Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. r Fečaj XIII Ljubljani v saboto 10. februarija 1855 List Od kod možganini červ pri vertogla\nih ovcah in ikre pri prešičih? (Dalje.) Cujmo, kaj je prof. Haubner v omenjenem zboru saksonskim gospodarjem pripovedoval v 1 V > « t • V 5? N domaća živina ima ćerve * g m at popolnoma podob 1 i % • I 9 5 V v • SO SI v tu pa so različni. Eni so dolzega života, ki je ali gladek ali pa tudi ne, in tak, in okroglat, sklep na sklep nataknjen in plošnjat kakor da bil to so tako ime gliste trakulje (Bandwiirmer), ker trak podobne života m e h u i Drugi pa so kratkega in okrogleg mehurćiki z neko vodo napolnj ? to so X»/ V»/ V V V fBlasenwiirmer]). Skusnj Je 9 ko so dosti stare, postanej 9 pri to plodne in se po jaje mehurćarice pa ne. Nihče trakuljah učé za gotovo, da v dolocnih dobah, kih (ikrah) plod tedaj ni prav vedil : od kod se zaredé mehurčasti Čudno je bilo to sicer vsim, zakaj so červi, ki so si v b i stvenili delih dobni, si v tem i ker glav ? drug inaki, da eni se izležej rat) popolnon po iz opi oj enih pa ne, in da tedaj morajo tako rekoč p e r v o t se napravljati zadnje so vendar pravo utegnile tudi trakulje biti, ki so se le zašlé in se potem premenile v mehur „Mislili so in mislili, izmislili, da mehurčarice carice,— da pa se spetpremenij v trakulje, ako pri dejo na drugo, jim pravo mesto. Treba je tedaj bilo to, kar se je dosihmal umnim glavam le dozdevalo po s kus nj ah poterditi. Zato so začeli skušati; iz ? brali so pripravno zdravo živino in ji dali meh čaric jesti. In kaj je bilo iz tega? Živina, požerla mehurčaste červe, je mehur prebavila cérala), gl je i n t pa mogel zelodec pre kuhati. Kakor v teh skusnjah, lako ravna tudi na tora liko Nekteri izgledi bojo to bolj Mačka pozrè pri kaj se miško, miska je azjasnili ikrasta (finnig) godi? — v mački se zaredi trakulja (Band urm). Če člověk jé meso ikrastega prešiča, se za redi v njem trakulj Pes ajčka (Kaninchen), ki je imel zaredi trakulja. porucal morskega ikre, m v navijí trakulj psu tem s Tako so skušnje mnogokrat po se nareja vselej kazale, da iz mehurcaric potem se je mu že v čevah zaredila trakulja in je bila že tudi plodna sebi • i piuuna , to je, uanuija je iiuçia ju o jajuivc V ktere so dali 7 jagnetom povžiti. 14 dni potem to je 5 trakulja je imela že jajčke v se je lotilavsih teh jagnet vertoglavnost vse perve znamnja tiste bolezni, ki je tudi gospo darjem podimenom vertoglavnice (Drehkrankheiť) le predobro znana, so bile ocitne na njih: rudečeočí ^ivwvMIU MJ11 (A 11 Ci ^ C5U Ulil/ Utllllt lid 11JI11# 1 UULUL UU^ vroča in boleča glava, vročnica itd. Čeravno koj ozdravljane, so bile vendar vse čez 2 mesca popol noma vertoglave. Dosihmal se je mislilo, da bolezen ta izvira iz napačne klaje, soparnih hlevov itd., in da iz tega se vnamejo možgani, iz vnetih delov pa se izceja neka méza (limfa), iz ktere se oživí me hurčasti červ. Zdaj pa je bolezen bolje spoznana, vnetje možganov ni vzrok červa, ampak je le na sledek; možgani se vnamejo, kadar je zaléga tra kulje pot našla v možgane" Kako pa ta v njih glavo % njih sklepih svojega života to zalego (ikre); ta zadnji i « v # r ili it i it i v t § * 5? ovce zalegi? in kako pride takole: Trakulja ima v zad konec se loci 5 gre z blatom ali tudi sam od živine in v • pade kamor koli; ce je zivma, postav mo, na pasi se očedila te zalege, zleze ta, ker ima življenje v sebi, na kako travno perjiče ali stiblico ? ovca se pride past in pomuli travo in s travo vred trakuljo zalego ta zalega pa ne ostane le v želodcu, ampak iz že lodca se sili po drobu; kjer ni kraj za njo, pogine; le tisti del ostane in popolnoma v mehurčastega červa zraste, ki je zašel v možgane. Mi smo pri skusnjah I I HH MriÉMÉÉI MHMH^M ■ pre našli tako mertvo zalego, ki je v serce ponko. miške itd. zašla, pa tu poginila 5 u pljuča ? „Še veliko veliko druzih skusinj s psi, mačkami9 belimi miškami itd. bi lahko povedal, pa se mi na tem I ^^HUMi HMI I gotovo mestu nepotrebno zdí. Resnica je odkrita je da mehurčarice, kakor, postavimo, cerv v možga nih vertoglavnih ovác, ikre pri presicih itd. niso ži valice posebnega plemena, ampak tako rekoc gosénice (Larven) trakulj. (Dalje sledi.) Majhne obertnije po kmetih. (Dalje). Poglejmo najprej na živalstvo 9 (razun porabe ali prodaje mesa kaj iz njega koz 9 loja itd.) go u 5? Zdaj pa je bilo treba se narobe skusati: ali se namreč tudi iz trakulj g 5 to je 5 iz ja jeko spodar na kmetih utegnil še porabiti obertnijsko. Na Poljskem inRusovskem narejajo ondašnji kmetje sami potrebno jer m en je za konjsko opravo, kakor za ujzde, berzde, žile, vojke itd. Napravljajo si pa to takole: Kravjo kožo ogarajo s kropom in ster gonom, in jo zrežejo v dolge jermene več ali inanj široke. Potem prišijejo en konec h drugemu; oba konca teh sošitih jermenov sošijejo pa na enako vižo, in tako je napravljen dvojnat trak. Zdaj ga napojijo z zlo zgreto mastjo (navadno z ribjim ali brezovim oljem) sta imenovana, al to ne gré prav^ ker imamo *p 1 ošnj ate ~gli- ga obesijo na strop na kak Žebelj, in ga obtežé na ali iker dolzih glist, trakulj imenovanih, zaredé m hurčasti červi? Po vsem ni bilo več dvomiti o tem Vendar se je tudi skusiti moglo. Psu so dali meh ča s tih červov vertogla *) Kar smo v poslednjem listu omenili zastran besed „cerv „glista" naj nam dajo častiti bravci tudi tu veljati. V knjižici „Bomaci zdravnik" je „Bandwurm" plošnjata gli ovce jesti. Blizo 2 mesca m ? ste, na priliko, metljaje na jetrih, ki pa niso „Bandwurm". spodnem konCU. Med ta dva traka vtaknejo dve pa Morebiti je kje kakošna dobra slovenska beseda za to glisto znana 9 Ce je prosimo za-njo. Začasno pa smo si skovali lici, da se ravnovažno križate. besedo trakulj a, ker ne maramo za izraze, ki so iz dveh tema vijejo m su čejo trakova večkrat, da se eden z drugim močno besed zíoženi ! ***) Tudi to besedo stiskuje. tem se usnje močno razgreva; kmetje pa ponujamo kot skovano Slovencem. Vred. ga večkrat sukaje vedno napajajo z mastjo, dokler ni usnje popolnoma popilo vse mastí in se v gibko pa obertníi v prid in korist biti. Tako je přisel na gerško mocno verv stanjšalo. Take usnjate vervi so jako ter- polje rajž, na gerške verte žlahno sadje: iz male Azije pezne 5 skorej tergljive, za đomačo potrebo ne precenljive Marlj 5 pa se vé, da se »a> tudi lahko prodajajo kunina, jazbečja, dihurj 1 t f V y . i # se nabira svinsko setinje, pasja in očišćene naj se mnogo hrusk, ia Armenije jabelk, iz Egipta breskev, limon iz Medije, češinj iz Ponta; iz Iodije so prišli pavi in pa- pige. V ladil si je Aleksander osvojil mnogo čed lepe go-veje živine; naj žlahnejše goveda je veleval izbirati in jih prodajajo šćetarjem in čopičarjem. Da ste zima in v požlahnjenje živinoreje pošiljati v Macedonijo. Aleksander dlaka i arovnica veliko vredne in za mnoge izdelke ugodne, je gotovo tudi pervi Buropejec bil, ki je slone vidil v njih in da je lahko ju v dnar spravljati, ni treba posebej dokazovali da domovini; 300 jih Veliko več dobička, kakor od živalstva, si utegne pa gospodar gojzdi blizo od je tlinst nakloniti obilo lesa, se dá Kj so marsikaj zaslužiti, lovimi domišljami. je vzel seboj na Gerško. Že v starih časih so spoznali dobrotljive nasledke te Aleksandrove vojske, in več dobička naklonil, kot vsi gerški modrijani s svojimi ja- Plutarh terdi, da je on s svojimi vojskami človeštvu Sekanj drevj 9 obtesovanje hladov, nabiránje suhljadi in nje vezanje v butare, vožnja derv itd. so res te- djanskega (praktičnega) zanemarjalo zavne m ? trudne delà, potrebujejo pa malo orodj Rimljani so bili ljudstvo, ktero ni nič koristnega in , — za kmetijstvo in nobene posebne vednosti, « ot/nuu un »v/otv » «j«»»" u« m pa^m, n. aj m tvurmmcga uuvcsa se dá večidel vse opraviti. Marljiv člověk pa ne bo polje in verte domů přinesli, nasproti pa tudi, kako bi iz domaće dežele zaplodili koristne sadeže v take deržave, Tako je Sekst Papini ob zago sekiro ali m teslo vertnarstvo so pridno skerbeli. Ni tedaj čuda, da v vsih vojskah so tudi na to pazili kaj bi koristnega novega pri tem ostal; on bo letve, skodlj napravljal doge, deske, kole itd., rezljal bo poljsko orodje, stergaia, lopate in druge take potrebne stvari. Mnogo ljudi na kmetih delà sita in rešeta, škafe in verče;oni naprav ki so jih svoji oblasti podvergli. času cesarja Augusta iz Afrike deljne in iz Sirije sišole, prinesel breskvine man Luci Viteli 'j a.j sode , pozneje cesar, kolesa, otročjo igračo itd. Po slovenskih je pripeijal na Laško smokve (fige), pistacije in murbe iz deželah menda v tem obertnijstvu ni pridnišega Ijud stva, kakor so prebi vavci ribniške fare, v Soderšici Sirije > potratni Lukul, ki je Mitridata premagal, je iz in Dolenji vasi na Krajnskem j Ponta seboj vzel lepo višnjo—polno sadja, ktero so ko je žij laj , reset in ne 9 obročev, škafov , kadí itd. na leto izde mnogo lesnine: zmagovaven domu přišel in po tadanji navadi slovesní vhod obhajal, pred njim peljali ; pravijo, da tudi on je breskve, , , "«V—----------------------J--7 r--- J---- I---J---J r. ~ . . J ^ , V.« V»« jW vu™ » V, na Krajnskem, temuč v vsih sosednih marelice in veliko krasnih vertnih cvetlic iz jutrovih dežel deželah prodajajo; mnogo družin v teh farah nima v svoje verte zasadil. Tudi živinorejo so zboljševali Rimci druzega zaslužka; ribniško blago je deleč znano in e ptujim blagom, ki so ga zaplodili Si cilijo, Rhodus, Kandijo in južno Španjsko, te pa so Zraven nadlog, ki jih vojske naključujejo deželam, jim sicer Gerki še špogali ob času Justiniana, Arabci pa še pa tudi donašajo iz ptujih krajev marsikaj dobrega v ve- le so jih zaplodili v Sicilijo, na Španjsko in Portugaljsko. dah , umetnijah, obertnijstvu in poljodelstvu. Mnogim se bo kaj tacega slišati čudno zdélo > al Tudi za sirek in rajž se jim imajo Španjci zahvaliti. Tudi pavolo so vpeljali Saraceni v južno Earopo, na Spanjskem zgodovina nam že od starodavnih časov resnico tega poterjuje. berž ko ne ze v 8. stoletji, v Sicilijo v 12. stoletji. Mnogo mnogo žlahnih sadnih drevés je prišlo z vojsko Arabcov v Med vsimi zmagovavci, od kterih nam povestnica pri poveduje, da so ponosno svet strahovali, ga menda cez južno Europo, V • veći del zlahnega sadja, ki zdej raste Aleksandra Velike ga ni bilo nobenega, ki je med naj na Laškem in Spanjskem, in od tod pri nas je došlo po njih hujimi vojskinimi viharji, ki skerbel za povzdigo znanost, so stresali svet, neprenehoma in si vseskozi nevtrudljivo iz jutrovih dezel, tako: limona, grenkljata pomeranca je v Indii unkraj Ganges-a doma, sladka pomeranca f ki ki prizadeval, domovino svojo Grecijo bogatiti z za- je kitajsk sad, sladki rožici, kresno grojzdiče ali ribez, kladi daljne Perzije in Indije. Slavnému svojemu učitelju ternijolice ali bodeče grojzdiče. Tako nahajamo povsod, od Aristotelju, uaj večjemu natoroznancu starih časov on .... ippH iz ptujih dežel, ktere je zmagal je Egipta noter do jažne reke pirenejskih gor, blagodarni sled pošiljal nove rastline, zmagovavcev arabskih. i vdomačeno žival pa tudi divjo zverino, in mnogo imenitnih Vojniški sili Arabcev se uveratujejo križarske vojske, stvari iz rudstva. Neprenehoma je ukazoval nabirati vse, e kterimi se je nova doba za zahodne dezele začela. V 200 letih je okoli 7 milijonov ljudi iz zahodnih dežel vrelo v kar bi uteg nilo njegovi domovini v vedah, poljodelstvu in jutrove, većina njih iz pobožnega namena, mnogo pa tuđi v delavniški solí, v kerščanskem nauka pođučujeta iz y • V dalje dobičkarije, da bi vloviii bogastva, ali da bo se klatili enega solskega učitelja, ki sem ga že zgoraj omenii v ptujih krajih iz raznih namenov y bolj Bogu na poti, ka- Tadi ces. pošta je tu, ki odhaja in prihaja vsaki tede kor na božji poti, Čeravno so križarske vojske skor vsi stirikrat y n ktero zdaj gosp. Jož. Demšar oskerbljuje terzaske Earopi nakijučile mnogo zmešnjav, so položile vendar seme veo pa tudi podra za boljše čase ne le o verskih zadevah temoč tudi o tem, in točo. Tadi za tište ljudi je poskerblj y zra da so jutrove dežele s svojimi obilními poljskimi zakladi se ktere dni za m krajcarje 5 i z^per ogenj ki si za ne- odperle zahoinim deželam, ki so jim po padu rimskega imamo namrec tudi mi lotrij cesarstva po vsem zapeřte bile. V verte samostanov in grajšin se je jelo od teh časov zasajati mnogo novega sadja in tert, marsiktera kuhinska zelenjad in marsikak drug sad, No ko upa kupiti hočejo in pa tobak in smodke to se že tako razame, da tudi to na prodaj biti mora brez tega ni življenja. Srenjske opravila opravlja župan — zdaj gosp. y y ker ki je popřej neznan bil. Marsiktero seme je v romarski Globočnik HBBBH z dvěma svetovavcoma; za varnost in red torbici skrito prišlo v zabodne dežele; priča tega so mnoge je tu za selsko djliuo c. k. žandarska straža, obstoj iz imena sadja in druzih sadežev, ki opominjajo še danes na desetnika 4 zandarj y kakor tudi za gojzdni red gojzd križarske vojske, kakor cipriška debela sliva, debela da- narsk nadzornik. Tudi zdravnik za selško dolino ima tii maščenska, jeruzalemska in turška sliva (ali dermonceljni), svoje stanovanje damaščenska vertna roža, roža iz Jerihe, Kalotna Somnjev imamo v Železnikih V • čebulja in virsinški kapu*. Tudi obdelovanje cukrenega puščavnika, velikonoční torek, sv. Lovrenca in tereta in raba cukra, kakor tudi svilarstvo se je močno dan. Somenj je sicer vselej pospešilo po križarskih vojskah v zahodnih deželah. na dan sv. Antona sv. Andreja za blago in živino y vendar ži vine le malokrat kaj skupaj priženejo. Razun tega je tadi Ako se ozremo na zmiraj oboroženi stan Angležev v vsaki cetertek tcržni dan, ki ga pa le redko prodaj jutrovi Indii in na sedanjo vojsko v Krimu, smemo tudi obiskujejo. Dru © pričakovati, da iz zmešnjav in razpertja, ki vlada sedaj, daj y obleke y žita pa se dobi tu vsega potrebnega sočivja, špeha itd., ker je mno pro ter se bo izcimil nov blagoslov narodom vsled nepremakljive govcov, in tudi slednji fužinski deležnik svojim delavcem stare postave, ki jo svetu, čeravno s kervavim peresom, potrebno hrano prodajati smé. Stirje mlini pripravljajo moko předpisuje zgodovina od nekdaj. itd (Po Unt. a. h. H.) y tri mesnice pa potrebno meso. S kerčmami je posebno in zgornji konec Krajopisje Ternj delcev se ne manjka dobro oskerblj y tudi raznih roko V Zelezniki na Krajnskem. čati y V poljodelstvom se Železnikarji ne morejo veliko pe-ker imajo le malo polja. Večidel le sočivje in kaj (Konec/) tacega se doma pride Tudi živine se zavolj pomanj Oglja y melik ega in terdega, potrebujejo kanja klaje ne more veliko rediti, toraj mnogo mléka ki zine na leto blizo 65.000 žirgeljnov, ki se iz vse okolice zelezniske fu- je eden poglavitoiših živežev tukajšnih delavcev, kmetje er je dober y naj vec pa iz Ilovice, deloma iz Jastnib, deloma iz ogljar- Zďleznikarji v teku časa ekih lesov dobiva, ki so jim jih poprodali. Ako bi se bilo pred leti modro ravnalo, bi Ze noaijo na terg. Sploh pa so Železniki kraj, zrak íq dobra zdrava voda, tadi delà in zaslužka je dovalj Slednji, kdor pridno delati hoče, prav lahko živí. Naj pred sklep še omenim dveh reci iz okolice leznikarji za veke imeli potrebnega oglja dovelj. Al eilno bogastvo stresnih ploše (Schieferstein), ki se okoli po zgolj nerodnosti so se zapletli z in okoli lomijo, in zastran svoje posebne dobrote deleč na naravnost recem bleško grajščino pred nekimi leti v dolgo pravdo zastran prodaj pošiljajo Ilovice; vsaka stranka je hotla pravo imeti ter si je nasproti y potem pa tudi vas Draž g vas je utegnila kdaj kako Pa£ o š e. Ta ansko svetišče biti. Morebiti branila les sekati. K tema se je pa pridružila prav po izgledu tistega pravosrednika, ki je v tem kravo molze!, ko sta se dva gospodarja za to pravdala čigava je, še ee vjerna to z nekdajnimi fužinami na „stálici", ktere sem v začetku omenii. Mislim pa to za te volj Drazg še dandanašuj Rad © y in tretja stranka, kmetje, y Bohinci kakor je ki so na vrat na nos začeli pro- ekoraj gotovo, prav tako imenujejo. Kakor je znano y 80 dajati ptuji les na vse straní. Kupoval je pa tudi vsaki, je na Krajnskem v Bohinji paganstvo naj delj časa luči sv. • m y cesareviča 20. t. m. nazaj na Dunaj; tudi grof Esterhazy, poročnik austrijanske vlade v Be roli nu y je y nek le zavolj tega Berolin zapustil, da bo takrat na Dunaji pričujoč V Zórmana z Visokega: Zorman je bogat in lep, Mladi Než'ci le ni všeč$ Ima sedem desetin Ver on i na Laškem so 3. dan t. m. zasledili novo zakletbo Tud sedemsto kron lastín. Kedar Neža v gostje gre Vselej kolne tistega K' jej je hvalil Jezero, K' se ne vid' nič druzega Kakor gore visoke. zoper austrijansko vlado in 20 naj bolj sumljivih deležni-kov zaperli. — V Salcburgu se je 31. jan. spet čvetero ljudí zadusilo po ogeljnem puhu v stanici. — Rusovska vlada je prepovedala, da se iz Poljskega ne smé ne žganje ne spirit v naše cesarstvo voziti. — 24. dan jan. ob treh popoldne je Darinka, nevesta kneza černogorskega Da __- y ^ t Stempihar, Simnik, Zorman, Jenko so bližnji penmki šc-dandanašnji v imenovanih vaséh: na Polici — Polici ste pa dvé, ena ima přídavek „práprotna", ena pa ,,pšeničnaw v Velesovem, na Visokem in na Jezeru. Drobtinčica Vodnikova riíla v y s slovesnim spremstvom okoli 4000 Cernogorcev do v s e šla na Cetinje; eno uro pozneje jih je poročal škof za darski; po poroki je bila velika obed. Svatba je bila, ^I ka kor jo „Glas, dalm." popisuje, skoz in skoz po starem slo vanskem običaji te dežele in poro ča nje po šegi gerško menda nikjer natisnjena Slave ek. Vidim te, slavce , lacnega, Kruha na! na! pogacnega r slovanskega obreda, pri kterem je posebno to zanimivo ? da Pogovori vredništva se ženin in nevesta začasno s svilnim robeom pokrijeta in Drugi dan z dvema ličnima cerkvenima kronama kronata. (25. jan.) je bila narodna veselica in zbrani svatje so sli N e k t e r i m g. ki, ki niso p kom „N y> T gosp. na 1. lista, naj enmalo poterp d se drugi nati s P k P popolnoma p Gosp D T Skor bi bil pozabil Yam povedati da roko kusevat knezu in knezinji. Vsaki oborozenih Cerno- Freyerjev zemljovid „krajnske dežele" ni (čujte!) ni dobiti gorcev je přejel tolar v dar, gerška cerkev v Kotoru 20 cekinov, in ondašnji ubogi 300 bij ani, in da knjigarnica „ Milliers gosp Lju- Witwe" v Beču v založbi Iz K r i m a se te dní nic novega ni zvedilo. liko veliko vojakom iz angležke, 24. jan. je odjenjala zima; ve pa tudi franeozke armade so se vnele očí, da so bolni za tako imenovano snežno Gosp. Šk. v T.: Ne žal-misli ni bilo zavolj Oc. Odkritosercne prijatelske razodetja so vsakemu vredništvu drage in tako tudi iz protivnikov pa naj gré rakom žvižgat, mi se za Gosp. A. Z. v N. : Na vprašanje: nam tak žvižg še ne zmemmo ne. ali je v poslednjem listu bljeni „ ta d slovenska beseda slepoto (Schneeblindheit). po mir je ponudila, ni res. Da bi bila rusovska vlada nič druzega odgovoriti, kakor da Vas prosimo 26. jan. je poslala fran- cozka vlada vsím svojim poročnikom pri nemških vladah pismo, v kterem jim priporoèa združenje z austrijansko vlado, ker negotovost pruske vlade nikamor ne kaže. ' naj pred in zad zastavljena z oklepj bi n enkrat po-— u. Kadar gledali, kako je ! kaj tacega vidite, mislite si vselej sploh navadno pisateljsko rabo, da je namreč beseda tako zapisana kakor je slišana bila. Kaj tacega nam je večkrat potreba 5 nismo pa mislili, da tega še vsak naših bravcev ne vé!