62
Naši dopisi.
Iz Postojne 18. sveč. — n—. (Volitev novega župana.) Danes so odborniki velike Postojnske občine si župana izvolili. Ker se je, žalibog, naš vrli in spoštovani narodnjak gosp. Andrej Lavrenčič županstvu odločno odpovedal, izvolili so si odborniki mesto njega za župana gosp. Miroslava Vičiča, posestnika v Postojni. Sicer je on pošten in izveden mož, si bo gotovo tudi prizadeval vsakemu pravico skazovati, al dozdeva se nam, da cika zelo na nemčursko stran. Obdan je pa tudi s svetovalci, kateri nimajo srca do milega domačega jezika, ampak so zavzeti za „nemško špraho". Vsaj je ta dan že tudi volilni zapisnik se v nemškem jeziku naredil! — Da se volitev ni brez agitacije dognala, ume se samo na sebi. Pri tem so se spet v prvi vrsti odlikovali nekateri c. k. uradniki, ki vže po navadi pri volitvah zvonec nosijo. Z nekaterimi domačini, svojimi privrženci so se na vso moč napenjali narodno stranko spodriniti, kar so tudi dosegli; od njih strani se je več ugovorov pri volitvi odbornikov, opiraje se na različne §§., slišalo, kedar je šlo za to, da se kak glas narodnjakom odbije. Posebno so se pooblastila pretresavala na vse strani, in če katero ni imelo do piČice vseh postavnih pritiklin, protestovali so zoper dotični glas, in niso glasovanja pripustili, — kose pa „emer&on t^re 2tut7u oglasi, rekoč, da ima pooblastilo od dotične osebe doma in ga hoče kasneje donesti, ne pride jim na misel zoper njegovo glasovanje ugovarjati, marveč spodbujali so ga, naj le glasuje! In glasoval je, pa dal med drugim svoj glas možu, ki je s tem 13 glasov vjel, in sedaj ni le odbornik, ampak svetovalec, pa bi morebiti še odbornik ne bil, ker sta gospoda D. in S., oba od narodne stranke priporočena, vsak po 12 glasov imela. Po postavi imela bi biti med temi tremi ožja volitev, al ker od narodne stranke se nihče ni za to potegoval in resno ugovarjal, se to ni zgodilo. Naj bi bil pa narodni kandidat na enaki način večino dosegel, verjemite mi, da doneli bi bili protesti od nasprotne stranke, a tudi zavreči ne bi se dali, kajti postava veleva to. — Čuditi se pa tudi moramo omahljivosti nekaterih odbornikov. Culi smo namreč, da seje prejšnjemu županu gosp. Lavrenčiču pred volitvijo novega župana poklonila zaupnica, ki jo je podpisalo nekih 12 odbornikov, če ne več, v zahvalo dosedanjega težavnega a marljivega in poštenega županovanja, pa dodala tudi prošnja, naj bi jim on tudi v prihodnje županoval. A kaj se zgodi? Na dan županove volitve od teh mož trije odpadejo
in svoje glasove drugemu dad6! Ali je to značajno? ali je to možato postopanje? Petelini so na strehi, ki jih zasuče drugač vsaka sapa. Ako pa hočete, da vam uradniki, ki so danes tukaj, jutri drugod, tudi v prav domaČih zadevah zapovedujejo, no, potem je volitev le komedja in druzega nič! Bomo videli, ka&o vas bodo ti gospodje, katerim se zdaj samo na ljubo-nemčurstva na limanice vsedate, branili pri ustanovijenji novih davkov. Čakajte, takrat bomo vas poprašali.
lz Notranjskega 18. sveč. — Prav spomladanske dneve smo imeli dosedaj, in že smo mislili, da letos ne bo snega. A stari pregovor pravi, da „zima in gosposka nikoli ne prizanese", in res je to, kajti vže dva dni zaporedoma sneži pri nas, in pobelil je sneg zemljo. Pa saj je to tudi prav, da se zemlja odpočije, in ae njena rodovitnost pospeši, ker je krvavo potrebujemo.
Iz Vipave 21. sveč. — V „Slov. Naroda" 41. štev. razliva tukajšni dopisnik po navadi svoj zopet „rumeni žolčnjak" puhlo svojo inteligenco na tukajšnjo čitalnico. Iz tega je do slednjega razvidno, da „Vipavski Sokol" ni več tiste dobe sin, v kateri je svoje perutje v domu domačem razpenjati jel, — krila ga bode — kakor v opominljivem pomišljaji žugaje prerokuje, tujih prijateljev — „preprijazna peta." Vošimo mu dober tek! Dopisnik „Narodov" se strašansko trudi dokazati, da je,. Sokolova veselica „baš" bolj simpatična bila inteligenciji in tudi manj izobraženemu ljudstvu, kakor čitalnična „mišjedlaška" predstava; se ve da „mišjedlaška" manj kakor Sokolova „podganodlaška". „Narodovec" očita našim vrlim domorodcem in domorodkinjam slavohlep-nost, med tem ko svoji „psevdo-sokolski" veselici glorijo bobna. Vprašamo ga le: Kje je bila deževnega dne pri tolikanj obiskovani veselici „Sokolova sokrovica"? Mar se ni bila izpuhtila pod slavo ugodnega tujega perja? Mi nismo nestrpnosti do „Sokola" kazali, podali smo vam radi roko narodne prijaznosti in vzajemnosti, al ošabni v svojem „slavoletji" ste jo „ničemnikom" vašega dopisovalca odstranili. Prav tako! „Ničemniki" zase, „imevniki" inteligencije vaše pa za vse! Razlivajte rog inteligenci je nad svojo „inte)igencijo", a blagovolite se spominjati, da čitalnica naša ni potrebovala vaših neznanih moči, kakor vi naših in tujih pod devizo „Sokolova predstava". Ne, da bi se v daljni razgovor z vami spuščati hoteli, vam voščimo „imevni-kov vso imovino", da jo spravite pod krila prihodnjega „lisastega Sokola".
Iz Železnikov 18 sveč. — Zopet imam „Novicam" sporočiti žalostno dogodbo, katera se je 15. t. m. pri nas pripetila. V zgornjih Železnikih so v hiši št. 32 našli gostača J. C., ženo in edinega blizo dveletnega otroka ob 9. uri dopoldne zadušene. Žena in otrok bila sta že mrtva in ni bilo za nju več pomoči; samo pri možu bilo je še skušati, ga smrti oteti, al vse moje prizadevanje je bilo zastonj; umrl je včeraj tudi on za mož-ganinim mrtvudom. Kriva te nesreče bila je zopet lah-komišljenost. Ker so prejšni dan kruh pekli, se je neko gnjilo, okoli peči oklenjeno lesovje vnelo, strupeni sopar ogelnega okisanca se je po sobi raširil in gostače zadušil. Naznanite, drage „Novice" žalostno to dogodbo v svarilo drugim, da zopet vidijo, kako sila nevaren je v zaprtih sobah ogljeni sopuh.                   Ivan Dominik.
Iz Ljubljane. — Deželni odbor, v katerega je bil namesti zdaj na Dunaji bivajočega gosp. Dežmana poklican g. Fr. Rudež, je razpravljal in konečno vredil načrt, po katerem se imajo podučevati predmeti na dveletni deželni sadje- in vinorejski šoli na Slapu in katere knjige se imajo pri podučevanji posamesnih predmetov raniti. — S sklepom deželnega zbora 9. januarja leta 1874. novosistemizirana služba učitelja za natoro-
63
znanske vednosti na deželni gozdarski šoli v Šne-perku se je oddala Fr. Žepiču, adjunktu na deželni kmetijski šoli v Gorici, — Na priporočilo c. kr. deželnega šolskega sveta je deželni odbor sklenil, novoosno-vani obrtnijski šoli v Novem mestu dajati podpore iz deželne, od Kranjskega deželnega zbora 28. novembra 1873. leta votirane ustanove „cesarja Franc Jožefa" potem, ko se bodo deželnemu odboru na drobno naznanili stroški in potrebščine te obrtnijske šole. — Dopis Ljubljanske hranilnice na sklep deželnega zbora zarad realkine šole v novem hranilniČnem poslopji je bil na znanje vzet in se bode prihodnjemu deželnemu zboru predložil. V tem odgovoru naznanja hranilnica, da je začela z mestnim magistratom obravnavati to stvar, z deželnim zastopom pa je ne obravnava več.
—   {Državna založnica za deželo Kranjsko), o kateri smo v 6. listu pisali, začne po razglasu c. k. deželne vlade svoje delovanje 28. dne t. m., to je, prihodnjo soboto. Koliko se bode obresti (Činža) plačevalo od 100 gold. na posodo dobljenega denarja, in koliko povračila plačalo za druge stroške, ki jih ima založnica, kakor tudi to, kedaj in kje naj se prošnje vložijo za posojila, to vse se izve iz naznanila, ki ga vsak lahko bere v pisarnici podružnice c. kr. Dunajske banke (na velikem trgu poleg mestne hiše (rotovžu) v Ljubljani. To naznanilo se bere tudi v današnjem ,,Oglasniku".
—   Dopolnivne volitve mestnega odbora bodo aprila meseca. Kakor slišimo, se utegne narodna stranka udeležiti prihodnjih volitev.
—   V poslednjem listu smo poročali, da seja mestnega odbora, v kateri se je zidanje mestne šole izročilo sta vbini družbi, je bila viharna. Zdaj pa slišimo, da ta vihar se je iz mestne hiše razširil po mestu med obrtnike mestne, pri katerih je veliko nevoljo iz-budil sklep odborov , po katerem se je za 895 gold. cenejša ponudba Falischinova in družnikov njegovih zavrgla. Ne zoper stavbeno družbo grč nevolja obrtnikov, kajti ona ima isto pravico do ofertov kakor vsak drug podvzetnik, — nevolja sega le na tisto večino (12) „gerneinderatha", ki so nasproti 8 drugim tako očitno enostransko glasovali za nasvet Laschanov. Čemu — pravijo — so razpisi za javno konkuren-cijo? — s katero pravico more mesto, ki je zmirom v denarnih stiskah, zavreči skor 900 gold.? — in ali se spodobi, da odborniki, ki so upravniki ali delničarji stavbenega društva, glasujejo za svoj žep? Da stavbeno društvo prevzame zidanje, ima popolnoma prav, vsaj ga je dobilo po sklepu mestnega odbora, — al da se nekateri gospodje na „rotovžu" tako spozabijo, to jim ne dela kredita pri mestjanih, ki zahtevajo, naj se mestne zadeve korektno obravnavajo in ne razsojajo enostransko. Zato so zdaj že tudi nekateri taki mest-jani, ki so pri zadnjih volitvah ,,gemeinderatha" se zelo napenjali za njegovo volitev, \o grla siti tega gospodarstva.
—  {Za vkvartiranje vojakov na Kranjskem) za le-losnje leto je c. kr. ministerstvo določilo , da se za popotne vojake od feldvebeljna in enacih šarž navzdol tistemu, ki vojake na kvartirji ima, za kosilo, katero vojaku praviloma gre, iz cesarskega zaklada plača 17 novih krajcarjev za en porcijon.
—   {Dva Ljubljanska uradna časnika.) Ko je nedavno „Slov. Narod" prinesel novico, da za službo deželnega živinozdravnika se nihče ni oglasil, je „Lai-bacherica" čez par dni rekla, da so se za to mesto oglasili štirje kompetenti. Na to se oglasi spet „Narod" tako-le:   „Laibacher Zeitg." „p opravlja"   naše  poro-
čilo itd. Ker „Laib. Ztg." ni rekla, da „popravlja*4 „Narodovo" vest, „Narod" pa od „popravka" govori, tedaj mora med tema dvema časnikoma nekaka skrivna zveza biti, da za potrebno priznata drug druzega nevidno popravljati. — Med kompetenti za mesto po dr. Jan. Bleiweisu izpraznjeno je tudi deželni živinozdravnik Dalmatinski, ki želi po 191etnem službovanji iz Dalmacije v Ljubljano prestavljen biti in je tudi sicer za to mesto sposoben, ker rojeni Slavonec je hrvaškega jezika popolnoma zmožen, po takem pa tudi ume jezik naš, brez katerega ni mogoče se z našimi ljudmi na kmetih ob času živinskih bolezin porazumeti, kar pa je neobhodno potrebno. Čudno! da vladni razpis službe ni znanja deželnega jezika izrekoma zahteval.
—  {Danes se pri deželni sodniji) začne obravnava, pri kateri bodo nekatere gospe, prepogumne denarne špekulantovke, glavno rolo igrale. Tedaj tudi Ljubljana2 in ne samo Dunaj, ima škandalozno pravdo. Kar zvemo, povemo drugi pot. Danes le to, da je, kakor slišimo, kakih 30 Evinih hčerk pri sodniji vprašalo, ali smejo pravdo poslušat priti, pa se jim ni dovolilo.
—  (Tisti Peter Capriri), Laški železniški delavec, ki je o vseh Svetih tam v Trnovem na Notranjskem svojega tovarša Jož. Korazza zaklal, je bil 18. t. m. od deželne sodnije na vislice obsojen.
—   (Koz) še smirom ni konca ni kraja v Ljubljani; mladi in stari mr6. Obe bolnišnici — deželna na spodnjih Poljanah, in mestna v Trnovem — ste zmirom še polni. Ker je bila postrežba v mestni kozavi bolnišnici v Trnovem po navadnih streža]ihin strežajkah nestrpjivo slaba, so usmiljene sestre iz deželne bolnišnice bile naprošene prevzeti skrb za postrežbo, rade so prevzele težavno opravilo. No, vi gospodje, katerim je orden
„ usmiljenih   sester  zmirom trn v peti,   kaj   pravite vi k temu?
v
—  (Živinski sejmi) so zdaj spet po vsem Kranjskem dovoljeni. Gospodarji! ne zabite pa nikoli živinskih posov s živino na sejm vzeti.
—  (Poslednji dve gledališki predstavi): „Lumpaci-vagabund" in „Brati ne zna" pa ,,Selški brivec" radi vvrstimo med predstave, vse hvale vredne. Ker tudi gledališče je bilo še precej polno , tedaj tudi blagajnik menda ne bode tožil, da je premalo skupil.
—  (Znamenja časa!) „Slov. Narod", ki se sicer malo briga za cerkvene obrede, se je na dan pepelnice zelo potresal s pepelom. V dolgem — cel6 vvodnem — članku je kričal svojim naročnikom „plačajte"! „pla-Čajte"! Ta časnik, ki svetu tako rad oklicuje, na kako slabih nogah stojč „klerikalni" časniki, zdaj sam svojih nadlog ne more več zakrivati, da ima naročnikov — na papirji, plačnikov pa ne. Tako se godi vsacemu Časniku, ki svoje liste ljudem pošilja, ki jih niso naročili, tedaj jim le sili svojo robo. Uboga „narodna tiskar-nica", ki po sili mora „Narodova" rejnica biti!
—  (Poberki iz časnikov.) „Slov. Narod" je „šenx-brano štiman" na to, če kak Ar ko ali kak drug njegovih pobratimov liberalstvo razbobna po „Lai-bacherici", „Triesterici" in „Tagespošti", in celo telegrame pošlje „Pressi". Da bi ti dopisniki in telegra-misti si ne služili s tem grošičkov, „slava" mladoslo-venska ne bi škode trpela, če tudi bi svet nemški ne zvedel, da so vladne verske postave „Narodu" še prekrotke in da Novomeški učitelj Sukije hoče „me!jr ?td)t", „nod) mefyr Stdjt" in kako boljo službo, o katerem „Glas", ki ga dobro pozna, tako-le piše: „Prof. Suklje, znani nekdanji suplent v Gorici, je začel bobnati zoper katoliško cerkev. V ,,Narodu" je priobčil po liberalnih listih že stokrat pogrete fraze gled6 novih postav zoper cerkev in njene pravice,   katerih s težkim srcem,
64
Čaka. Podpisal jih je s svojim polnim imenom, tudi ^profesor" ne sme manjkati, škoda da ni še dostavil „Majarončkov", — vendar  katoliška cerkev še stoji!