: Gradbe nega materiala ali bolje reče so surovin je dovolj, kajti velike količine žagovine, ki gredo navadno v izgubo, se dr-.io uporabiti. Cementa ter onih kemičnih snovi, s katerimi ((preparirajo# žagovino in sploh lesne odpadke za mešanje s cementom tudi. Pri tem ne upoštevamo niti vprašanja strojev, kajti edina dva stroja, ki sta potrebna v tem primeru, sta navaden mešalec cementa ter vibrator za polnjenje ka-upov ah modelov. Paziti je treba le, da so zidaki ali bloki enakomerni, ker se s tem omogoči hitro zidanje. Kakor vidimo, se da marsikaj uporabiti in to celo s prednostjo pred običajnimi, dosedanjimi sredstvi. Zidaki ali bloki iz žagovine imaio *e to veliko prednost, da se lahko obdelujejo po potrebi kar z žago. se niso dokončno pogovorili o oboroženi borbi ter o orožju, s katerim bodo oborožili prvi užiški odred. To je bil načrt velikega upora... Junija meseca so zaregljaie prve strojnice in s tem naznanile Nemcem, da se ljudstvo ne misli pokoriti jarmu fašizma in izdajstva. Hosta za hosto je oživela. Novi in novi napadi so ogrožali Nemce. Okrog Cajetine, Bajine hoste in Po že ge so se razvile hude bitke, v katerih so tokrat zmagali partizani. Zaplenjeno je bilo precej orožja, s katerim so lahko oborožili nove upornike. Vojska je rasla iz dneva v dan, se }a-čala in krepila. Na dan 24. septembra 1941 se je zbralo na Zlatiboru nekaj čet najbolj izkušenih borcev. Po kratkem pomenku so jo mahnili naravnost na Uži-ce. Nemci so se ob pogledu na dolgo kolono oborožene «raje» tako preplašili, da so še tisti hip pobegnili. Obrambo mesta pa so prepustili četnikom. Prišlo je do hude borbe, v kateri pa so četniki naglo popustili in v mesto je vkorakala partizanska vojska: Vse ljudstvo je presrečno proslavljalo veliko zmago. V osvobojenem mestu je zavladalo novo razpoloženje polno zanosa, saj so bile Užice tokrat edino mesto v Evropi; ki se je samovoljno uprlo Nemcem ter v uporu tudi zmagalo. Nasilna vojska fašizma, ki je zlomila moč naj-večjih držav, ni imela tolike moči, da bi bila kos malemu srbskemu mestecu, ki si je zaželelo svobode. Cevi pušk se še niso ohladile, ko se je raznesla vest. da je v mesto dospel Vrhovni štab partizanskih odredov; Staro in mlado, možje, žene in mladina — vse je hitelo na trg, kjer so se prvič javno pojavili dolgoletni borci — člani Vrhovnega štaba in najvišji voditelji Partije —■ Tito, Rankovič, Kardelj in Djilas. Tako so Užice postale prvi sedež Vrhovnega štaba. Partizani so odhajali v nove borbe. Za vsako ped zemlje, ki so si jo priborili v najbolj ogorčenih borbah, so žrtvovali vse svoje junaštvo, svojo kri. pa celo svoje najboljše sinove. Osvobojeno ozemlje je postajalo vse večje in večje. Partizani, ki so odhajali le dalje v nove in nove borbe, so predali osvobojene kraje v oblast najboljšim rodoljubom, ki so si jih ljudje sami izbrali iz svoje sredine. Organizirani so prvi odbori naše ljudske oblasti. Njihova naloga je bila dokaj težka. Poskrbeti so morali za hrano vojske in sebe, kar pa v teh časih, ko je okupator že skoro vse uničil, ni bilo kaj lahko. Z odbori je sodelovalo vse ljudstvo, kajti sleherni je bil pripravljen dati vse iz sebe, samo da bi bila njegova dežela svobodna tujca. Vzoru Ltžičanov so sledili vsi naši narodi. Iskra borbe, ki se je razgorela v tem malem mestecu, se je razplamtela v mogočen ogenj širom Po vsej naši domovini. Mala «Užiška republika#, ki je postala zgled vsem ostalim, predstavlja začetek najslavnejšega dela naše zgodovine, katera je vezana na ime najslavnejšega sina domovine —; maršala Tita. MILOŠ MACAROL ZANIMIVOSTI iz prirode, znano Z letalom je varno Vsak, kdor prvič stopi v avion, se gotovo vpraša, če bo srečno prispel na zaželeno mesto in gre v avion z nekakim strahom, ki je povsem razumljiv. Četudi je avion v primeri z drugimi prometnimi sredstvi razmeroma novejšega datuma, je zavzel že velikanski obseg ter v velikih razdaljah postal za «velike» ljudi nekaj normalnega. Katastrofe, ki se tako pogosto dogajajo na vseh mogočih' progah, pa vzbujajo še vedno strah pred tem tako praktičnim prevoznim sredstvom. Pri teh katastrofah je namreč to, kar zelo vpliva na potnike, da se navadno v takih primerih smrtno ponesrečijo vsi, ki so v avionu, in sicer potniki ter tudi posadka in so le redki primeri, ko je le del teb tako srečen, da odnese ne zdravo, ampak vsaj živo kožo. Po statistikah, ki jih objavlja mednarodna nadzorstvena komisija za zračni promet, pa to ni tako tragično. Predvsem je pri tem važna izbira pilotskega osebja, ki je po tej statistiki glavni vzrok tem nesrečam. Po tem mnenju odpade 79 odstotkov nesreč v ZDA na nepravilno manevriranje pilotskega osebja. V Angliji j'e ta procent manjši, in sicer samo 53 odstotkov. Kljub vsemu pa’ je, po mnenju iste komisije, edina rešitev proti temu čim ečja mehanizacija avtomatskih aparatov, ki tudi v primerih, da pogreši pilot, avtomatično popravijo njegovo napako. — Mnogi aparati so v tem zelo izboljšali varnost letenja. Da pa pri vseh nesrečah, ki jih tako rekoč dnevno zasledujemo v tisku, ni videti vse tako tragično, ampak da je potovanje v avionu razmeroma še dokaj varno, nam potrjuje statistika, ki trdi, da je v avionskem prometu razmeroma malo nesreč. Po podatkih iste komisije je razvidno, da je bilo v ZDA v letu 1949 v vseh avion-skih nesrečah le 93 smrtnih žrtev, dočim jih je bilo v avtomobilskem prometu kar 15.000. Vsakdo bo rekel, da je več avtomobilskega prometa. To je točno, toda podatki nam govore tudi naslednje: Ameriške avionske družbe, ki vzdržujejo promet v ZDA, kažejo naslednje rezultate: Dočim je bilo leta 1944 vseh mrtvih le 63, je to število vseeno predstavljalo 2.6 odstotka (računano v 100 milijonih potnikov milj, ki so preplavali nebo ZDA), dočim predstavlja 93 smrtnih žrtev, ki smo jih prej omenili, le en odstotek v enakem merilu 100 milijonov potnikov milj, ki so prepluli nebo ZDA v letu 1949. Kakor vidimo iz teh podatkov, stvar ni tako tragična, ampak je celo zelo spodbujajoča in, če k temu dodamo še razne novotarije, ki jih napovedujejo strokovnjaki avionske tehnike, bo avionski promet poleg vseh drugih prednosti imel še eno, namreč da bo dovolj varno prometno sredstvo. Na vsak način moramo tem; podatkom dodali še nekaj drugih, ki se sicer ne tičejo varnosti avionskega prometa, pač pa so z njim v zvezi. Znano je. da prednjači v avionski industriji, kar se tiče boljše, hitrejše ter v vseh pogledih novejše tehnike, Anglija. Pred kratkim je uvedla posebno progo potniškega aviona na progi Južna Afrika - London, ki jo angleško letalo na reakcijski pogon, imenovano Comet, preleti v dobrih osemnajstih urah. To pot pa bi s sodobnim, torej hitrim parnikom prepluli šele v petnajstih dneh, seveda brez posebnih postajanj, ki bi to dobo še po_ daljšala. Toda s tem se Angleži ne zadovoljijo. Sedaj grade novo letalo vrste Comet, ki bo razdaljo med Londonom ter Sidneyem preplulo v samih 30 urah, dočim traja vožnja z najboljšim parnikom cel mesec, ln tudi s tem se Angleži niso zadovoljili, ampak računajo še na razne proge, ki bodo vezale London-Sidney, Sidney-S. Francisco na zapadni obali ZDA ter od tu v New York. iz Netv Yorka pa nazaj v London. Vsa ta pot bi po njihovih računih trajala vsega 60 ur, če v to vštejemo tudi (las. ki ga avion izgubi s pristajanjem, po-novnim jemanjem goriva in drugim. Kot smo videli, bodo samo Štiri postajališča in na vsakem se bo avion ustavil le petindvajset minut, ker bo sprejel gorivo (25 ton na vsaki postaji) , na poseben način pod velikim pritiskom. 110 n l i P Vremenska napoved za danes: V IX I A/l I" Lepo, jasno z rahlo popol- f ItLfvlL dansko oblačnostjo. — Temperatura brez posebne spremembe. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 32.1; najnižja 21 stopinj. STRAN 4 ZADNJA P ... : " Dft* 12. JULIJA 1952 asaSffiiiii jliaiiijg; - . J1 •Jdgjj’ I . J ii :::::::::: utt?:;::* • . : "i. s • L IM "• : u::: :• . Ei® HH! !k Hilli!:. II ii!!! pil ■ii : U RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.20: Od Jadrana do Triglava. 18.30: Morja široka cesta. — Trst II.: 13.00: Slovenski motivi. 22.00: Čajkovski: Hre- stač, suita. — Trst I.: 21.00: Opera «La Boheme*. — Slovenija: 12.00: Weber: Odlomki iz oper «Euryanthe», «Carcstrelec», «Oberon» in «Peter Schmolb). 14.00: Narodne pesmi pojo naši zbori. ]¥AJSIl,OVITfIJŠl LETALSKI PODVIG V KOREJSKI TOpi G5D zavezniških letal nad Pjongjangom Agencija Tass dolži Američane, da so s «piratskim napadorm pobili na tisoče žensk, starčkov in otrok - Vztrajnost indijskih diplomatov v mirovnem prizadevanju PAN MUN JOM, 11. — Da našnja tajna seja je trajala 26 minut. Zavezniški glasnik general Nuckols je izjavil, da je ostalo stališče tako ene kakor druge stranke nespremenjeno in da je potekla tudi ta seja na način kakor ostale. Delegati se bodo ponovno sestali jutri. Danes popoldne je namestnik angleškega zunanjega ministra Selwyn Lloyd sprejel indijskega visokega komisarja v Londonu. Kakor trdijo v dobro poučenih krogih, je visoki komisar, ki se je pred kratkim vrnil iz Novega Delhija, poučil Lloyda o vtisih glede stališča kitajske vlade do zastoja mirovnih pogajanj v Pan Mun Jomu. Domnevajo, da je visoki komisar dobil v tej zvezi poročilo indijskega poslanika v Pekingu, ki se je pred kratkim vrnil v domovino. Poročilo naj bi se nanašalo na stališče kitajske vlade v zvezi z novimi načrti, ki imajo namen, zagotoviti izpustitev vseh vojnih ujetnikov na Koreji. Selwyn Lloyd je danes v spodnji zbornici demantiral vesti o domnevni indijski uradni ponudbi za posredovanje, ki naj bi omogočilo premostitev mrtve točke pri pogajanjih na Koreji. Vsekakor pa drži vest, da se že nekaj tednov vzdržujejo uradni stiki s pekinško vlado po posredovanju indijske vlade. Po srečanju z Lloydom je imel indijski visoki komisar Krišana Menon tiskovno konferenco, na kateri je vztrajal pri trditvi, da je bila nedvomno ugotovljena dobra volja kitajske vlade nasproti Angliji in Indiji. Menon je ob tej priliki poudaril, da ni dokazov o domnevnem prisilnem delu na Kitajskem: Krišana Menon bo v ponedeljek zapustil London in pride na njegovo mesto G. B. Kher. Poročilo glavnega stana generala Clarka javlja, da je zavezniško letalstvo danes dopoldne napadlo vojaške objekte velike važnosti pri Piongjangu, Hvangiu in Sarivonu na Severni Koreji. Takoj zatem je bilo objavljeno tudi poročilo pete zračne sile, v katerem je rečeno, da je bil to eden riaj-večjih letalskih podvigov v tej vojni. Okrog 400 letal, ka-terim je sledilo nadaljnjih /50, •je sesulo napalm-bombe in raketne izstrelke na nasprotmške objekte. . Napad se je pričel ob desetih po krajevnem času Odvrženih je bilo okrog 250 ton bomb in 600 raketnih lzstre,-kov Clarkovo poročilo ugotavlja, da je važnost teh objektov v zadnjih mesecih narasla, kar se je ugotovilo s fotografskimi posnetki iz zraka. V sklopu teh objektov naj bi bile popravi jalnice za tanke, ogromni prostori za parkiranje avtomobilov, sedeži poveljstev, tovarna municije, tovarna gumija in industrijske naprave. Ti objekti v zadnjih mesecih niso bili napadeni. Kakor trdi poročilo, so jih pustili »dozoreti*, da bi bil hkrati uničen ves trud. Kakor poročajo letalci, ki so se udeležili napada, se je nad bombardiranimi področji dvignil v zrak kilometer visok steber prahu. Prišlo je do vseh vrst eksplozij, iz katerih se je razvil tako gost dim, da je oviral celo letala pri usmerjanju poleta. Ob zadetku tovarne kavčuka se je dvignil okrog 2000 m visok steber dima. Agencija «Tass» pa javlja s svoje strani: «Od desete do 11.30 so ameriški zračni pirati izvedli barbarski napad la janga. Tri sto ameriškim bombnikov in reakcijskih lovcev se stanovanjske predele Piong-" je udeležilo tega množičnega napada na neškodljive objekte, ki nimajo nikake vojaške vrednosti. Odvrženih je bilo nad 1700 bomb. Ameriška letala so obstreljevala s strojnicami in topovi zasebne hiše z višine 1000 m. Na tisoče mirnih državljanov v glavnem žensk, starčkov in otrok, je bilo pobitih*. K podobnemu poročilu o napadu dodaja radio Piongjang, da je bilo deset zavezniških letal sestreljenih in sedem poškodovanih. Glede včerajšnjih vojaških operacij poročajo o srditem boju severnozapadno od Cor-vona, kjer so zavezniške čete zasedle tri griče, a so jih morale po ostri bitki zopet zapustiti. Južnoameriška obramba RIO DE J1ANEIRO, 11. - Brazilski uradni list «A Noite* piše v zvezi z obiskom argentinskega obrambnega ministra, ki bo prišel v Rio de Janeiro konec ave us ta. da bo Argentina ostala ob strani ameriške skup. nosti in, načrtov za obrambo južnega Atlantika. V političnih krogih domnevajo, da bi Brazi. lija lahko posredovala v tej za- devi in morda dovedla Argenti. no d0 tega, da bi se priključila obrambnim načrtom. ,,United States" skuša postaviti nov rekord ? S KROVA LADJE, 11. — A- meriški prekomornik »United States* je plul danes mimo Bi-shop Rocka z brzino. ki kaže, da si skuša ladja priboriti nov brzinski rekord v prekooceanski plovbi. »Snežni mož» na Himalaji BOMBAY, 11. — Vodja švicarske ekspedicije na goro E. verest dir. Wyss Dunant, ki te je s sivojo ekspedicijo pred kratkim vrnil skorajda izpod vrhp, je danes izjavil, da »snežni; mož* v resnici živi na Himalaji. Znanstvenik trdi, da je to žival, ki spada v vrsto med-vedov in ki ima dokaj močnejše noge nego običajni medvedje. Švicarska ekspedicija je namreč našla v višini okrog 5500 m sledove najmanj petih taikih živali. Izpuščeni Tunizijci TUNIS, 11. — Manjše število oseb. katerim je bila pred časom ' omejena prostost iz varnostnih razlogov, je bilo pred kratkim osvobojeno. Med njimi so vodja neodesturijanske stranke Bahri Guida, glavni u_ rednik nacionalističnega lista «As Sabah*. Habik Cati in dr. Manuvi Ben Bečir. W ASHINGTON, 11. — Wa- shingltcnaki uradni krogi so zaskrbljeni zaradi poročila, da bo Dansk.a pričela v kratkem graditi novo petrolejsko ladjo za SZ. Kakor znano, je po prvi izročitvi petrolejske ladje So. vjetski zvezi posredoval vodja MSA Harriman, ki je svetoval, naj bi s« zarpdi tega ne odreklo Danski dobav vojnega materiala. V primeru pa, da bi se Danci odločili graditi še drugo petrolejsko ladjo za SZ, bi jim ZDA bržkooe odrekle vsako pomoč. Novi egiptovski ministrski predsednik Husein Siri paša je zaupal notranje ministrstvo svojemu zetu Mohamedu Hasanu paši. Kakor kaže, je Hasan paša dokaj zadovoljen s tastovo odločitvijo. Pomen premestitev sovjetskih diplomatov Prvenstvena namena sovjetske zunanje politike: razcepljenost v zapadnem taboru in oborožitev Vzhodne Evrope LONDON, 11. — Rusija je izgubila upanje, da bi prišlo do sestanka štirih pod pogoji, ki bi bili zanjo sprejemljivi in se pripravlja sedaj na poslani-ško diplomatsko delavnost. To naj bi bil, po mnenju diplomatskih virov, pomen najvažnejšega diplomatskega gibanja po tej vojni, ki je prestavil devet nejvplivnejših elementov sovjetske diplomatske službe. S tem gibanjem naj bi sovjetska zunanja politika dosegla dva cilja, ki jima daje prednost, in sicer; 1. Povzročiti po možnosti razcepljenost v zapadnem taboru, predvsem med ZDA in Anglijo. V porastu nevtralne struje v Angliji vidi sovjetski tisk politični dogodek velike važnosti. 2. Pospešiti politično poenotenje in oborožitev Vzhodne Evrope. Gledano s tega vidika, ima torej sovjetsko diplomatsko gibanje namen postaviti strokovnjake na mesta, kamor spadajo. In tako je bil namestnik zunanjega ministra Gromiko, eden izmed najboljših strokov, njakov v zunanji trgovini, premeščen v London, kjer bodo iiil 0 iiji B iiiiišilg lili | Ulj g. -< . t ‘čr+j .... .. i: : - MIRNA ETAPA PRED POČITKOM z zmago Rosseela nad Vivierom Lazarides in Bartali poškodovana pri padcu -Etapa je do ZaKl jučnega bega poteKla v miru VRSTNI RED : 1. Rosseei (Bel.) 6.53:52; 2. Vivier (Vzhod-tjug-vzhod); 3. Baroni (It.); 4. Bianchi (Jug-zahod); 5. Marinem (Pariz); 6. Teisseire (Fr.); 7. Paret (Sev. Afr.); 8. Telotte (Pariz); 9. Goldschmidt (Luks.); 10. De Hertog (Bel.); 11. Van Est (Ho!.); 12. Fernamdes (Sev. Afr.), vsi s časom Rosseela; 13. Diggelmann (Švica) 6.54:52; 14. Roliand (Fr.); 15. Soler (Sev. Afr.); 16. Serra (Sp.); 17. Barnard (Vzhod-jug-vzhod); 18. Nolten (Hol.), vsi s časom Diggelmanna. (Naše poročno) TOULOUSE, 11. — Tudi danes je vročina bila neznosna, ko je Sl tekmovalcev startalo ob 10.30 proti Toulousu. Tudi za to etapo je obstajalo že od vsega početka mnenje, da bo zgolj mirna preselitev in potek ni izdal predvidevanj, Skupina je vozila strnjeno in tudi danes je brzina bila mala. V začetku je zopet poskušal srečo Bauvin, a tokrat so šli za njim Coppi, Dotto in Ockers; po nekaj kilometrih je zopet bilo vse po starem. Na vrhu Col du Portel (600 metrov) je prvi vozil Dotto s tremi dolžinami kolesa naskoka pred Le-pebiem, Serro, Bauvinom in drugimi v precej raztegnjeni vrsti. Toda pri spustu proti Chalabre se je skupina še enkrat strnila in mirno prevažanje se je nadaljevalo. Do odločitve je zopet prišlo pri delitvi hrane. Vozili smo skozi Mirepoix (115 km), ko je Van Est izginil izpred oči z izredno brzino, za seboj pa je imel Italijana Baronija. Dvojica je takoj dohitela Remyja, ki je bil kakih 100 metrov pred glavnino in že mislila, da bo lahko vozila neovirano do cilja. Vendar ni bilo tako. Franco, zi niso hoteli, da bi Baroni pripomogel Italijanom, da bi se ustalili na prvem mestu moštvenega tekmovanja. Zato je popolno francosko moštvo privozilo na čelo skupine, da bi diktiralo tempo in dohitelo ubežnike. Italijani so prav tako silili na prva mesta, da bi brzino zavirali. S tem nemim prerivanjem se je dvojica v vodstvu brez dvoma okoristila in povečala naskok. Francozi so vlekli, Italijani zavirali, dokler se ni nesreča, ki bi lahko imela hujše posledice, s tem končala. Pri padcu se je najslabše godilo Lazari-desu, ki si je poškodoval ramo in lasišče ter Bartaliju, ki je zadel na asfalt s prsnim košem in zvečer izjavil, da težko diha. Lažje praske je odnesel tudi Remy. Zmešnjavo po pad. cu je izkoristila skupina desetih tekmovalcev, ki so pred ciljem celo dohiteli Baronija in Van Esta. Na velodrom v Toulousu, ki ima precej slab dohod, tako da se morajo dirkači preden zavozijo vanj skoraj ustaviti, sta prva privozila Vivier in Ros. seel, sto metrov za njima Baroni, nato MarineUi, Teisseire in drug za drugim vsi ostali iz dvanajstorice, ki je v zadnjih kilometrih vodila dirko. Točno čez eno minuto so se pri vhodu pojavili prvi vozači glav. nine. Vivier je vodil skoraj do cilja, tedaj je popustil in Rosseei je lahko brez težav zmagal. Tretje mesto je zasedel Baroni; ta je močno skrčil raz. daljo, ki ga je še pri vhodu na stadion ločila od prve dvojice. Jutri bo drugi in zadnji dan počitka na letošnjem «Touru». Nato bodo tekmovalci zavozili v Pireneje. JACQUES COPAIN LESTVICA : 1. Coppi (It.) 105.46:56; 2. Ockers (Bel.) 196.12:23; 3. Clo-se (Bel.) 106.12:49; 4. Bartali (It.) 106.13:12; 5. Dotto (Fr.) 106.14:33; 106.14:40; 106.15:18; 106.15:30; 106.23:52; Magni (Italija) Ruiz (Španija) Rcbic (Frameija) Carrea (Italija) De Hertog (Bel- gija) 106.26:13. MOŠTVA : 1. Italija (Baroni, Bartali, Carrea) 317.23:03. 2. Francija (Teisseire, Rol-land, Bonnaventure) 317.30:00. 3. Belgija (Rosseei, De Hertog, Close) 318.13:01. 4. Spanja (Serra, Perez, Gil) 319.32:23. 5. Holandska (Van Est, Van Breenen, Nolten) 319.38:47. Furuhaši bo plaval na progi 40U metrov HELSINKI, 11. — Japonci so presenetili Američane, ker so vpisali svojega plavalca Funt-hatšija, idetečo ribo* na progo 400 metrov prosto namesto na 1500 kot se je pričakovalo. Japonski funkcionar je dejal: «Ne moremo osvojiti dveh zlatih medalj na eni progi, zato je bolje, da skušamo zmagati na 400 in na 1500 metrov». Najboljši Japonec na 1500 metrov bo torej Hašlzume, čigar osebni rekord znaša 18:32.6. Japonski tehnični direktor Kitaro Abe je dejal, da: doslej še nihče ni plaval progo 400 metrov v petdesetmetrskem bazenu hitreje kot Furuhaši. Na 100 metrov bo zastopal Japonsko 27-letni dentlst Jaš i-maša Nishino, na 200. metrov prsno pa bodo nastopili izvrstni Takajuši Kajikaya, Nobujašu Hirajama in Žiro Nagasava. ^rvaJrsen. teden v hiši Trlestine Jutrišnja tekma v Valdagnu bo določila osemnajstega člana lige A Triestina je na poti v Val-dagno, kjer bo jutri igrala proti Bresci. Postava še ni dokončno znana (morda bo ista kot v Bergamu) in tudi v vsem ostalem viada precejšen nered in zmešnjava. V dnevnem časopisju se je v poslednjem tednu pojavilo večje število vesti, katere so potem skoraj redno demantirali. Tako se je n. pr. govorilo, da je petorica igralcev zapustila skupno bivališče na Opčinah, ker jim niso hoteli izplačati nagrade za igranje po končanem prvenstvu. Ti igralci so Cantoni, Curti, Ciecarelli, Giannini in Peta-gna, ki so po vesteh drugega lista zapustili bivališče s privoljenjem trenerja. Dejstvo je, da je vsa petorica imela poseben razgovor s predsednikom kluba. To bi bila vest številka 1. Številka 2: Trener Perazzolo naj bi bil v pogajanjih z Brescio. da bi tam prihodnjo sezono prevzel vodstvo moštva. Lahko si predstavljate, v kakšnem naravnost hamletskem dvomu bi bil sedanji trener Triestine, ako bi vest bila resnična. Perazzolo je demantiral vsakršna pogajanja s predstavniki Brescie. Številka 3: Baje je pobegnil čez morje srednji napadalec Benegas. Vest še ni dokončno potrjena, vendar igralca že nekaj dni ni videti v mestu. Številka 4: Začenja se življenje na nogometnem trgu. Pri Triestini vzbuja zanimanje predvsem Boscolo. Zanikali so vest, da bo Boscolo prihodnjo sezono igral pri Laziu, ki bi v zameno dala Sukruja in nekaj milijonov. Druga varianta: Boscola bi zahtevala Roma, vendar natančnejši pogoji še niso znani. Vse je odvisno od izida tekme Triestina -Brescia. Ker skozi prestolnico grofov Marzotto ne gre železnica, organizira Triestina kolono avtobusov, ki bo sledila moštvu na odločilno tekmo. Klub je poskrbel za vse, celo zatriko-lore, s katerimi bodo tržaški gledalcf dajali zaželen vtis. DAVISOV POKAL: ’ ITALIJA — DANSKA Italija vodi z 2-0 MILAN, 11. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja za evropski polfinale Davisovega pokala vodi Italija proti Danski 2 2-0. Ulrich in Nielsen sta nudila mnogo slabši odpor, kot se ja pričakovalo. Oba Danca nista navajena na visoko temperaturo, kar se je opazilo zlasti pri Nielsenu, ki se je zaradi utrujenosti držal na osnovni črti, čeprav je igra na mreži njegova najmočnejša stran. Jutri nastopita proti danskemu paru Cucelli in Marcel lo Del Bello. Po dvojem porazu imata gosta le malo možnosti, da se rešita izpada. V primeru zmage bo Italija igrala finalni dvoboj proti zmagovalcu Francija - Belgija, Obe državi sta v tenisu nekoliko slabši od Danska in je zato verjetno, da bo Italija osvojila prvo mesto v evropski coni. Današnja rezultata: Rolando Del Bello : Ulrich 6-4, 6-4. 6-3. Gardini : Nielsen 8-6, 6-4, 6-4. Povečane nagrade za drugo in tretje mesto PARIZ, 11. — Ker bo Coppi skoraj gotovo zmagal na «Tour de France* je «Source Perrier* odločil, da se poveča nagrada za drugo in tretje mesto v generalnem plasmaju. S tem upajo prireditelji, da bo poslala borba mnogo bolj zanimiva. Namesto 750.000 frankov bo drugoplasirani tekmovalec dobil 1,250.000, tretji pa 750.000 J namesto 500.000. Sovjeti kmalu prišli na dan z novimi predlogi, ki naj bi utrdili trgovske vezi med SZ in Anglijo. S. A. Panjuškin, diplomatski ekspert za Daljni vzhod, ki ima mnogoletne izkušnje s kitajskimi zadevami, je bil iz Washingtona prestavljen v Peking, kjer se bodo kmalu pričela pogajanja za u-veljavljenje nekaterih klavzul v rusko-kitajski pogodbi od 14. februarja 1950. Dejstvo, da Rusom ni uspelo vključiti ljudske Kitajske v OZN, in podpis mirovne pogodbe med Zapa-dom in Japonsko kljub sovjetski opoziciji, je vrglo iz ravnotežja celoten sistem odnosov med obema državama. Zamo. tan položaj na Daljnem vzhodu daje nov pomen ruski obveznosti, ki mora evakuirati Port Arthur in prepustiti progo v Cungčinu Kitajski «takoj po zaključku mirovne pogodbe z Japonsko in v vsakem primeru najkasneje 1952. leta* Ako predstavlja premestitev Georgija Zarubina iz Londona v Washington zgolj običajno upravno nujnost, da zasede mesto v prestolnici, kjer ni u-panja na posebne uspehe, ima odpoklic N. S. Puškina iz Vzhodne Nemčije vsekakor, namen, zagotoviti strokovno vodstvo trgovskih zadev naravnost iz Moskve. Puškin, ki bo postal namestnik zunanjega ministra, je med najbolj znanimi specialisti v zunanji trgo. vini, najsibo glede prakse kakor glede izobrazbe. Skupno z Gromikom bi torej lahko odlično poslovala. Tudi premestitve sovjetskih diplomatov v državah Vzhodne Evrope so urejene na način da postavijo pravega moža na pravo mesto. Lavrentijev n. pr., ki je premeščen iz Prage v Bukarešto, ima nalogo nadzorovati pospešenje industrializacije in oborožitve Romunije. Toda Lavrentijev je bil namenjen Romuniji po čiščenju in dejstvo, da so dva tedna po njegovem prihodu vPrago spravili v zapor generalnega tajnika komunistične partije Rudolfa Slanskega, se zdi vse preveč nenadno, da bi bilo zgolj naključje. Končno bi moral prihod Bo. gomolova v Prago odpreti vrata novim pogajanjem, predvsem med Poljsko in Češkoslovaško in v glavnem zato, da bi prišlo do tesnejšega vojaškega sodelovanja in pospešene oborožitve satelitov. Bogomolov pozna češkoslovaške in poljske zadeve, kakor pozna Lavrentijev zadeve Romunije in Bolgarije. Bil je namreč ruski poslanik v Londonu pri zavezniških vladah v pregnanstvu med zadnjo vojno in do imenovanja v Pragi eden izmed namestnikov zunanjega ministra. Njegova premestitev v Prago poudarja važnost, ki jo polaga Moskva na vojaško sodelovanje in organizacijo dveh najmočnejših satelitev, to je Poljske in Češkoslovaške. KmminmmmTmTmTTmTmfmnimnfmTTTTmTTmTmTTnnmmTmTmnTmmmnmmmmnfTii in druge predmete jugoslovanske domače in umetne obrti dobite po ugodnih cenah naprodaj v JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU na TRŽAŠKEM VELESEJMU Samo še danes in jutri 33 fi!iiiuiiuuuuuuuuuuuiiiuimiuiiuiiuiiuuuuuuuuuuuuimiiumiuiumuuuiiuuiiuuuu KINO V TK6TI' Rossetti. 16,15: «Vrnl se z menoj*, B. Huttom, Fred Astaire. ExceIsior. 16.30: «Divji deček*, Nazionale. 16.30: »Prva legija*, Fenice. 16.30: «Sem tvoja*, Dao Dailey in A. Baxter. Filodrammatico. 16.30: »Sardin- sko maščevanje*, W. Chiari. Arcobaleno. 16.30: »Igralka* A. Gardner. Astra Rojan. 15.30: «Zelo lepa*, Alabarda. 16,00: «Na robu zločina*, L. Scott. Armonia. Zaprto zaradi počitnic. Aurora. 15.30: «WaterIojski mošt* Ariston. 16.00: «Ljubil sem te, ne da bi se zavedal*, E. Powell. Garibaldi. 15.30: »Uničenje na veliki stezi*, G. Montgomery. Ideale. 16.30: «Veliiko Izdajstvo*, Impero. 16.30: «Skrinja s sedmimi biseri*. Italia. 16,30: «Rascimon». Kino ob morju. 16.00: «Razpotje*, Moderno. 17.00: «Zbogom, gospa Miniver*, G. Garson. Savona. Zaprto zaradi počitnic. Viale. 16.00: «Seruro resnice*. Vittorio Veneto. 17.00: «Krvava arena*, T. Povver. Azzurro. 16.00: «štara Kalifor- nija*, R. Milland. Belvedere. 17.00: «Otok gori*, V. Johnson. Marconi. 16.30: «Princ in revež*, E. Flynm. Massimo, 16.00: «MontecristoV meč», G. Mcntgomery. Novo cine. 16.00: »Dogodivščin« Cisca Kida*, W. Baxter. Odeon. 16,00: «Cudoviti mož*, D. Kaye. Radio. 16.00: «Dekle izpod obokov*, C. Ninchi. Yenezia. 16.00: «Med možem in ženo*, D. Andrevvs. Poletni kino Rojan. 20.45: «PleS s cesarjem*. Marika Rokik. RADIO SOBOTA, 12. Julija 1952 JU4AON fOVAVSKE C O hi K TBSTA 254,6 m ali 1178 kc 7.00 Poročila. 7,15 Slovenske narodne. 13.30 Poročila, 13.45 Od včeraj do danes. 13.50 Domači zvoki, 14.20 Oid Jadrana do Triglava. 18.15 Dalmatinske narodne. 18.30 Morja široka cesta. 18.50 Igra saksofonist Srečko Dražil. 19.15 Poročila. 21.00 Prilijubljene melodije. 21.30 Od sobote do sobote. 21.45 Ouverture m arije. 22.30 Glasba za ples in razvedrilo. 23.30 Zadnja poročila. trst 11. 306.1 m ali 980 kc-sek 7.15 Poročila. 7.30 Jutranja glasba. 11,30 Lahki orkestri. 12.00 Obljube in dejstva. 12.15 Za vsakega nekaj, 12.45 Poročila. 13.0d Slovenski motivi. 13.40 Lahke melodije. 14.C0 Poročila. 14.15 Glasba za štiri klavirje. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Koncert ru-suih balalajk. 18.35 Parada lahkih orkestrov. 19.15 Koncert tenorista Dušana Pertota. 19.35 Brahmsovi in Chopinovi valčki. 19.45 Poročila. 20.00 Večerni koncert. 20.40 Priljubljene melodije. 21.00 Koncert nabrežinskega pevskega zbora. 21.20 Glasbena medigra. 22.00 Čajkovski: Hrestač, suita. 22.21 Slavni pevci. 22.45 Večerni ples. 23.15 Poročila. T11ST 1. 7.45 Jutranja glasba. 11.00 Komorna glasba. 11.30 Dramatiziran roman, 12.15 Orkester. 13.25 Opoldanska glasba. 17.15 Plesna čajanka. 18.30 Orkester. 19.40 Gospodarske aktualnosti. 19.50 Športne vesti. 20.15 Večerni spored. 21.00 Opera «La Boheme*- 23.30 Kolesarska dirka po Franciji. 23.45 Plesna glasba. NliVVGMI JA 327.1 m 202,1 m 212,4 m 12.00 C. W. VVeber: Odlomki iz oper «Euryanithe», «Carostrelec», »Oberon* in «Peter Schmoll*. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.10 Igra Srečko Dražil s svojim ansamblom'. 14,00 Narodne pesmi pojo naši zbori in ansambli. 14.40 Iz novejših operet. 15.30 Veliki orkestri igrajo lahko glasbo. 16,00 Ton« Čufar: Polom, slušna igra, 16.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.30 Ritmi to pesmi. 19.10 Gavin Gor-don: Življenjska pot lahkomise'-neža. 19.30 Poročila. 20.30 45 veselih minut. 21,15 Harmonika in bas, pa klarinet v en glas, zagodli bodo Vam za kratek čas. 22.00 Poročila. 22.20 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. VrtVA"A-.WJ,/V/.V.VAV%WAVWA,AWA,A'AV,WV.-A%V.hVAWAW.VAV.VA,AWAVAV.V.‘.VhV/.W-,-V.’i,V,,.V.V.V.'.W.-.V, ■.■.\%VA-.V.WAS‘.VAV.5WČVVAV.WA,.V.1.V.V.V.V.V.V.W.V/.,AVAW,VA I Clialleb Ulickmb 30. Prei/edel prof. dr. t'r. Bradač «J!ngla,» je rekel galantni gospod, ki je takoj Izrabil ta migljaj. »Jlngle — Alfred Jlngle Esq iz No Halla, Nowhere.» (»Nimaniča*). »Nam bo zelo drago,* je rekel gospod Pickwiek. »Meni prav tako,* je rekel gospod Alfred Jlngle ter prijel z eno roko gospoda Pickwicka, z drugo roko gospoda Wa