Poštnina plačana v gotovini. V LMaoi, v nedeljo iine 16. oklobra 1921. Leto XLIX. vuiuer.rrrcj »SLOVENEC« velja p« poitl u vso strani Jugo- slavila ln v Ljubljani: ■a oelo leto naprej. K 210-— sa pol leta „ .. „ 120 — ia Mtrt leta „ . . „ 80 — sa en mesec „ .. H 20-— Za inozemstvo oeloleluo K480%4 s Sobotna izdaja: sa 2a oelo leto.....K 40 — sa Inozemstvo . . . „ Inseratl: 4 ■ t Enoatolpn« petitvrsta (50 mm Stroka ln 3 mm visoka alt nje prostor) sa enkrat ... po & Odposlana itd. . . po K 9'— Pri več|em naročilu popuaL Halman|il oglas b9/9 mm K15. Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praz. ntku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga; Vutnlk SR57 HT Uredništvo je v Kopitarjevi ultot Stev. 6/111. Rokopisi se ue vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. tetef. Stv. 50, npravn. Stv. 328. Političen list n slovenski narod. Uprava ja t Kopitarjevi ui. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 340 za oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bo3n.'liero, 7563. Politični razgovori med Racličem in Protičem pomenijo v spoznavanju Radiče-vih ciljev vsaj en korak naprej. Dobili smo jasnost, na kateri teritorij da računa Radič za svojo nevtralno hrvatsko seljačko republiko. Navaja še sicer sedem dosedanjih velikih županij, vendar priznava, da tudi Gospiča in Ogulina niti najkonciliantnejši Srbi ne smatrajo za sporno vprašanje, tako da bi ostalo za njegovo republiko po najnovejših poročilih le pet županij. Pripomniti pa moramo, da drugi Srbi, ki niso pristaši slovensko-hrvaiske-srbske države, am pak za Veliko Srbijo, tudi veliki županiji Požcgo in Virovitico zahtevajo zase. Radič prepušča Hrvate v Sremu, v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in Bu-njevce v Vojvodini njihovi usodi. Zahteva še sicer za Srem in Dalmacijo plebiscit, toda le bolj iz dekorativnih namenov. O Bosni, Hercegovini in Vojvodini pa sploh ne vodi več računa. Radič se je torej popolnoma sprijaznil z idejo, da se na eni strani ustvari Velika Srbija, na drugi strani Mala Hrvatska. Zanimiveje je, kako si misli Radič ustvaritev svoje malo-hrvatske ideje. Dosedaj se jc šepetalo, da pričakuje pomoči od zunaj. Sedaj jc bila Italija, ki bi naj uresničila njegov program, potem Francoska, en čas se jc baje celo Ilarding zanimal za Radičev načrt, v poslednjem času pa so stavljali Radičevci svoje upe na Angleže. Mislimo, da Radič kot realen politik nikdar ni resno mislil na pomoč cd zunaj, ker imajo imenovane velike države mnogo za njih važnejših skrbi, nego se eksponirati in žrtvovati za Radičeve ideje Enake in slične misli na zunanjo pomoč so se mogle roditi le ali v glavah nedozorelih ne-zadovoljnežev, političnih sanjačev ali hudobnih nasprotnikov. Radič s svojo stranko živi v državi, ki je mednarodno priznana, katere meje so določene in ki ima svojo ustavo, naj smo potem ž njo zadovoljni ali ne. Ker je torej vsaka zunanja intervencija izključena, mora Radič gledati, da svoi program uresniči ali z revolucijo ali s sporazumom. Radič je že opetovano izjavil, da neče revolucije in da je svojim pristašem ne priporoča. Ostane torej edino le še pot sporazuma. In to pot je v razgovorih s Protičem Radič nastopil. Kaj ponuja Radič? Ponuja vse Hrvate v mešanih krajih, pripušča rahlo politično zvezo z Veliko Srbijo, tudi če bi ta bila monarhistična, privoljuje v skupno diplomatsko zastopstvo, in sicer ne expressis verbis, ampak per consequentiam logicam, potrebne skupne finance. Kako misli o vojaštvu, železnicah, pošti, to se ne razvidi niti iz Radičevega ustavnega načrta. Protič, v kolikor se dosedaj zna, nc sprejema Radičevega programa in njegovih ponudb, vsaj ne v tem smislu, da sc osnuje na eni strani suverena Mala Hrvatska, na drugi strani suverena Velika Srbija. Prctič bi pristal na Malo Hrvatsko le kot na pokrajino v njegovi avtonomistično urejeno zamišljeni enotni državi, ker je v tem oziru Mala Hrvatska manjša nego prvotni predlog Protičev o pokrajini Hrvatska-Slavonija, Ako niti Protič ne pristaja na Radičev program o Mali Hrvatski, kdo poleni? Morda še ostanejo samo oni fana-| tični pristaši Velike Srbije, ki pristajajo ! na to, da se izločijo tri popolnoma hrvat-i ske županije iz sestava sedanje države. — j Potem pa bi večina hrvatskega naroda ne bila niti v hrvatski državi. Prepričani smo, da bo Radič nazadnje vendar le moral poseči po deccntralistič-nem programu Hrvatske Pučke Stranke. Pred svojim odhodom iz Sarajeva je dal dr. Korošec uredniku sarajevske : Ve-černje Pošte« interview, ki vsebuje odgovore na trenotno najaktualnejša vprašanja. Prvo vprašanje: Kako presojate, g. poslanec, spor naše države z Albanijo? Ali je naša akcija v zvezi z gotovim stalnim pravcem naše vnanje politike? Odgovor: »Naša akcija napram Albaniji ima svoj določen pravec. Tega pravca pa ne pozna vsa naša politična javnost, ampak samo generalštab in nekaj uradnikov v našem ministrstvu \ non jih zadev. Naš generalštab zahteva : korekturo meje napram Albaniji, toda ali veste, kaj pomeni za malo Albanijo tudi najmanjša korektura? Mnogo! Mi stojimo na albanski meji že tri leta pod orožjem, za to varstvo smo potrosili že skoro 2 milijardi dinarjev, toda diplomatično naša zahteva po korekturi ni bila niti najmanj pripravljena, pač pa se je Pašič odločil, da gre v Pariz. Mi se liomo sigurno pokorili volji entente in zaradi tega ni mislili na kakšen večji spopad. Po mojih mislih so naše finančne in vojaške žrtve za ono zagonetno našo albansko politiko že dovolj velike, c Drugo vprašanje: V nekih opozicio-nalnih krogih smatrajo akcijo Stojana Protiča za poslednji poskus stabilizacije odnošajev med vsemi tremi plemeni. Ali mislite tudi Vi tako? Ali more Protič računati na Radičevo sodelovanje? Kakšno stališče zavzema v tem oziru Ljudska stranka? Odgovor: Odnošaji med vs^mi tremi plemeni so zastrupljeni, n Protič želi sedaj na miren način in po najkrajši poti urediti samo njihove politicno-pravne odnošaje. Mislim, da se mu lo ne bo posrečilo, ker mu bosta manjkala dva činitelja za uspeli: radikali in ' ii. Radie ne bo prišel v Belgrad p mi volitvami. Naša Ljud- ska strani borila kot opozicija za re- vizijo ust; avnopravnost Hrvatov in Slovencev d igemoniji Srbov in za realizacijo t aprednega kmečkega in delavskeg ma. Na pogajanjih med Pioiičem nn obsojamo samo to, da smatra Ri rvatsko interesno sfero 'ssca. same štiri hrvfU.kc županije, t. j. varaždin-sko, zagrebško, belovarsko in požeško, ne skrbi pa za ureditev odnošajev med Hrvati in Srbi v ostalih pokrajinah: v Bosni in Hercegovini, v Liki in v Sremu, in ia prepušča brez diskusije njihovi usodi. V tem oziru mi akcije Stojana Protiča in Radiča no bomo nikdar podpirali. Kolikor bo v moči naše Ljudske stranke, ona ne bo nikdar dopustila, da padejo Bosna in Hercegovina, Srem in Lika v čisto srbsko interesno sfero; zato smatra s svojega čisto hrvatskega vidika za narodno izdajstvo vsako akcijo, ki dela za razkosanje hrvatskih pokrajin in hrvatskega naroda. Tretje vprašanje: Ali je Vam znano, g. doktor, pod kakšnimi pogoji so nam ponudile posojilo Anglija, Francija in Holan-dija? Ali naj znači to početek nove, stvar-nejše finančne politike? Odgovor: Kolikor je meni znano, nam ponujajo posojilo pod naravnost strarinimi pogoji. Obresti in garancije, ki jih zahtevajo od nas, so nekaj naravnost ponižujočega. O finančni politiki pri nas sploh ni mogoče govoriti, ker so bili doslej vsi naši finančni ministri samo diletanti, ki nikdar niso znali spraviti dohodkov s stroški v sklad. V upra-I vi finančnega ministrstva vlada popoln kaos. Mislim, da se bo kmalu zgodila nesreča, če pojde naš finančni minister sam po posojilo v inozemstvo. Četrto vprašanje: šo eno vprašanje na Vas kot bivšega ministra za promet: Zakaj sc tako pritiska na izgraditev jadranske železnice preko Črne gore, mimo Bosne in Hercegovine in mimo Sarajeva? Ali se sploh o tem resno razpravlja? Odgovor: Železniško zvezo med Bel-^radom in Kotorom propagirajo najbolj vsled lega, ker se zastopniki onih srbskih krajev bolj interesirajo za in vprašanja kakor zastopniki Dalmacije in Bosne. Vrhu-tega je uprava ministrstva za promet sestavljena tako, da je bolj naklonjena železniški zvezi preko čisto srbskega ozemlja. Politična javnost v naši kraljevini je nezre-j la, zato se da pri nas razpravljati tudi o naj-1 večji neumnosti kakor o resnem problemu. PROTIČEVA IZJAVA O BOLGARI H. CENTRALIZMU IN PRIBIČEVIČU. Belgrad, 15. okt. (Izv.) Danes je izšla prva številka Protičevega lista Radikal , v katerem piše Protič na uvodnem mestu o našem državnem problemu od početka uje-dinjenja do danes. Takoj početkom konsta-tira, da smo se po tolikih stoletjih prvikrat uedinili. Pravi, da bi v to državo mogli vstopiti tudi Bolgari, ako bi ne bilo nanje tujega vpliva z vseh strani in celo s prestola samega. Nato govori o narodnem uedinjenju po triletnem'skupnem življenju in pravi, da se še nikakor nismo našli v tej skupni državi, čemur je razlog, da se ni pravilno pojmovala organizacija države, kateri se je posvečalo premalo pozornosti, ker se niso izvršile niti najprimitivnejše naloge v tej zadevi. Osvobojen je nas je našlo v zelo neugodnih razmerah, v raznih teritorijih, pod raznimi upravnimi sistemi, v različnih načinih življenja, notranja organizacija drža- ve pa se je hotela z ozirom na lo rešiti na preveč preprost način. Glede srbske uprave pravi, da je bila slaba, ker je bila preveč centralistična, vsled česar se ne more razširiti na vso državo, kakor tudi ne pristoja obleka Šumadinca kakemu Hrvatu. Nato govori o Franciji kot izrecno centralistični državi, ki pa se tudi že decentralizira. Nadalje napada poslovanje Svetozarja Pribičeviča, ki se sklicuje na ustavo, kadar prepoveduje hrvatske liste v splošnem, b.daja policijske objave in ovira svobodno lfreta-nje državljanov, kar je bilo že pred ustavo odpravljeno. Govori nadalje o anarhizmu pri izvajanju agrarne reforme ter o tem, kako se srbskim občinam v Vojvodini odvzema zemlja in daje dobrovoljcem, ki onemogočajo dohodke zemlje in jo zapuščajo. — Članek je vzbudil splošno pozornost. Sklicanje narodne skupščine. Belgrad. 15. oktobra. Danes je bila seja zastopnikov vladne večine, kateri je prisostvovala večina ministrov. Razprav-pravljali so o sklicanju narodne skupščine. Z, večino glasov se je sprejelo stališče, da se narodna skupščina skliče na redno zasedanje. Ta sklep seje je imel informativen karakter. Končnoveljavno bo o tem vprašanju odločila vlada. Razpravljalo se je tudi o funkcionarjih skupščine ter o tem, ali bi se volili novi, ali bi ostali dosedanji. Tudi to vprašanje ni bilo rešeno ter se je odgodilo za kasneje. Končnoveljavno bo o tem odločil ministrski svet. Belgrad, 15. okt. Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je postal notranjemu ministrstvu akt, kjer ga prosi, naj pozove narodne poslance v Belgrad na sejo narodna skupščine, ki se vrši 20 okt. Razmejitev i Avstrijo. Belgrad, 15. okt. Predsednik naše komi: i je za razmejitev z Avstrijo general Plivelič je dospel v Belgrad, da poroča vladi o težkočah, katere ima naša komisija pri razmejitvi. Eden najvažnejših razlogov za nesporazum je vprašanje meje pri Dravogradu. Stališče naše komisije v tem vprašanju se ne strinja z zahtevami Avstrije. UREDBA RAZMERJA MED CERKVIJO IN DRŽAVO. Bshjrad, 15. oktobra. (Izv.) Na zahtevo ministra vere, da naj katoliška cerkev imenuje zastopnike, ki se bodo udeležili konferenc o zakonu glede razmerja cerkve do države in zakonu o duhovniških plačah, je zagrebški nadškof dr. Bauer v imenu jugoslovanskega episkopata imenoval 5 zastopnikov in sicer dr. Aksamoviča, djakov-skega nadškofa, dr. Rupinia, profesorja zagrebške bogoslovne fakultete, dr. Čekala, stolnega kanonika v Ljubljani, msgr. Karla Cankarja iz Sarajeva in župnika Segediča. RAZPRAVA PROTI NAPADALCEM NA DRAŠKOVIČA. Zagreb. 15. okt. Davi ob 8.30 se je nadaljevala razprava proti atentatorju Ali-ji Alijagiču in tovarišem. Čitali so se razni akti, med drugimi tudi zapisnik o zaslišanju g. Ljube Davidoviča, ki opisuje atentat pred Kolarcem. Na prošnjo brani-telj aMarinkoviča, dr. Politea, je bil pozvan oče Marinkoviča na razpravo, ki pa zaradi starosti in bolezni ni mogel priti. Zaradi tega se je prečita! zapisnik o njegovem zaslišavanju, ki pa ni vseboval nič posebnega. Spisi so bili prežitani. Ker bra-nitelji niso stavili nobenih predlogov, se .ie razprava prekinila in se nadaljuje v pondeljek ob osmih zjutraj. POROKA BOLGARSKEGA KRALJA. Belgrad, 15. okt. Iz dvornih krogov se doznava, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski pozvan v Sofijo radi skorajšnje poroke kralja Borisa. Stambolijski bo najbrže odpotoval v Bukarešto, da prosi ::u kralja Borisa za roko princezinje Marije ineklenburske. Organizacija vrli. vojne uprave. Belgrad, 15. okt. Zakonodajni odbor narodne skupščine se bo te dni bavil /. reševanjem novega zakonskega predloga za organizacijo vrhovne uprave vojnega ministrstva. Ta predlog je že izdelan. Vojni minister ga bo te dni-predložil zakonodajnemu odboru. Po tem predlogu bodo v vojnem ministrstvu nastopni oddelki: generalštab-ni, pomorski, zrakoplovski, gospodarski, sanitetni, adjutantski, in/enersko-tehnični, inženersko - artiljerijski kakor tudi sod-beni. Dosedanji oddelki, vojaški, invalidski in blagajniški se ukinejo. Njihove naloge preidejo na druge oddelke. Vojno ministrstvo bo imelo svoj kabinet, na čigav čelu bo stal višji častnik, ki ga imenuje vojni minister. Glede financialnili vprašanj se bodo napram dosedanjim odredbam izvršile nekatere izpremembe. Vojni minister bo imel po tem predlogu pravico, da daje poedinim oddelkom neke vrste kredita do 50.000 dinarjev. Oddleki bodo odgovorni za vsak izdatek in bodo morali dati obračun. Sporazum med Avstrijo in Dunaj. 15. okt. (Izv.) Zvezni kancler ; dr. Schober je izjavil poročevalcu mažar-skega dopisnega urada, da je izid beneške konference pokazal, da stremijo zastopniki Avstrije in Mažarske za tem, da se odstranijo huda nasprotstva, ki so sedaj nastala. Schober je dejal, da trdno upa, da se bo razmerje med Avstrijo in Mažarsko zbolj-šalo in izpopolnilo poioin prijateljskega sporazuma. Budimpešta, 15. okt. Ministrski predsednik grof Bethlen je zastopniku madžarskega dopisnega urada izjavil glede beneške pogodbe: Ker smo sklenili pogodbo, jo hočemo tudi lojalno izvesti. Trdno se nadejamo, da bodo potrebni podrobni dogovori pripomogli k temu, da se odpravijo nasprotja, nastala pri izvedbi trianonske pogodbe napram Avstriji. GLAD V RUSIJI. Moskva, 15. okt. V caricinski guber-niji žive ob nadomestilih. V okrožju Ljeni-nu je prebivalstvo previlo vsa močvirja. Stradajoči prebivalci hodijo mnogo vrst daleč ter iščejo korenin. Drugi potujejo v mesto, da bi izkopali malce in slična nadomestila, iz katerih si potem delajo kruh. En pud želoda slane do 70.000 rubljev. V Ljeninu sc plača za en funt nadomestilne-ga kruha 4500 rubljev, za korenine do 75 tisoč rubljev za en pud. 4 Moskva, 15. okt. V Tatarski strada nad en milijon otrok. Prehrano 200.000 otrok so prevzeli Američani, Vlada skrbi za približno 70.000 otrok, nepreskrbljenih ostane en milijon. 30.000 otrok bodo odpeljali. Dosedaj so jih odpeljali samo 3700. SESTANEK Dr. BENEŠ A Z AVSTRIJSKIM KANCLERJEM. Dunaj, 15. okt. (Izv.) Sestanek y,veznr-ga kanclerja dr. Schoberja s češkoslovaškim ministrskim pretl.-ednikoni ter zunanjim ministrom dr. Btncšem se bo vršil koncem tega meseca v Budjejevicah. Tovariši! Tovarišice! > Pri četi moramo, to je vsa skrivnost.« Jan. Ev. Krek. Ponehal je zunanji boj človeštva, zato pa je z novo silovitostjo izbruhnil boj duhov. Ni je panoge v znanstvu in v praktičnih vprašanjih, kjer ne bi stali pred neizprosnim: aut—aut. Zato hočejo jugoslovenska katoliška akademska društva v Ljubljani nuditi svojim članom predvsem znanstvene izobrazbe v smereh, ki so izrazite zlasti v sedanjem času, in v katerih si mora biti vsak katoliški akademik na jasnem. Hkrati mu hočejo dati jasne smernice za življenje. To delo se bo vršilo v akademskih s e m i n a r j i h, ki jih bodo vodili naši najboljši možje. Potrebujemo predvsem filozofične podlage v vseh vprašanjih. Za to bo filozofski seminar pod vodstvom gospoda univ. prof. dr. Al. Ušeničnika. Obravnaval bo temo: 0 svobodni volji. Predavanja bodo v Alojzijevišču, enkrat na teden po dogovoru. Preporod človeštva je predvsem verski preporod! Na dnu vsakega večjega problema je verski moment, ki je navadno odločilen. Sedanji čas negira moč in vpliv religije, dasiravno si želi jasnosti — večkrat po ovinkih — tudi o tem najvitalnej-šem vprašanju. Zlasti tu mora katoliški akademik zavzeti jasno in pravo stališče svete Cerkve! Zato bo na strogo znanstveni podlagi obravnaval vsa ta vprašanja versko-znanstveni seminar, ki ga bo vodil g. p. prof. dr. Angelik Tomi-nec vsak ponedeljek od pol 8. do pol 9. ure zvečer v Akad. Domu. Posebno zajemljiv in nov bo biblični seminar, za sedaj samo Nova Zaveza, pod vodstvom g. doc. dr. Andr. Snoja, vsak torek od pol 8. do pol 9. ure v Akad. Domu. Po vojni z vso odločnostjo nastala socialna vprašanja, v katerih mora biti posvečen vsak naš akademik, bo reševal in znanstveno študiral socialni seminar, vodil ga bo g. poslanec dr. Andrej Gosar. (Po dogovoru). Deloma znanstven, deloma praktičen bo žurnalistični seminar pod vodstvom g. urednika Fr. Sinodeja. (Po dogovoru). * » * Akademski seminarji bodo slovesno otvorjeni dne 7. nov. ob 3. uri popoldne. Otvoritveno predavanje bo imel g. poslanec dr. A. Gosar. Razen prvega se vrše vsi seminarji v Akad. Domu, kjer imajo svoj lokal in svojo revijalno knjižnico in drugo. — V seminarje vpisuje člane vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne tov. fil. Planina v »Danici«, Miklošičeva cesta 5. Vpišejo naj se le tovariši, ki se mislijo v njih izobraziti in ki hočejo prevzeti vse dobrote in dolžnosti teh seminarjev. Posvetimo bodoče leto treznemu in smotrnemu študiju, Bog pa naj blagoslovi naše načrte! Ljubljana. 15. okt. 1921. Jug. kat. akad. društvi: »DANICA«: »ZARJA«: Slavo Papež, cand. Ciril Jerina, stud. iur., predsednik. teh., predsednik. FRANCOSKO OBOROŽEVANJE. London, 15. okt. Francoski vojni minister zahteva 250 milijonov frankov za Maroko in povečanje levantske armade za 35.000 mož, kar bi stalo 347 milijonov fr, Italijanski socialistični kongres v Milanu. Milan, 14. oktobra. Na včerajšnji seji je Serrati nadaljeval svoj govor. Pečal se je s postopanjem III. internacionale nasproti italijauskemu socializmu in osvetlil iz dokumontov in listov sovražno delovanje italijanskih komunistov proti socialistični stranki. Potem je govornik prešel na fašizem in rekel, da je to internacionalen poja-': fašizem so si ustvarili kapitalisti v deželah s slabotno vlado, cla jim je v oporo. Omenil jc, da so pred fašisti zlezli pod klop tudi komunisti, o čemer bi vedel povedati neki zastopnik tiska. To opazko je obrnil nase dopisnik komunističnega lista >Ordine Nuovo« Leo-netti, ki je bil imel žo prejšnji daj nastop s Sera-tijem. Skočil je kvišku in začel kričati proti Seria-tiju. Tedaj je navalil na Leontija eden »Avantije-vih« urednikov, a Leontiju je priskočil na pomoč nek drugi komunistični časnikar. V časnikarski loži so je razvil splošen pretep in so reditelji le s težavo napravili red. Serrati konča z izjavo, da je kljub vsem zmoteni in napakam tretje internacionale solidaren s sovjetsko Rusijo. Milan, 15. oktobra. Na današnji seji socialističnega kongresa so zastopniki delavsko zveze priporočali edinost strank. Turatti je zavračal misel maksi-malistične akcije in je naglašal, da more biti v gotovih razmerah dolžnost stranke, da se udeleži vlade. Poživljal je k edinosti, ker bi razkol mogel biti jako nevaren. Vodigliani je zagovarjal pakt med fašisti in socialisti, čigar pomen je pouiarjal. — Na nočni seji se je glasovalo o resolucijah. Resolucija Serratti-Baratano je dobila 47.623 glasov, resolucija Turatti-Baldeai (pristaša koncentracije) 19.016, resolucija Alessandri-Zilosclii (srednja stranka) 8.030 in resolucija Maffi-Lazzari (secesionista) 3763 glasov. MAŽARSKE INTRIGE PROTI ČEE0M. Bratislava, 15. okt. (Izv.) Policija je prišla na sled akciji za političen prevrat. Dognala je, da to akcijo podpira mažarska vlada. Doslej je aretiranih 6 oseb. Akcija ima namen odcepiti Slovaško od Češke. P0VRATEK MAŽARSKE DELEGACIJE. Dunaj, 15. okt. (Izv.) Mažarska delegacija na konferenci v Benetkah — grof Be-tlen in grof Banffy s spremstvom — se je danes zjutraj peljala skozi Dunaj proti Budimpešti. + Sijajni uspehi naše vnanje politike. Mirovna konferenca v Parizu je prisodila največji del našega Primorja Italiji, ker je bila Srbija »verna zaveznica« antante. V Rapallu smo izgubili Reko v nadi na Ska-der. V Ženevi smo izgubili tudi Skader. Na podlagi trianonske pogodbe smo izpraznili Baranjo, ker smo člani male antante. V Benetkah nismo smeli poslušati kot člani male antante niti pred vrati. Zaradi ureditve albanske meje je potoval Pašič v Pariz, kjer ga je Briand sicer sprejel v avdi-jenci, obljubil pa mu ni nič pozi!ivnega, V kratkem bomo zvedeli, da je tudi luka Baroš italijanska. Ribolov na Jadranu je v italijanskih rokah. I. t. d. — Vse to je nagrada za naše »verno zavezništvo« in plod dela naše tajne diplomacije, ki je plavala vedno v tujih vodah: Do leta 1903 v avstrijskih, potem v ruskih in v zadnjem času v francoskih, nikdar pa ne v — svojih lastnih. + Tudi muslimani za avtonomijo. Dne 6. in 7. oktobra je imela Jugoslovanska muslimanska organizacija svoje zborovanje, na katerem je bila glede na notranjo ureditev države sprejeta resolucija, v kateri se muslimani izjavljajo za avtonomijo. Za avtonomijo Bosne in Hercegovine se je že leta 1920 izrekel vodja muslimanov dr. Spaho, toda njegovo mišljenje na skupščini muslimanske organizacije leta 1920 ni bilo sprejeto med programne točke stranke. Mi tega preokreta v vrstah muslimanov ne cenimo previsoko, ker utegne oportunistična politika muslimanov dovesti njihovo organizacijo v slučaju potrebe ali koristnosti zopet na staro pot, pomemben pa je zadnji sklep muslimanov v toliko, ker je vsled njega sedanja vladna večina v resni opas-nosti, kar je razvidno tudi iz uvodnika »Sa mouprave«, ki izraža muslimanom ostro nezaupnico zaradi nepričakovane premem-be v njihovem držanju napram od njih samih izglasani sedanji centralistični ustavi. -f »Zloba in nevednost.« Pod tem na slovom je objavilo včerajšnje »Jutro« notico, v kateri nam z ozirom na naše kratko poročilo o sklepu čeških Nemcev, da se vrnejo v parlament, in z ozirom na naš dostavek glede Krekovih besed o vrednosti taktike zapuščanja parlamenta očita falzifikat, češ da svoje sodbe Krek sploh ni mogel izreči Starčeviču, pač pa je te besede izrekel dr. Fran Rački. — Je že mogoče, da Krek ni mogel reči Starčeviču ničesar, pač pa je mogel izreči svojo sodbo o Starčeviču in o njegovi politiki. In za to gre, kaj je rekel, ne komu in kdaj, in tudi za to ne, če je že kdo pred njim kaj podobnega rekel. To bi bilo lahko razumelo tudi »Jutro« brez zlobe in nevednosti. + Rekord šaljivca. Včerajšnje »Jutro« je v uvodniku zapisalo ta-le stavek: Demokratska stranka vselej stoji in bo stala ob strani izrabljenega (človeka). + Angleško-irska pogajanja. Angleško-irska konferenca v Londonu je imela 12. t. m. svojo prvo sejo. Ozračje je baje sporazumu dokaj ugodno. Tisku se niso dala podrobnejša poročila. Med sejo se je zbralo v bližini posvetovalne palače mnogo Ircev z narodno zastavo. Irske delegate so na avtomobilih spremljale sinfeinovske straže z revolverjem za pasom. Protestna skupščina akaclem- Ljubljana, 15. okt. 1921. Vsled uradne vesti, da se ne imenujejo profesorji na tehniški fakulteti kakor tudi, da se ne dovolijo za razvoj fakultete potrebni krediti, se je zbrala akademska omladina ljubljanske univerze, da protestira proti temu dejstvu in da da zaupnikom v odboru nove smernice v boju za popolno neokrnjeno univerzo. Predsednik, tehnik Rogl,, je otvoril zborovanje, opozoril dijaštvo na gornje točke, ožigosal dvoličnost ministrskih ukrepov in priporočal solidarnost. Tajnik, tehnik Karlin, je prečital zapisnik zadnje skupščine, ki je bil soglasno sprejet. Nato je poročal o intenzivnem delovanju odbora. Omenil je, da se je načelstvo S. L. S. kot tudi N. S. S. in J. S. D. S. izjavilo za popolno, petfakultetno univerzo. Razglas poslancem in političnim listom pa so dosedaj objavili »Slovenec«, »Jugoslavija«, »Kmetijski list« in »Na-prej«. Tehnik Marolt je govoril obširno o neimenovanju profesorjev in dokazoval, da res ni bila ukinjena tehniška fakulteta »de iurec, ker je ministrski svet ukiniti ne more, pač pa "»via facti«. Predlagal je končno, da se naprosi v imenu vseh za to stvar zavzetih slovenskih poslancev narodni poslanec g. Brandner, da stavi tozadevni nujni upit na ministra prosvete. Po kratki debati je bil predlog sprejet. Jurist žužek je stavil predlog, da dijaštvo še enkrat dokumentira svojo soli- Dr. Josip Mal: Ob stoletnici našega muzeja. (1821 — 15. oktober — 1921.) (Dalje.) Dolgo časa je ostalo nerešeno vprašanje radi primernih lokalov, v katerih bi mogli razstaviti nabrane predmete. Novi predsednik nanovo poživ-ljene kranjske Kmetijske družbe, baron Buset, je koncem junija 1822 sicer izjavil, da prevzame kranjska Kmetijska družba z ozirom na vzpodbudni zgled svoje moravske posestrine radevolje upravo muzeja pod vrhovnim vodstvom stanov, vendar pa naj bi se ti najprej pobrigali za potrebne prostore. Buset je predlagal v ta namen drugo nadstropje takozvane Pogačnikove hiše ob Salendrovi ulici (št. 3) tik loutovža, ki je stalo prazno. V hiši se je že itak nahajal stanovski arhiv, v prvem nadstropju pa je stanoval gubernialni tajnik Fra-deneck, ki bi naj kot nekak provizorni kustos pomaga) Kmetijski družbi pri upravi muzeja. Toda preden so se stanovi odločili o tem, je vzela oktobra 1822 Kmetijska družba II. nadstropje Pogačnikove hiše za lastne poslovne prostore v najem. To je bilo v enem oziru za družbo in muzej ugodno, — v trenutku pa, ko so se zbirke začele širiti, je bilo treba misliti na nove prostore izven te hiše in vsled tega pozneje Fradeneck kot kustos ni prišel več toliko v poštev. Zato je poleti 1823 sprožila Kmetijska družba misel, da bi muzej in družba dobila kje v mestu primerno, ognjavaruo lastno poslopje. Najpriklad-nejše se ji je zdelo podturensko posestvo (Tivoli): družba bi si ondi uredila vzorno kmetijo, v gradiču bi se vršila kmetijska predavanja in še bi bilo dovolj razstavnih dvoran za muzejske zbirke. Tudi stanovom je ugajal Podturen, ker bi si mogla kmetijska družba urediti ondi botanični vrt. Mislili so tudi na poslopje nemškega viteškega reda v Križankah, ki bi se dalo v slučaju potrebe razširiti še s Cojzovo hišo (Zwinger) na Grabnu. Kmetijska družba je opozarjala dalje na štiri spodnje obokane prostore v reduti ter na hišo grofa Gallenberga. Ker so bili oboji prostori, prvi vsled vlažnosti, drugi vsled slabega stanja, za muzej popolnoma neporabni, ker so dalje stanovi zavrgli idejo združitve uradov v Auerspergovem fideikomisnem knežjem dvorcu, ki je bil na prodaj, in ker vsled pomanjkanja gmotnih sredstev ni bilo niti misliti na predlagano novo stavbo na Kongresnem, oziroma Licejskem (sedaj Vodnikovem, odnosno Krekovem) trgu, zato so obrnili stanovi vso svojo skrb in brigo, da dosežejo nastanitev muzeja v tivolski graščini, ki so jo zahtevali od fiskusa kot svojo lastnino nazaj. Tudi novi guverner Schmidburg, ki je med drugim izposloval pri vladi na Dunaju, da se je bogata Cojzova mineralogična zbirka (leta 1823.) nakupila in rezervirala za domači muzej, je podpiral stanove v njihovem prizadevanju radi Pod-turna. V gradu je bila takrat vojaška transenalna štacija. Ker pa vojakov radi oddaljenosti iz mesta niso mogli primerno nadzorovati in se je med njimi nenravnost močno razpasla, zato so nameravali la-mošnje zbirališče opustiti. Na ljubo stanovom je Schmidburg na svojo roko sistiral dražbo podturon-skega posestva, dokler ni bilo rešeno vprašanje lastništva; in ko so je poleti 1828 vojaštvo izselilo, je o tem takoj obvestil stanovski odbor, ki je v tej zadevi pritiskal tudi pri dunajski vladi in pri cesarju. Po dolgotrajnem pisarjenju med stanovi, gu- bernijem in študijsko dvorno komisijo, ki je zahtevata nekaterih pojasnil in malenkostnih izpopolnitev glede muzejskega načrta, vodstva in trajnega gmotnega osiguranja (1. 1842. n. pr. je bilo zagotovljenih 1384 gl. 39 kr. trajnih prostovoljnih letnih prispevkov), je izšel 8. junija 1826 cesarjev odlok, ki odobruje sklep deželnega zbora o ustanovitvi »deželnega muzeja« (pri katerem imenu je bilo treba ostati) s pridržkom in pod pogojem, da se zavod vzdržuje s prostovoljnimi prispevki brez vsake direktne ali mdirektne državne podpore, tudi deželanom se ne smejo iz tega naslova nalagati nikuka prisilna bremena. Glede Cojzove zbirke mineralij je cesar hkratu odredil, da se prepusti brez odškodnine muzeju, ker so se stanovi zavezali, da bodo te zbirke trajno varno shranjene v Ljubljani ter tnmošnjiin višjim šolam v naučue namene vedno na raz]>olago. Vprašanje lokala je postalo še tem bolj akutno, ko je zadevo urgiral tudi gubernij. Ker je bila po gornji odredbi vsakršna podpora iz javnih fondov že vnaprej izključena, zato je umevno, da so hoteli stanovi vsaj pri stanarini kolikor mogoče dosti prihraniti. Popolnoma pravilno so tudi računali, cla bi v najetem stanovanju morali mnogo izdati za adaptacijo ter za razstavne omare, ki jih je treba prilagoditi stenam in bi bile v slučaju izselitve drugod neporabne,1 kar bi stanodajalec mogel izrabljati v čezmerno zvišanje stanarine. Tudi v tem oziru je bilo torej potrebno, da so bili pri izbiri previdni. V obeh slučajih bi bilo stanovom ustreženo, če bi jim bil fiskus vrnil podturensko posestvo. « L. 1824. čujemo, da je tržiški baron Dietrich se ponudil, da napravi muzeju brezplačno vse potrebne omare, stelaže, mize itd. darnost v vprašanju o popolni, neokrnjeni univerzi. Filozof Rape je stavil protipredlog, da naj se izreče celokupna akademska omladina za štirifakultetno univerzo in proti teološki fakulteti. Nastala je burna, mestoma zelo ostra debata, v katero je posegel univerzitetni tajnik g. dr. Šmalc, ki je kot reprezentant univerze prepovedal, da se glasuje o tem predlogu na akademskih tleh, ki bazirajo na vseh petih fakultetah. Med velikim hruščem in ostrimi medklici je Zapustil dvorano fil. Rape in okrog 20 akademikov, njegovih ožjih somišljenikov. Jurist žužek je ponovno stavil svoj predlog, da se celokupna akademska omladina, navzoča na tej skupščini, izjavi za popolno petfakultetno univerzo in njegov predlog je bil soglasno sprejet. Medicine c Sporn je opozarjal k soli-darnosti v tem važnem kulturnem vprašanju in predlagal, da skupščina izvoli permanenten odbor, ki bo zastopal vso akademsko omladino v vprašanju ohranitve in izpopolnitve univerze. Predlog je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu in takoj so se vršile nove volitve. Jurist žužek je pri eventualnostih predlagal, da napravijo vseučiliški profesorji javen diskusijski večer o važnosti in potrebi posameznih fakultet kot tudi cele univerze, dostopen tudi širšemu občinstvu in da se naj naprosi ljubljanski občinski svet, da se toplo zavzame za ohranitev in izpopolnitev univerze SHS v Ljubljani. Tudi ta dva predloga sta bila sprejeta, nakar je predsednik zakljuSil zborovanje. Odbor protestne skupščine. — Pri volitvi obč, starešinstva v So-dražici je bil izvoljen za župana g. Anton Lovrenčič. On in vseh osem svetovalcev pripada SLS. — Koledar K. t. dr. za leto 1922 je bil včeraj razposlan p. n. g. društvenikom. Za slučaj kake pomote naj se izvoli koledar reklamirati po dopisnici. — Smrt novinarja. V osiješki mestni ubožnici je umrl 12. t. m. novinar Ante Kovačevič, ki se je svoječasno kot urednik »Narodne Obranem zelo eksponiral v borbi proti mažaronskemu režimu. — Tehniška fakulteta. Z ozirom na moj članek, ki je izšel pod predstoječim zaglavjem, prinaša »Jutro« v svoji' štev. 244. od 15. oktobra t. 1. notico, v kateri pravi med drugim sledeče z ozirom na profesorska imenovanja na tehniški fakulteti: »G. dekan ne trdi resnice.« — Ker se mi očita torej neresnica, izjavljam še enkrat sledeče: Takrat, podčrtam besedo takrat, ko sem pisal svoj članek, g. minister prosvete ni hotel imenovati predlaganih profesorjev, in jih do danes, to je 15. oktobra ob 10. uri predpoldnem tudi še ni menoval. Vsaj tuuradno ni nič znano. Priznam pa, da kaže razno, da g. minister menda ne zavzema več absolutno odklanjajočega stališča. Tekom časa, če prav gre le za par dni, se je namreč stališče za kulisami nekaj premaknilo (?). Kaj je bilo vzrok temu, ne vem in mi tudi ni treba zagovarjati. Moje trditve so bile za oni čas, ko sem jih jaz napisal in obelodanil — gola resnica. Zavijanje se naj pa išče na popolnoma drugem mestu in ne v mojih besedah, — S tem je zame zadeva v dnevni publicistiki končana, ker me važnejši posli čakajo kot brezplodno prerekanje. — Hinterlechner m. p. — Potovanje v Ameriko. Uradno: Vse one osebe, ki nameravajo odpotovati v Ameriko in imajo potne liste, izdane pred 20. avgustom t. 1., se morajo, preden kupijo ali dvignejo že kupljene vozne listke za parobrode, brezpogojno javiti, ako so iz Srbije, Črne gore in Vojvodine, pri iz-seljeniškem odseku ministrstva za socialno politiko v Beogradu, Obiličev venac 17, ako so iz Hrvatske in Slavonije, pri izselje-niškem odseku poverjeništva za socialno politiko v Zagrebu, ako so iz Bosne in Hercegovine, pri izseljeniškem odseku poverjeništva za socialno politiko v Sara-jevem, ako so iz Dalmacije, pri izseljeniškem odseku poverjeništva za socialno politiko v Splitu, in ako so iz Slovenije, pri izseljeniškem odseku poverjeništva za socialno politiko v Ljubljani. Vsaka oseba, ki ne bo imela potrdila, da se je prijavila, se bo na meji, ki jo hoče prekoračiti z namenom, da potuje v Ameriko, zavrnila. V interesu vsakega izseljenca je, da se natančno ravna po tem predpisu ministrstva za socialno politiko. (Iz ministrstva za socialno politiko, št. 61.332.) — Suša 1. 1834. Leta 1834. je bila tako huda suša kakor letos. Vode so jako upadle. Pri Zidanem mostu je držal čez Savo nasproti današnjemu kolodvoru most, ki ga je zgradil 1. 1222. vojvoda Leopold na istem mestu, kjer je stal nski most V bojih s cesarjem Frid t II. so dali celjski grofje 1. 1442. ta Ireti in od tega časa ni bil na tem ič več obnovljen. L. 1834. so se vi majhne vodezidanistebr i njski stra* ni ter so jih odstranili radi plovbe. (Ivan Steldasa, Zgodovina Šent Ruperta, str. 31. — Po Gorenjskem se govori, da se letos spet vidi blizu tam neka skala, ki ima letnico 1834. Komur je o tem kaj znanega, naj sporoči!) Zaradi suše je bilo tega leta imenitno vino. Pisec teh vrstih je od starih ljudi večkrat slišal, da so pili vino iz leta 1834. Levstik piše v Popotovanju iz Litije do Čateža (1. 1858.) o njem tako-le: »Štiri in tridesetega, to je bila pijača, to! Letošnje vse nič proti onemu, pravi Hostnik, človek pri petdesetih letih. Enajstega je bilo pa še bolje, zavrne Bojic. Štiri in trideseto je imelo preveliko moč, da je vznak metalo; Še mrli so od njega, mrli: ono pa dobro v ustih, zdravo v telesu. Ravno sem bil na Savi pri brodnikih; nikoli ne bom pozabil, kako se je živelo tiste čase! Pil si ga za p e t i c o ti, pa še kdo drug poleg tebe od jutra noter do večera; na zadnje ti je pa še prinesel drobiža iz potice.« _ Valutni špekulanti na begu. Nikjer ne cvete špekulacija ž valutami v taki meri kot na Dunaju, ki je postal pravi eldora-do za vse, ki bi radi postali čez noč miljar-derji, čeprav le v avstrijskih kronah. Mnogi imajo pa smolo. Tako je nedavno pobegnil z Dunaja neki Holandec Duim vsled borznih zgub v znesku 100 milijonov nemških kron. Danes pa javljajo, da je pobegnil iz istega razloga šef antantnih misij na Dunaju, polkovnik Cuningham. Ker so Angleži spioh velikopotezni, znašajo njegove izgube nad eno milijardo avstrijskih kron, kron. — Nove afere na posestvu Belje. »Ne-ven« poroča, da je odpotovala iz Osijeka na posestvo »Belje« posebna komisija, da preišče neke nove afere, ki so se dogodile v poslednjem času. — Pridobitev državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po tistih, ki so imeli in ki imajo sedaj domovinsko pravico na ozemlje ogrske polovice bivše avstro-ogrske monarhijo. V zmislu uredbe osrednje vlade št. 307, U. 1. 122, postanejo polnopravno državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanji ogrski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1010 domovinsko pravico na onem ozemlju ogrske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katero je pripa.llo kraljevini Srhov, Hrvatov in Slovencev in ki so jo ohranili do dne, ko je stopila v veljavo triatlonska mirovna pogodba z Ogrsko, t. j. do dne 26. julija 1021. Tisti pa, ki so pridobili domovinsko pravico iz'.a dne 1. januarja 1910 ua onem ozemlju ogrske polovice bivše Avstro-Ogrske, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postanejo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev samo s pritrdi-lom naše države. Če tega pritrdila ne zahtevajo, ali če se jim odreče, pridobe državljanstvo one države, kateri je pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovinsko pravico, preden so pridobili to pravico ua ozemlju, kjer jo imajo sedaj. Tozadevno prošnje se morajo vložiti do vštetega 26. julija 1022 pri onem upravnem'^blastvu prve stopnje, v katerega področju ima prosilec domovinsko pravico ali stalno bivališče. Prošnji se uiora priložiti: 1. domovnico, 2. testne ali rojstne liste, 3. poročni list, izpričevalo o moralno-političnem vedenju. V prošnji se mora označiti, kam je bil prej pristojen. V ostalem se opozarjajo vsi ogrski državljani na uredbo o postopanju pri pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo, ki je objavljena v Uradnem listu št. 122 7. dne 7. oktobra 1021. Vsi opcijski roki, ki so bili določeni z uredbo št. 471 v U. 1. 147, so podaljšani in veljajo do preteka rokov, ki so določeni v prej ome-njoni naredbi. Tako je n. pr. za Primorce zadnji opcijski termin 26. januarja 1022. — Zanimiva statistika. Zdravstveni odsek je izdal izkaz o zdravstveno-statističnih razmreah v Sloveniji (izvzemši Prekmurja in dela logaškega okraja) v letu 1920. Glasom tega izkaza je štela Slovenija razen Prekmurja in logaškega okraja 892.626 prebivalcev. Porok je bilo 12.481, Rodilo se je 28.586 otrok, od teh je bilo 4618 nezakonskih, torej nekaj več kot 16%. mrtvorojenih pa je bilo 937. Umrlo je 22.251 oseb, med temi je bilo 113 samomorilcev in sicer se jih je zastrupilo 15, ustrelilo 21, obesilo 49, utopilo 19, zabodlo se jih je 11 in 1 je skočil pod vlak. Nasilne smrti jih je umrlo 64 in sicer je bilo ubitih 39, zabodenih 7, ustreljenih 13, zadavljeni sta bili 2, zavratno nmorjeui 2 in 1 oseba je bila zastrupljena. Vsled slučajnih nezgod jih je umrlo 452, med temi je bila skoraj ena četrtina slučajev, da so se utopiti, namreč 105 oseb. Od celokupnega števila umrlih jih je bilo skoraj polovico starih manj kot pet let, namreč 11.918, v starosti od 50 do 70 let jih je umrlo 4436, v starosti nad 70 let 5067. Najmanjša umrljivost je bila med osebami v starosti od 5 do 15 let in sicer 1485; dalie v letih 15 do 30. namreč 2056 in v starosti od 30--50 let, r.amreč 2432. — Meteorološka opazovanja v Parizu in v Belgradu. V Belgrajski »Politiki« od 13. oktobra čitamo: Meteorološka postaja v Parizu beleži, da vlada v Parizu sedaj v oktobru talca vročina, kakor je v tem mesecu v Parizu ni bilo že 164 let. Sedanjo višino je dosegla temperatura v Parizu sadnjič leta 1757. — Čudna je ta francoska dežela — dostavlja »Politika« — kjer imajo inštrumente celo ra take stvari. Naše (belitrajsko) opazovališče more presoditi, kdaj je toplejše ali hladnejše, skoro go-'ovo le po porabi drv! — Nesreče. V Kranju so se splašlll konji Rlažu Jakopiču iz Naklega. Jakopič je skočil t. veza in si je zlomil desno nogo. — Na Črnučah Je trčil loletni Štefan Jerko z nekim drugim kolesarjem in si je pri padcu zlomil desno roko. — Hlod je padel pri Sv. Ani pri Tržiču Kranjcu Antonu na d»sno nocro in mu jo je zlomil. — Služba uradnega voditelja je razpisana v področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Saraievu. Dalje sta razpisani poštarski službi pri poštnih uradih v Strnišču ln v Sv. Lovrencu prt Mariboru ter odpravniške službe pri poštnih uradih v Vitanju, Bizeljskem, v Pilštajuu In v Pro-ser j ih. — Moško motorno kolo ukradeno. Dne 9. oktobra je bilo ukradeno delavcu Francu Nartivku motorno kolo, vredno 16.000 kron, katero je lastnina mehanika Mrzlikarja c ViCa. i — Površnik — črn— sem pozabil v ponedeljek, 1 dne 10. t. m. v vlaku, ki prihaja z Dolenjskega ob 9. uri zvečer v Ljubljano. Osebo, ki ga je našla, prosim, naj ga odda proti nagradi pri R. Povšetn, Sodna ulica 4, dvorišče, levo. 8783 š Meščanska šola v Brežicah. S šolskim letom 1921—22 se otvori v Brežicah 1. razred meščanske šole. Prvemu bodo sledili v prihodnjih treh letih zaporedoma 2., 3. in 4. razred, da bodo vstopivši učenci imeli priliko izdelati celo meščansko šolo. Sprejeli se bodo učenci z dovršenim petim šolskim letom, ako se izkažejo z dobrim izpričevalom. Poleg izpričevala naj še predložijo: krstni list ali vsaj izpisek iz krstne knjige in domovnico. — Vpisovanje se vrši od 17. do 22. t. m. od 9. do 12. ure v nov šoli. Pri-četek šole se bo razglasil pozneje. — Vodstvo. š Obsodba na zmotni podlagi. Poročali smo, da je občinsko sodišče v Mariboru obsodilo mesarja Filipiča na občutno kazen 1 mesec zapora ter 200.000 K globe, češ, da je prodajal od avgusta do septembra gostilničarki Pavlič govedino po 26 in 23 kron namesto po 20 K in teletino po 18 kron namesto po 10—12 kron. Pri obsodbi navzočim, katerim namreč so bile cene iz tedanje dobe še znane, se je ta obsodba takoj zdela neosnovana. Motilo jih je le, ker se jo pri razpravi ugotovilo, da je bila knjižica Pavlič na več mestih očividno pbznoje popravljena na številkah teže. Naknadno pa se je ugotovilo, da je šlo sodišču samo za prekoračenjo maksimalnih cen. Ko je Filipič prodajal prvovrstno meso, je cena 26 kron za govedino popolnoma odgovarjala za tisto dobo uradno razglašenim cenam; teletina (brez kosti) pa je bila še dražja kakor po 18 K Cena 10 do 12 kron za teletino se je sicer maksimirala za september, vsled pritožbe mesarjev pa se dejansko ni uveljavila, ker mesarji niso hoteli po tej ceni prodajati z izgovorom, da so za živo težo morali dražje plačati. Kakor čujemo, bo občinsko sodišče samo to očividno zmoto popravilo z dvigom izrečene obsodbe tudi proti Pavličevi. Kako je prišlo do te zmote, tega seveda ne bomo zvedeli. Denarni trg. Deviza Zagreb je padla v Curihu danes na 1.90. V Zagrebu so se danes vse tuje devize dvignile. Na Dunaju so vse tuje devize padle. Deviza Dunaj v Zagrebu že krog 11.— (prejšnji teden 7.30), deviza Praga je bila danes v Zagrebu 295—297., dolarji krog 263, napoleondori 900. —. Samo Berlin je slab. Zapadnih deviz sploh v Zagrebu ni dobiti. Posledice obetajo biti naravnost strašne. Treba pomisliti, da so naši trgovci dolžni veliko in da gredo ti dolgovi na milijone tako v Italiji, kakor na Češkem. Italija je prepovedala uvoz naše goveje živine. Draginja obeta biti neznosna. Vlada se ne gane. Demokratsko-radi-kalna koalicija nima smisla ne zmožnosti sanirati državnih financ in vpostaviti zunanji in notranji ugled. Z obznanami, policijskimi odredbami, denuncijacijami in frazami o državotvornosti ne bomo konsolidirali države na zunaj in znotraj. 100 KRON — 1 FRANK 9!) CENTIMOV. Curih, 15. okt. Devize: Berlin 3,60, Ho-landija 176, New York 520, London 20.15, Pariz 37.80, Milan 20.75, Praga 5.75, Varšava 0,15. Zagreb 1.90, Budimpešta 0.80, Bukarešta 3.90, Dunaj 0.27, avstrijske krone 0.20. LiubManskfi nnvfee. lj Somišljeniki SLS iz trnovskega in krakovskega okraja se vabijo na važen sestanek, ki bo jutri ob 8. uri zvečer v trnovskem prosvetnem društvu. lj »Prosveta« za stolno župnijo in šolski okraj vabi k predavanju, ki bo v ponedeljek zvečer ob 8. uri v Rokodelskem Domu. Predaval bo odličen govornik o Devici Orleanski. Člani in somišljeniki, po-setite to naše prvo predavanje v prav obilnem številu. lj Poročil se je včeraj g. Josip čarman, strojni stavec Zvezne tiskarne, z gospodično Ivanko Jančič. Obilo sreče! lj Dr. Krekova kukarsko-gospodinjska šola: Gospodične, ki so vpisane v zimski večerni tečaj so naprošene, da se tekom ponedeljka (17. t. m.) zglase pri vodstvu. lj Šentpetersko prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer bo zanimivo predavanje. Vstop prost. Po predavanju odborova seja. — Knjižni-c a je odslej — razen ob nedeljah dopoldne — na razpolago tudi pred vsakim predavanjem ter vabimo p. n. člane in članice ,da se je pridno poslužujejo. Zamudnike pa prosimo, da izposojene knjige pri-neso s seboj. Elizabetna konferenca pri Sv. Petru ima sejo v ponedeljek, dne 17. oktobra ob 6. uri zvečer. lj Kr. drž. trgovska akademija v Ljubljani. Gg. slušatelji lanskega abiturijent-skega tečaja, katerim je bilo dovoljeno polagati dodatne izpite, naj se nemudoma zglasijo v pisarni trg. akademije, ker se izpiti vrše v torek, dne 18. t. m. — Ravnateljstvo trg. akademije, Aškerčeva ulica št. 9, II. nadstr., levo. lj Razgovor o železniški politiki. Radi težke bolezni predsednika upravnega sveta Dolenjskih železnic dvornega svetnika g. Frana Šuklje-ta, se mora za ponedeljek, 17. oktobra 1921 sklicani razgovor o že- lezniški politiki prel6žiti na nedoločen čas. — Dolenjske železnice. lj Anketa o draginji. V ponedeljek dne 17. t. m. ob devetih dopoldne se vrši v knjižnici pokrajinske uprave pod predsedstvom pokrajinskega namestnika g, Ivana Hribarja anketa o draginji, na katero je vabljeno večje število zastopnikov organizacij in interesentov. lj Beg ravnatelja prve delavske pekarne. Poroča se nam, da je pobegnil ravnatelj prve del. pekarne Stanko Urbane. Razni upniki, katerim je izvabil na račun svoje funkcije velikanske vsote, so se že oglasili in jim sledijo gotovo še drugi. Govori se tudi, da ni vse v redu pri blagajni prve del. pekarne. To podjetje, katero so ustanovili delavci v mnenju, da si ustvarijo dober in cenen kruh, bi moralo izkazovati danes uspehe, izkazuje slabo stanje in to radi tega, ker se je nastavilo v pekarni nezmožne in neodgovorne ljudi Vsled tega pozivamo gospode konsumarje v Šiški, kateri so za upravo odgovorni, da nam, ki smo pri podjetju istotako zainteresirani, zadevo točno pojasnijo. lj Mestni magistrat in UJU. Prejeli smo tale klasični popravek: Ni res, da je magistralni ravnatelj dr. Zarnik votiral ob priliki zadnjega zborovanja UJU tej liberalni učiteljski organizaciji, na lastno pest iz občinskih sredstev podporo v znesku 10.000 K, res pa je, da je nakazal 10.000 K za pokritje stroškov povodom obiska v Sloveniji učiteljev-slušateljev ter profesorjev višjega pedagoškega tečaja v Novem Sadu. — Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva poverjeništvo Ljubljana. — L. Jelene, poverjenik. — Kaj hoče pravzaprav g. poverjenik UJU popraviti, ko vendar v popravku potrjuje vse, kar smo beležili mi? Potrjuje, da je g. dr. Zarnik votiral na lastno pest UJU 10.000 kron. O tem, v katere svrhe da je UJU porabilo to vsoto, nismo poročali niti črke in je za nas postranskega pomena. Ugotovili smo, da je g. magistruatni Ravnatelj na svojo pest votiral omenjeno v s o t o U J U in da je bila ta trditev resnična in točna, nam priznava klasična priča L. Jelene sam. lj Vojaški železničarji. Radi natančne evidenre vseh onih, ki so služili v kaki železničar s ki j e d i n i c i, n, pr. bivši železničarski polk v Kor-neuburgu, v bivši avstroogrski armadi ali naši vojski, se nujno pozivliojo pripadniki teh železničnr-skili jedinic od rojstnega 1. 1898 do 1871 in ki sta-nnjejo v Ljubljani, da se s tozadenrmi vojaškimi listinami gotovo zglase do 23. oktobra 1921 v vojaškem uradu (Mestni dom). Odsotne zemorejo zgla-siti njihovi svojci. lj Zabavni večer, ki ga danes priredi športni klub »Primorje« pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem kluba Primork v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma, bo nudil vsem udeležencem mnogo užitka. Ker je dobiček namenjen zgolj športnim potrebščinam mladega kluba, pričakujemo, da se cenj. občinstvo udeleži te prireditve v čim večjem številu. Vstopnina 8 dinarjev, družinske vstopnice (do inkl. 3 oseb) 15 dinarjev. (K) železnica ICočevje-Brod-ioravice v tak- Zanimiva razmotrivanja o tem vprašanju je nedavno tega podal ing. M. Klodič. Sad njegovega razmotrivanja je bil ta, da je nastopil s popolnoma svojim kompromisnim predlogom; zdi se, da upa na ta način zadostiti železniškim interesom ter onim Poljanske doline tja do Starega trga in še dalje. Njegov predlog je: sedaj samo do Kočevja izpeljana zeleznica naj bi se podaljšala skozi Poljansko dolino preko Starega trga proti lukovdolu-Severin, tam bi se združila z železnico, ki se ima nanovo graditi iz Črnomlja preko Vinice, ter bi potem vodila po 5 km dolgem predoru proti Vrbov-skem k že obstoječi železniški progi. — Ta nova predlagana proga se ceni na 75 km dolžine, 5 km dolgi predor pa pomeni veliko otežkočenje. Iti bi morala ta proga preko Kulpe dvakrat, zahodna veja žolcznice blizu Starega trga, koder leži gladina reko 178 m visoko. Od Vinice dohajajoča veja železnice pa prestopi Kulpo jako primerno blizu tega kraja v višini 164 m. Vlaki, Id vozijo blago v Kvarneru (ta zveza je, kakor jako dobro pripominja ing. Klodič, najvažnejša, ker jo najkrajša zveza Slovenijo in Hrvatske z morjem), morajo preko najvišje ležeče postaje železnice Karlovec—Reka, namreč Lic, kota 816. Dvig znaša torej za vlake od Kočevja prihajajoče, 652 m. Primerjajmo traso, ki vodi preko Broda na Kulpi, katere natančno trasiranje je že izgolovlje-no, ko gredo te vrstice v tisk: gladina Kulpe je tam 220 m visoko, tedaj se morajo k Kvarneru vozeči se vlaki za 816 manj 220, t. j. za 506 m dvigniti. Tedaj prihrani »rasa preko Boda na Kulpi 42 m dviga. Kako veliko premoga sc s tem prihrani, ni treba dalje razlagati. Strokovne tovariše opozorim, da obstoji delo, ki je ima vršiti lokomotiva, osobito v tem, da premaga ovire vspona, U j. da dviga bruto-tovor. Ing. Klodič je upal, da bo od njoga predlagana kompromisna proga tozadevno boljša nego trasa preko Broda ua Kulpi, pa je uprav slabša! Njogova trasa ni samo precej zelo dražja glede graditve same, ampak tudi glede porabe premoga, no bo pa imela tudi ne približno toliko okalnega tovornega prometa. O tem bomo še govorilL Trasa preko Broda na Kulpi nima niti enega dalšega predora; najdaljši nje predor bo 1500 m dolg in je popolnoma sam zase (ni blizu nobenih drugih predorov). Ampak stroški za graditev 5 km dolgega predora obtežujejo vse izdatke prav znatno, daljši je tudi čas graditve, večje so interkalarno obresti, dražja je oskrba in vzdrževanje proge v predoru ter vzdržavnje umetnega prezračevanja v predoru, ako bi bil promet velik. Če kdo dožene virtuelne dolžine železnice na negotovi podlagi, to še ni edino in zlasti no izključno merilo, po katerem bi se dalo presoditi, ali je kak železniški načrt dober ali ne. — Trdilo se je, da ae trasa preko Broda na Kulpi ne ozira 1 S tem člankom zaključujemo dolgo debato o tem vprašanju. — Op. ured. na promet v Dalmacijo. Ni mi znano, ua čem le. inelji ta trditev. Dejstvo pa je, da bo ta proga izvrstno služila tudi prometu v Dalmacijo, ker so načrt nanjo ozira v polni meri. Ti oziri so brezpogojno potrebni že iz tega vzroka, ker utegnejo v državnem življenju Jugoslavije nastopiti časi, ko bi mogel biti Kvarnero zaprt za domače potrebe. Načrt zvezne postaje proge preko Broda na Kulpt je tako zamišljen, da bodo iz Ljubljane prihajajoči vlaki ravno tako gladko nadaljevali svojo pot preko te postaje tako v smeri Ogulin—Split kakor Brod-Moravica-Reka. ln kakor je ugotovil ing. Klodič sam, ste virtuelni dolžini trase Kočevje— Split preko Starega trga in preko Broda na Kulpi skoraj na las enaki, zato je trasa preko Broda ua Kulpi tudi v prometu z Dalmacijo povsem boljša od drugih. Zdi se, da tu pa tam vlada tole mnenje: napaka je, da se izpelje železnica v dolino Kuipe pri Brodu. Trdil bi, da se lo zgodi namenoma in povsem zavestno, da se napravi nekaj res dobrega. Ta postaja odpre veliko, pri Brodu zelo široko milino Kulpe, katera je od Čabra do Kostela nič manj nego 40 km dolga, in na pobočjih ter postranskih dolin ali je toliko gozdnega bogastva, kakor se najde le še v Bosni. Z neverjetnim izgub-ljevanjem delovnih sil in moči, kakršnemu ni iz« lepa kje uajti primere, treba danes dovažati to-vore te doline z vozili 500 m visoko na postajo Delnico.Ni čuda, da tam puste zgnjiti velike mno-zine lesa, ker so stroški prevažanja s kouji previsoki. Ta dolina je kakor ustvarjena za to, da se tam napravi papirnica, ki bo podelavala odpadke lesa; je pripravna za napravo opekaren; dobro bi uspevale tudi cementne tovarne, ker je dobti dobre surovine za to in je na razpolago dovolj elek« trične moči pri zelenem viru. Pri Kuželju blizu Broda so velike množine premoga — že sedaj kurijo kmetje ž njim — le izrabiti se še ne da v; večjem obsegu, dokler ni železnice v dolini. Že sedaj je tam velika parna žaga ter se zida in stavi elektrarna z več nego 1000 PS. Železnici preko Broda so tedaj zagotovljeni veliki tovori, ki zajam-cijo njo rentabiliteto. Velikanski gozdovi Turn. Taxisa, Auersperga, Goriana in tamošnjih občin bodo dan za dnem nakladali tovore za par desetin vagonov. Trasa skozi Poljansko dolino brezpogojno ne more pokaznti nič enakovrednega. Omenim še, da so pogoji graditve proge preko Broda na Kulpi vseskozi ugodni ter tamkaj ni velikih predorov ali izvanrednih mostov. Misel o zvezi Kočevja proti Staremu trgu, kakor jo je izrazil ing. Klodič, bi se pa dala prav dobro uporabiti na drug način, tako namreč, da sa napravi lokalna železnica na dnu doline Kulpe preko Broda na Kulpi (tam pride v stik z glavno progo) proti Staremu trgu in po potrebi do Črnom-* lja. ia zeleznica bi odprla prvovrstne naravne le* pote te pokrajine, potrebna gonilna sila za električno obratovanje bi se pa dala dobiti iz Kulpe ia nje pritokov. Če povzamemo vse, kar smo navedli, ugotovimo: mg. Klodič je z vso hvalevredno stvarnostjo ter zelo točno iskal kot glavno zahtevo Slovenije in Hrvatske najkrajšo poc k morju, in sicer k Kvarneru z izhodiščem Kočevje. Da hoče pritegniti k tej zvezi tudi Črnomelj z drugo železniško vejo, ne izpremeni dejstva, da hoče protinaravno želez, niško zagato Kočevje izpremeniti in železnico izpeljati odtod dalej. Njegov posredovalni predlog za novo železnico pač ni tako ugoden, kakor proga preko^ Broda ua Kulpi, ako si le stvar ogledamo natančneje. Manjši dvig, bolj preprosti in enostavni pogoji graditve, torej manjši gradbeni stroški in zagotovljene večje množine tovorov, vne to daje progi preko Broda na Kulpi prednost, lu če so uresniči misol lokalne železnico od Čabra nizdoli zvezane z glavno progo pri Brodu na Kulpi, bi s tem ne bil dan samo pogoj za večji napredek v razvoju doline ob Kulpi in njenih postranskih dolin, ampak bi jugoslovanskim železnicam pripadli tudi še transporti, ki težijo danes na Rakek. Misli-mo le na Snežnik, Gyoijeve gozde, gozde občine Prezid, na Loški potok. Travo, Drago: vsi ti kraji, njih bogastvo lesa in drv bi potem bolj težilo na čabar nego na Rakek. In?, dr. M. Musil. Oslovski vestnik. Orek st. Jakob. V torek zvečer ločno ob 8. uri bode prvi fantovski večer v letošnjem poslovnem letu. Ker se bodo na večeru pretresavala zelo važna vprašanja, jo udeležba obvezna za vse elaue. Bog živi! — Predsednik. Dijaški vestnik. d Socialni seminar za jug. kat. akademike ima svoj prvi sestanek vponedeljek ob 9. uri dopoldne v lokalu »Danice«. Referira vodja seminarja g. dr. Gosar. Govoriti o potrebi socialnega študija bi bilo odveč, Res clamat, vehemonter clam.it. Ime voditelja nam jamči za višino in kakovost študija, naša resna volja pa za uspeh! m šport. Nogomet. Današnjo prvoustvene tekme. Med današnjimi prvenstvenimi tekmami je najvažnejša ona med Primorjem in Ilirijo, ki se vrši ob tri« četrt na 16. uri na igrišču Ilirije. Ta tekma se pri« čakuje delj časa z velikim zanimanjem,ker je Primorje s svojim agilnim delovanjem vzbudilo sploš« no vero, da je edini resni konkurent dosedanjemu prvaku Iliriji. — Predigro igrata ob 14. uri rezervi obeh klubov. — Na prostoru Sparte ob Dunajski cesti poleg artilerijske vojašnice se vršijo danes tri drugorazredne prvenstvene tekme. Ob 10. uri s* vrši tekma Slavija-Jadran rez., ob 14, uri igra Hermes-Lasku in ob 16. uri ljubljanska Svoboda, moščanski Svobodi. Ker se prvenstvo drugega razreda že prihodnjo nedeljo zaključi, bodo današnji rezultati najbrže odločilni za končni izid. Hermes in ljubljanska Svoboda se borila /.a prvo mesto, oba imata do sedaj enaka števila ločk. (K) MEmEMEHIEMEIHEMEIIIE priredi D^r-tulelno društvo tiskarjev V HOTELU UNION ZHBHVNI MEČER z zanimivim vsporedom in bogatim srečolovom EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII 17 i JiCl Prelclicujem vse žaljive be-j Itjn«« sede iu obrekovanja, katere) sem govorila zoper Julijami skrbim1. Ni! IHilfej. Starejša oseba s 50.000 K _______...... promože-j resnica, da bi imela ona kako večjo zna- ,,ia in |Hfiinim stanovanjem, v bližini mr-j nje s Karlom Juharjtm. Zahvaljujem se; žt,jj znanja s starojsim gospodom ka ji, da je odstopila od nadaljnjega kazen- |0liškcga prepričanja in stalno službo. -skega postopanja. 3775 p0nudbe na upravništvo Slovenca.: pm Kaiariun Bnbttik, pocestnica v Volčjem potoku. oroaftlsfa se odda s J. nov. 1921 v FR.AMU pri Mariboru. Prošnje je poslati župnemu uradu Fram. jjavsr— Iščem izurjenega "5SL skladiščnika na in stanovanje v hiši, plača no dogovoru. Vstopiti bi mu bilo s 1. novembrom. KeflekUinti nai se obračajo na tvrdko: M. BERDAJS, trgovina • /.'leŠTuiin bl.isrom, Maribor. 3795 • AMOli . pod 3764 B3 m HJ S E ES 55; KI S E3 Ei M 35 33 E B 33 55 S i Ič« C Podpisani izjavljam, da ni-' sem plačnik za dolgove, ki jih napravi moj sin Ignacij Papov, in opozarjam, da mu nikdo ne da k temu povoda. — IGNACIJ PAPOV, Tržič. 3785 j: pisarno je otvoril p 5/ s w w >L w 31 r\ y V SEVNICI. 37 Iti i w jičejo trije Prvovrsino meSčansl no, le pri boljši rodbini, solidni gospodje. Massen- uiskorh: izključeno. Ouj, ponudbo poil »Fina hrana 18* poštno ležeče, Ljubljana. SfF.THP dobro! vKJ IU ohranjen, prodam. Naslov pove uprava pod štev. 3743. ". KLJUČAVNIČARJA za j » jarmenike (Gaiier j schlosser), TESARJA, MIZARJA, Pomočnico za pSstenje «a sir..; ..»rcime MARJETA MAHKOTA, ? A»9 s štirimi stanovanji in vr- STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA i Spod. m.,ki., t ri.,v-.ua cesta štev. 7!». j lom naprodaj. - Prodam m KOLARJA. - Ponudbe z naznanilom ....... ------------- '!ldl ™zhc«?. Pohištvo v Spodnji Siski, (lružiuskih 0„ Dla«Unih iu dru„ih j Rusa, slušataija univerze, mož in žc.i<<. išfoia ceno posebno sobo brez hvnue. Lahko poučuje srednješolca nižjega razreda brezplačno. Ponudbe prosim nn upravo -Slovenca, pod -"Posebna soba«. 3785 Kitmuieka ulica štev. 283. W t! lom, se proda, i. MARTINO. iz trdega lesa, s preda-i Poljanska cesta št. 20.' litev pismeno na: BOS. DUBICA. in nekaj 3SS> :;,:p:-ndaj je dobro gnojena i , x . _ „ , - I ;i glavni cesti. Cena po proda h RAN CERAR, Dob pn dogovoru. — Poizve se pri DomŽa!a!l. ZUPANcH U št. 35 v Mostah p. Ljubljani. NJ2VA IJffiP- ____ Proda se v Mariboru trdega in mehi^ega lesa,;! |T6B/AS s krojaškim orodjem ali brez H iudi odpadke rezanega j &»IUl\Kfu orodja. — Ponudbe pod »Ma- lesa, popolnoma ali rta pol suha, iril>or* »a uPravo Slovenca«.__3790 in bu- f&f^S SI? kuoim vsako.Kuni «0. bbuk ft &>tRO kovo « Ponudbe d-fajlirane pismeno ali uslmeno' na ALBIN iSTEN!Č- Ljubljana slerjev grad. Ustmene ponudbe od 2. do 6. popoldne. 3802 JB3P" Proda sc zaradi premeščeni« iepo posestvo: i^^TS"! gozda, lepa zidana hiša, gospodarsko poslopje, inventar, krma. 30 minut od žel. postaje. Več pove: M. STELCER v ('rnp-jici in žel post. Sv. Jurij ob juž, žel. * s? Milili |jS|ipif» Tehnična pisarna dipl. inž. Milosav mi M LJE ktnoziVnoak°iKUpi SG MU li mtmeno'z dobro ohranjenim poslopjem s o (lo b:.. '"'.'V"" .,,""- , inna Ko-'sobami in gospodarskimi poslopji, s 15 JfiV),'f m topoviea, prejšnjih načelnikov j vsak lan : do 30 orali sveta, ako mogoče ob Savinji Ministrstva išče zastopnistro slovenskih; 3802 ali Dravi, ali kaki drugi vodi s priliko domamh I'ro«yodov tehnične stroke in, Kcmplelna, skoro neva (sedlo) z dvema ] 'J m garniturama za j glavo (Kopfgestell) iu zelo dobro olira-, njen, četverosedežen LANDAVER- so , -saJ> ceno proda. Mekinje, Praschnikerjev dvor jj pri Kamniku. * J za kopanje, od Celja do Maribora. Ponud i be naj se pošljejo na naslov: JOS. BERO, 3790 sprejema iste tudi v komisijsko prodajo en ,"?ro8. 3770 Kataloge, vzorce in pogoje poslali . ! Kotorska ulica 57, Beograd. P1LANO »UNA«, j -&BS, 3791 Sekvestracijska oblast imovine grofov Hcnckcl~Donnčrsmt:rck v Prevaljiih razpisuje službo S pogodbo nameščeni paznik bo imel prosto st -ncvanje in kurjavo, nekaj zemljišča v obdelovanje, 500 K mesečne plače in 1400 K draginjskih doklad. ProSnje za to službeno mesto, opremljene z dokazili državljanstva, strokovne Šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in neoporečnosti, na; se pred-lože državnemu nadzoiništvu premogovnika v PREVRLJRH do 31. okt. 1921. z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 DrlVZ\° icooiji in lovski voz s streho, vse v dobrem stanju, proda poceni JAKOB KRALJ, Železniki. 3715 HIŠA ¥ Mmtdfo š!sv„ 3, obstoječa iz dveli stanovanj, dveh lepili kleti in dveh drugih obsežnih prostorov. Pri hiši se nahaja vrt, travnik iu njiva. Pojasnila so dobijo istotnm. 3745 Centrala: Ljubljana, Rimska cesta 2. Tehnični, elektrotehnični ia gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Wa3ter Al3rtiny. - Hij-dravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Prazne, nove in rabljeno "^ST (djakova) v vsaki množini Si IbS P° najnižji ceni pri: iz predpisane bronaste zlitine z 10 letnim jamstvom in prvovrstne kakovosti se dobe samo pri: d. d. za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov Telef ^21—09 IMS! Brzojavi: METALLUM. Ilica 134 Int. tel. 1—98 Zahtevajte ponudbe 1 m Ljubljana, Podružnice: Dunajska c. 20, tel. št. 470. Lastnika: &ENICA & DHAG0 VOJSKA far"" OCacn jugoslovanska izdelovalnica perila LJUBLJAMA, Vojvoda Mišica c. 21 naznanja, da je preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo-urejene prostore z električnim obratom na Vojvoda Mašita ceslo St. 21. Tovarna „TRsG!.AV" izdeluje po brezkonkurenčnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hlače, lastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, samoveznice etc. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. — Samo na debelo. ,,TRIGLAV" J. 1. P. Ljubljana. ____— Z8SE-MI-)EZ0IJ«E-iJILE-l [čl PRORRČUIB-lfflČRTI ifi OBISK 1H2E ■msmii SISfiK SUSAK CHRO & JELLINEK, R. G., WIEN L, Deutschmeistcrplatz 4. ' Beri:i;, Praga, Trst, Bratislava, Breclava, Buchs, Dcčin, Eger, Halostadt na C., Hamburg, Karlove Vary, Innsbruck, Passnu, Podmokli, Tyn N/V, iioprivnica, Subotica, Budimpešta in Regenr.burg V zvest s: DflMZHS & CO., HKTiENGESELLSCHflFT Basel, Ziirich, Genf, Buchs, St. Galleu, Pariš, Lijon, Milano, Strassburg, Miilhausen, London, Mannheim, Frankfurt u/M„ Stuttgart, Mainz priporočalo svoj skupni redm specijalni promet iz Dunaju in Prage v Subotfco preko Bruck-Kiralijhida-Kelcbija in iz Budimpešte v Subotico, dalje iz in v Švicarsko, Francosko, Italijo, Belgijo, RngleSko in Nemčijo. Posebni oddelek za promet jajc, perutnine, suhih sliv, češpljevega mezga i. t. d. Vsa zaželjena pojasnila za ta promet daje podružnica v SnboMci. _______51. - a I P. M\ n d. d. D LJUBLJANI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenljaniki m trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava primi čeliaslovaški iu angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Prometni zavod za premog i. i v LiiilM Umska al. 19 Naslov: mr wtr MM