PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskaVni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa 'v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
!> T?	a	
0- >	T-A	
O T!	2	
o =•	F!	
	c	
	2	
7- ?0	C.	
O	T>	
TJ		S)
Fi	2	vj
71	2	vi
	C—	>
	m	
	m;	3>
	2	>
	r-i	
	n	
	2>	
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 113 (12.745)
Trst, četrtek, 14. maja 198
•>
O
Končal se je tudi lov vseh strank na prestižne kandidate
Včeraj se je zaključil rok za predstavitev list danes pa se tudi uradno prične volilna kampanja
Socialisti in liberalci predstavili svoje kandidatne liste
SANDOR TENCE
RIM Sinoči, ob 20. uri je po vsej državi uradno zapadel rok za predložitev kandidatnih list za poslansko zbornico in za senatna okrožja, kar predstavlja poslednjo proceduralno formalnost v tej volilni kampanji, ki pa se je dejansko pričela še pred razpustom parlamenta in razpisom volitev. Stranke in posamezni kandidati bodo imeli sedaj točno mesec dni na razpolago, da prepričajo državljane o aktualnosti ter o učinkovitosti svojih programov in političnih predlogov, nakar bo v nedeljo, 14., ter v ponedeljek, 15. junija, beseda šla volivcem. Včeraj se je torej zaključil tudi »lov« na kandidate, pri katerem so se letos, kot morda nikoli prej, hrupno angažirale skoraj vse stranke, katerih »plen« bodo seveda sredi junija ocenili v prvi osebi volivci.
Kandidatne liste so včeraj popoldne predstavili tisku tudi voditelji socialistične stranke, ki so podčrtali, da se je PSI odločila za dokajšnjo pomladitev svojih parlamentarnih skupin ter istočasno postavili v ospredje novost volilnega zavezništva s socialdemokrati in z radikalci. Skupne liste za senatna okrožja so PSI, PSDI in PR predstavile v osmih deželah, v Trentu so se temu zavezništvu pridružili še zeleni, v Trstu pa melonarji. Craxi in Martelli nista hotela podrobno oceniti političnega pomena tega skupnega volilnega nastopa, ki ga bosta gotovo osvetlila v volilnih shodih, bivši ministrski predsednik je samo namignil, da gre za pomemben korak naprej pri utrjevanju laično-socialističnega pola. Med znanimi osebnostmi, ki kandidirajo na listi PSI, je Craxi vsekakor izrecno omenil tržaškega univerzitetnega profesorja Agnellija in nacionalističnega prvaka. Camberja, ki ga je sekretar PSI označil za neodvisnega ter ga predstavil kot nosilca liste za poslansko zbornico v tržaškem okrožju. Craxi je poudaril, da tokrat ni prišlo do hujših
težav in do sporov pri sestavljanju list, razen v nekaterih osamljenih primerih, v katerih je moralo poseči strankino osrednje vodstvo. Očitno je tajnik PSI mislil tudi na polemike v furlanskem volilnem okrožju, kjer je strankino vsedržavno tajništvo na lastno pobudo postavilo na vrh kandidatne liste poslanca De Carlija in poslanko Roberto Bredo. Deželno vodstvo PSI pa pred dnevi ni bilo tega mnenja ter je za nosilca kandidatne liste predlagalo rimskim organom stranke dosedanjega podpredsednika deželne vlade Renzul-lija, čigar ime bo sedaj na kandidatni listi natisnjeno po abecednem redu, to se pravi na desetem mestu. Obeta se torej volilni boj »na nož« med De Carlijem, Bredo in Ren-zullijem.
Včeraj pa je v Rimu ob Camberju odjeknilo tudi ime njegovega somišljenika odvetnika Bevilacgue, predsednika samozvanega nacionalističnega odbora za obrambo italijan-stva Trsta, ki, kot znano, kandidira na listi tržaške PLI. Sekretar Altissimo je med včerajšnjo tiskovno konferenco podčrtal, da so liberalci ponosni na kandidaturo tako »eminentne osebnosti«, kot je Bevilacgua, s čimer je neposredno potrdil, da bo volilna kampanja PLI v Trstu močno nacionalistično in šovinistično obarvana.
Na kandidatnih listah vseh strank najdemo mnogo zvenečih in znanih imen z vseh področij javnega življenja, tako da je pričakovati, da bo novoizvoljeni parlament v vseh smislih pisan ter živahen. Za kroniko naj še dodamo, da ima dokajšnje možnosti za izvolitev v poslansko zbornico tudi Anna Elena Staller znana kot Cicciolina, ki se predstavlja na listi radikalne stranke. Kraljica porno predstav je že napovedala, da bo v primeru izvolitve že prvi dan škan-dalizirala ponavadi resne ter vsaj navidez zadržane poslance. Škoda, da ni med kandidati tudi njena zvesta partnerica, ki se pretežno moški publiki predstavlja pod vzdevkom Ramba...
Devizne
olajšave
RIM — Minister za zunanjo trgovino Sarcinelli je s podpisom treh zadevnih dekretov odredil občutno sprostitev poslov v tujih valutah. Odpravil je 15-odstotni obvezni polog na račun investicij v tuje vrednostne papirje in nepremičnine (ki bi sicer avtomatično propadel 19. decembra letos), uvedel vrsto postopkovnih olajšav in omogočil večji iznos lir in deviz italijanskim turistom, ko potujejo v inozemstvo. Medtem ko je doslej vsakdo smel imeti pri sebi ob izhodu iz Italije največ za 1,6 milijona lir tujega denarja, ga sme po novem imeti za 2,1 milijona lir; poleg tega je mogoče po novem odnesti na tuje vsakič po 500.000 lir namesto dosedanjih 400.000. Novo je še to, da pri iznosu deviz ni več potrebno potrdilo o njihovem nakupu in da je vnos lir neomejen.
--------- o —
o
NATO ut tziuvuj. ničelno opcijo?
STAVANGER — V norveškem Stavangerju se bodo danes in jutri sestali obrambni ministri v sklopu skupine za jedrsko planiranje NATO, da bi »poglobili odprta vprašanja v zvezi s sovjetskimi razorožitvenimi pobudami«. Sklepov torej ne moremo pričakovati, NATO naj bi sprejel kako odločitev šele junija po zasedanju atlantskega sveta zadnje dni maja v Ouebecu. Sodeč po napovedih v vrstah zahodnega zavezništva, vlada skoraj paničen strah pred odločitvami. Tega še krepijo izjave raznih ameriških jastrebov, med katerimi prednjači šef Pentagona VVeinberger, ki je še včeraj poudaril, da je Sovjetom težko verjeti.
V Bruslju pa so medtem že sestavili poročilo, ki predvideva okrepitev taktičnega jedrskega orožja v Evropi, če bi velesili dosegli sporazum o dvojni ničelni opciji. Kot prvo bodo preklicali sklep iž Montebella o umiku 1.400 zastarelih taktičnih jedrskih konic iz Evrope. NATO navaja, da bodo morali okrepiti jedrsko topništvo dolgega dometa in svoje jedrske letalske sile, če bo iz Evrope izginil jedrski dežnik raket srednjega in kratkega dometa, ki je dosedaj jamčil pred vzhodno premočjo v konvencionalni in kemični oborožitvi.
Vojaški krogi so torej spoznali, da jim ne bo uspelo preprečiti sporazuma o evroizstrelkih, bodo pa zato ojačili jedrske taktične sile, da bo nad Evropo še vedno lebdela jedrska mora.
Renovica pri KPI
RIM — Na povabilo generalnega tajnika KPI Alessandra Natte bo danes prispel na krajši delovni obisk v Rim predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Milan Renovica. Ugledni jugoslovanski gost se bo zadržal v italijanskem glavnem mestu samo za en dan. Dopoldne se bo srečal z Natto ter z njegovimi najožjimi sodelavci, popoldne pa bo obiskal računalniški center partijskega vsedržavnega vodstva. Današnji obisk sodi v okvir rednih stikov in prijateljskega sodelovanja med partijama. (st)
Stavka tisoč hrvaških delavcev
ZAGREB — Približno 1.200 delavcev mesne industrije PIK Sljeme iz delovne organizacije Sesvete v Zagrebu se je odločilo za stavko. Za marec in april namreč niso dobili osebnih dohodkov, proizvodnja pa stoji že deset dni, saj nimajo osnovnih možnosti za delo. Stavko vodi izvršni odbor sindikata, kar je redkost v takih priložnostih. Na zboru delavcev so se odločili, da bodo stavkali tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjene njihove zahteve, to pa so izplačilo osebnih dohodkov, dosledno izvajanje sanacijskega programa in odgovornost ljudi, ki so krivi za razmere v kolektivu.
V intervjuju za italijanski tednik Famiglia Cristiana
Piccoli trdno prepričan o obstoju videokasete o Morovem zaporništvu
Flaminio Piccoli
RIM »Kje je videokaseta, ki so jo posneli med ujetništvom Alda Mora? Ne vem, kje je, prepričan pa sem, da jo nekdo ima in da bo prej ali slej prišla na dan.« S temi besedami je Flaminio Piccoli, predsednik demokristjanske internacionale, povzročil v italijanskih političnih krogih veliko zmedo. To je obenem tudi vprašanje, ki si ga postavljajo vsi italijanski politični veljaki, saj bi videokaseta če seveda obstaja - lahko vsebovala marsikatero »delikatno« frazo ali stališče umrlega Alda Mora.
Na to vprašanje je seveda težko odgovoriti, odgovor pa ga lahko dajo le tisti, ki so jo seveda če so jo - posneli. Ti pa so Mario Moretti, Prospero Gallinari in Anna Laura Braghetti, ki so edini vedeli za stanovanje v Ulici Montalci-ni v'Rimu, kjer so Rdeče brigade skrivale ujetnika. Izmed vseh treh pa sta edino prva dva lahko imela neposredni stik z Morom, saj je Anna Laura Braghetti imela samo nalogo, da vzdržuje vezi z zunanjim svetom.
Flaminio Piccoli že dalj časa trdi, da videokaseta obstaja, več pa bomo lahko zvedeli po prebiranju obsežnega intervjuja, ki je objavljen v zadnji številki tednika Famiglia Cristiana. Dorotejec Piccoli je besen na tiste strankarske kolege, in še posebno na glavnega urednika glasila KD Paola Cabrasa, ki so prepričani, da so vsi aspekti »primera Moro« povsem razjasnjeni.
Novinar je v intervjuju tudi vprašal demokristjanskega veljaka, če se mogoče ne boji tega, da bi Moro med svojim ujetništvom povedal kakšno za Krščansko demokracijo ne-
prijetno stvar. Piccoli pa je tudi tokrat potrdil prepričanje v pravilnost takratnih izbir, saj je »ravnanje KD onemogočilo, da bi takrat prišlo do političnega priznanja levičarske gverile«, je dejal Piccoli.
Intervju za tednik se zaključuje s Piccolijevim mnenjem o prošnji za pomilostitev, ki sta jo Curcio in Moretti naslovila na italijanski dnevnik II manifesto. Piccoli je mnenja, da je možna pomilostitev posameznikov, kar pa ne bi pomenilo, da bi država osvobodila Curcia in Morettija v zamenjavo za resnico o Morovem zaporništvu. »Curcio ni ubil nikogar,« je izjavil Piccoli, »nekatere stvari, ki lahko danes slišimo v italijanskem parlamentu, je pravil Curcio na fakulteti za sociologijo v Trentu.«
V Krščanski demokraciji so glede Piccolijeve izjave mnenja zelo deljena, dialog med stranko in nekaterimi izmed bivših neomajnih brigatistov pa se kljub vsemu nadaljuje. Namestnik direktorja glasila KD Remigio Cavedon, ki je v prejšnjih mesecih večkrat g;ovoril z Morettijem in drugimi rdečimi brigadisti, pa je izjavil, da bi enotnost zaprtih teroristov lahko veliko vplivala na dejanja prostih teroristov. Glede obstoja videotraku pa je Cavedon izjavil, da o tem absolutno nič ne ve.
Komunistični parlamentarec Ugo Pecchioli je ostro protestiral proti nejasnim Piccolijevim izjavam in izrazil svoje ogorčenje nad tem, da se še vedno strumentalizira eden izmed najbolj dramatičnih primerov iz povojne zgodovine Italije.
Oh zadnjem ribiškem incidentu v Tržaškem zalivu
Tatvina kot edina perspektiva?
KOPER — »Naveličani smo stalnega vpadanja ribičev iz Chioggie. Prihajajo sem, povzročijo škodo, nato pa jo mahnejo domov. Posledice seveda občutimo mi.« Tako je izjavil včeraj novinarju Primorskega dnevnika (o tem poročamo na 3. strani) ribič iz Gradeža ob novici, da je prišlo v noči od ponedeljka na torek spet do incidenta v jugoslovanskih vodah in da so na morju spet odmevali streli. Podobne izjave je bilo slišati tudi na deželnem televizijskem dnevniku, ob zaskrbljenosti za usodo ribolova v Tržaškem zalivu in za morebitne incidente, ki jih ribiči iz Chioggie izzivajo s svojim nesramnim ravnanjem.
Kot vselej ob slabem vremenu, ki otežkoča in včasih celo preprečuje patruljnim čolnom poseganje,
so ribiči iz Chioggie v ponedeljek ponoči lovili v jugoslovanskih vodah.
Isti večer so patruljni čolni jugoslovanske vojske okoli 21. ure izpluli, ker so dobili obvestilo, da v jugoslovanskih ozemeljskih vodah lovi okoli trideset ribiških ladij. Ob prihodu organov pregona so italijanski ribiči zbežali in se tako izognili kazenskemu postopku. Ob 3. uri so patruljni čolni spet izpluli, ker je približno 15 ladij iz Chioggie spet lovilo v jugoslovanskih vodah. Tudi te ladje so se ob bližanju obmejnih organov oddaljile in se niso ustavile navzlic svetlobnim signalom. Posadka patrolnega čolna je uporabila tudi avtomatsko orožje, vendar je italijanskim ribičem uspelo zbeža-
ti. Kaže, vsaj tako trdi italijanski krajevni dnevnik, da je nekaj krogel zadelo palubo ene od bežečih ladij.
Poveljniki ribiških ladij o incidentu niso obvestili ne luškega poveljstva v Gradežu (kamor se je pred neurjem zateklo šest ladij iz Chioggie) kot tudi ne poveljstva v Chioggii, saj bi zaradi tega lahko imeli težave zaradi nedovoljenega prehajanja meje in ribarjenja v tujih vodah. Ostaja pa seveda vprašanje, ali italijanski pristojni organi nameravajo ukrepati in prispevati k preprečevanju incidentov. Saj ni dopustno, da ostane skrivno ribarjenje v jugoslovanskih vodah edina perspektiva za preživetje ribiške flote v Chioggii in, širše, v vseh večjih italijanskih jadranskih pristaniščih.
V Iranu aretirana italijanska tehnika
RIM Italijansko zunanje ministrstvo je včeraj potrdilo vest, da so iranske oblasti 30. aprila v pristanišču Bandar Abas aretirali italijanska državljana, ne da bi proti njima izdale nikakršno formalno obtožbo. Vest je potrdil tudi iranski veleposlanik v Rimu, ki pa je nekemu novinarju dejal, da veleposlaništvo ne razpolaga z nobenimi drugimi novicami, ki ne bi bile že objavljeni v Italiji.
Teheranska dopisnika dnevnikov La repubblica in II giornale sta izjavila, da sta Bruno Bellamano in Alessandro Roversi, oba tehnika milanske družbe GE1, pred časom fotografirala pristanišče Bandar Abas. Bili so to rutinski posnetki, ki so služili družbi za ugotovitev, kako se nadaljujejo dela v pristanišču. To so opazili nekateri iranski nadzorniki luke in so odvzeli film s posnetki ter potna lista obema. To naj bi dalo povod za aretacijo italijanskih tehnikov.
Na skupščini tržaške KZE
Spodletel šovinistični poskus LpT
• NA 5. STRANI
Z zmago proti Lokomotiva
Ajaxu pokal pokalnih prvakov
NA 10. STRANI
Delegacija PK Srbije sklenila obisk v naši deželi
Srbsko gospodarstvo si prizadeva za uspešnejši prodor na tržišče EGS
Obveza ZDA, Japonske in ZRN na posvetu OECD
Gospodarsko močnejši na pomoč šibkejšim
GORICA Delegacija gospodarskih operaterjev iz SR Srbije, pod vodstvom predsednika Gospodarske zbornice iz Beograda Radoje Stefanoviča je včeraj zaključila obisk v naši deželi. Zadnji dan tridnevnega bivanja so gosti namenili obisku Gorice, mednarodnega blagovnega sejma Espo-mego, pogovoru s predstavniki Trgovinske zbornice ter podjetniki. Ogledali so si tudi dva industrijska objekta: tovarno Mipot v Krminu in tovarno La Giulia v goriški industrijski coni. Prvo srečanje so imeli včeraj zjutraj z delegacijo pokrajinskega odbora SDGZ za Goriško, o čemer poročamo na drugem mestu.
Na Espomegu pa je goste iz SR Srbije, kjer so bili zlasti številni predstavniki delovnih organizacij niške regije, sprejel predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilac-qua, ki je orisal splošno usmeritev sejemske prireditve Es-pomego ter prizadevanja tukajšnjih operaterjev za širjenje gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi državami, posebej pa z Jugoslavijo.
Zelo neposredno je izzvenel poseg predsednika Gospodarske zbornice Srbije, Stefanoviča. »Veliko si prizadevamo za uspešnejše vključevanje na tržišče EGS, kar ni zmeraj
lahko. Zato potrebujemo vašo pomoč, razumevanje in sodelovanje. Cenimo vaše izkušnje iz dolgoletnega sodelovanja z delovnimi organizacijami v bližnji Sloveniji in nameravamo pozitivne izkušnje uporabiti pri širjenju sodelovanja med našo regijo in republiko ter vašo pokrajino in deželo.« Stefanovič je glede pomoči nanizal nekaj konkretnih primerov: pomoč za izpodbijanje antidumpinških postopkov, kreditiranje izgradnje cestnih in drugih prometnih struktur. Stefanovič je tudi opozoril, da v Srbiji s posebno pozornostjo sledijo razvoju odnosov v okviru delovne skupnosti Alpe—Jadran.
Člane delegacije je pozdravil tudi goriški župan dr. Sca-rano, ki je zatem na županstvu priredil tudi krajši sprejem. Medtem ko so se na Trgovinski zbornici nadaljevali pogovori med ožjo delegacijo in predstavniki zbornice, so imeli zlasti predstavniki delovnih organizacij vrsto neposrednih pogovorov s podjetniki, oziroma predstavniki strokovnih združenj. V popoldanskem času je bil še uraden ogled sejma Espomego in pa obisk tovarne La Giulia v goriški industrijski coni.
PARIZ — Trgovinski, finančni in zunanji ministri 24 držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj - OECD so se po dvodnevnem zasedanju v Parizu izrekli za to, da države z majhno stopnjo inflacije prispevajo k še nadaljnjemu nižanju obrestnih mer, kajti le tako bo mogoč skladnejši razmah gospodarstva v najbolj industrializiranih državah Zahoda. V poštev pridejo seveda v prvi vrsti Združene države Amerike, Japonska in Zvezna republika Nemčija, ki so se v tem smislu tudi obvezale: Was-hington za skrčenje ogromnega primanjkljaja v zvezni bilanci, Tokio za takšne davčne ukrepe, ki naj spodbudijo notranje popraševanje, Bonn pa za to, da bi domače popraševanje po zasebnih investicijah bistveno preseg-
lo potencialno rast proizvodnje Nemci naj bi že 1. januarja 1988 uvedli znatne davčne olajšave, leta 1990 pa davčni sistem radikalno preosnovali.
Ministri OECD so torej v bistvu potrdili nujo po dejanskem in naglem izvajanju februarskega »sporazuma iz Louvra« med šesterico najbogatejših držav (»skupino šestih«) in hkrati postavili temelje za tvoren potek junijskega zasedanja v Benetkah. Komisarja EGS Andriessen in De Clercg sta izid pariškega posveta ocenila po voljno, češ da bo odstranitev zaprek, ki so napoti res svobodni izmenjavi blaga in storitev, zlasti ugodno vplivala na razvoj kmetijstva. Minister Andreotti je zaželel, da ne bi kmetijstvo ostalo le vir prehrane, ampak naj bi postalo tudi vir »čistih energij«.
Za sedaj o teh govoricah ni oprijemljivejših podatkov
Možnost, da Gorbačov predlaga združitev Nemčij povzročila val ugibanj v Zvezni republiki
BONN Tudi v zahodnonemškem glavnem mestu nimajo v rokah nič oprijemljivega v zvezi s špekulacijami, da utegne, generalni sekretar KPSZ Gorbačov v evropska razpravljanja vreči tudi predlog o ponovni združitvi Nemčije, kljub temu pa se te teme v zadnjih dveh dneh niso lotili samo komentatorji, marveč tudi nekateri politiki.
Čelo takšen politični realist, kot je nekdanji liberalni gospodarski minister grof Lambsdorff (pred kratkim oproščen po dolgem sojenju zaradi sumljivih denarnih nakazil, ki jih je velika industrija izplačevala v prid strankarskih blagajn), včeraj izjavil, da jemlje govorice o tem, da je Moskva ponovno pripravljena začeti pogovor o združitvi Nemčije, resno. Del zahodnonemškega tiska - Kieler Nachrichten -piše danes v tej zvezi, da je takšna ocena morda »za las preveč optimistična«, da pa se po drugi plati ujema z ocenami izkušenih poznavalcev »vzhodnega prizorišča«, tistih namreč, ki sodijo, da je zasuk v togi politiki, ki jo je doslej uveljavljala Moskva v nemških zadevah, pod novim vodstvom povsem mogoč. Drugače se je odzvala davišnja Frankfurter Ne-uer Presse, ki vidi v Gorbačovu genija, ko gre za spodbujanje domišljije zahodnega sveta. Časnik se posmehuje grofu Lambsdorffu, češ da se je kljub
svojemu znanemu realizmu zavzel za »temeljito preverjanje takšnega predloga«, to pa da je utemeljil s trditvijo, da ZRN takšne možnosti ne bi smela zamuditi. Možnost, da bi Gorbačov ponudil takšen predlog, ki bi bil za zagovornike parlamentarne demokracije in liberalne pravne države sprejemljiv, je časnik označil za nekaj »komičnega«. Neue Ruhr Zei-tung iz Essna, pa ugotavlja, da je že predlog o dvojni ničelni rešitvi (odstranitev raket srednjega in krajšega srednjega dometa iz Evrope) ustvaril razmere, v katerih nudi Bonn podobo zmedenega kurnika. Kaj bi se šele zgodilo, če bi SZ postavila na mizo predlog o ponovni združitvi Nemčije.
Upravičeno je moč pričakovati, da bo tema še naprej vznemirjala ne samo zahodnonemške, marveč tudi druge politike in komentatorje. Abstraktno obravnavana ima zamisel o ponovni združitvi Nemčije prav gotovo veliko privržencev, ko pa se zastavlja bolj konkretno, pa se njihovo število hitro zmanjša ne samo med tistimi v Evropi, ki se boje prevelike in premočne države v centru Evrope, marveč tudi med tistimi (takšni pa so tudi v ZRN), ki jim je več do trdno v Zahod vključene ZRN kot pa do združene Nemčije, ki pa bi bila obremenjena z nevtralnostmi ali podobnimi omejitvami.
Zahodnonemška vlada še vedno ni povedala zadnje besede o svojem stališču k predlogu Gorbačova, naj bi v sporazum o odstranitvi raket srednjega dometa (1000 do 5000 kilometrov) vključili tudi rakete s krajšim srednjim dometom (500 do 1000 km). Ta tako imenovana dvojna ničelna rešitev ima še vedno zagovornika v zunanjem ministru Genscherju (liberalna stranka), nasprotnike pa v obrambnem ministru Wbrnerju in nasploh v frakciji »železnih čelad« obeh krščanskih strank CDU in ČSU. Ta frakcija se zavzema za to, da bi zahodnonemški vojski (ki ima zastarele rakete pershing 1) ostala pravica, da drži prst na raketnem gumbu, zato se zavzema ne za odstranitev raket krajšega srednjega dometa, marveč za določanje najvišje zgornje meje, tako da bi ZRN dobila pravico, da svoje zaloge orožja v tej kategoriji dopolni. Glasnik te frakcije in hkrati vodja poslancev CDU/CSU v zveznem zboru Dregger je danes odpotoval na dvodnevne pogovore v Francijo, tako da nastaja zanimiv položaj, v katerem ima vladna koalicija v tej zadevi ne samo dvojna stališča, marveč tudi dvojno zunanjepolitično operativo.
MARJAN SEDMAK
Zakaj jugoslovanski delavci ostajajo raje na tujem?
BEOGRAD — Delavci jugoslovanskih podjetij, ki delajo v tujini, vse pogosteje zapuščajo gradbišča in si delo iščejo pri tujih delodajalcih. Vzroke za to migracijo je mogoče samo slutiti - dolgotrajno bivanje v tujini, odhod z družino. O tem še nihče ni naredil ustrezne analize. To so včeraj poudarili člani koordinacijskega odbora zvezne konference SZDLJ za vprašanja jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini.
Odbor meni, da bi morali , več pozornosti nameniti vprašanjem obveščanja teh delavcev o političnih in gospodarskih razmerah v državi, šolanju njihovih otrok in o družbenem ter kulturnem življenju na gradbiščih. Ta vprašanja in omenjena vse večja migracija bodo zajeti v posebni analizi, ki jo bo pripravila posebna delovna skupina.
Lani je na gradbiščih v 48 državah sveta delalo okoli 25.000 Jugoslovanov.
Reaganove težave zaradi Irangata
NEW YORK — Javno zasedanje obeh kongresnih komisij, ki preiskujeta iransko a{ero, se vse bolj spreminja v slabo kriminalko, katere glavno prizorišče je Bela hiša. Predsednikov glasnik je predsinočnjim kategorično zatrdil, da ni Reagan od nobene tuje države prosil ali zahteval pomoči-za antisandinistične sile.
Bela hiša skuša torej zanikati trditve bivšega predsednikovega svetovalca za nacionalno varnost Roberta McFar-lana, ki sta ga kongresni komisiji včeraj že tretji dan zasliševali. Po njegovih trditvah je bil predsednik osebno vpleten v zbiranje pomoči. Saudska Arabija je namreč dva dni po obisku vahabitskega suverena Fahda pri Reaganu povečala pomoč contrasom z enega na dva milijona dolarjev na mesec. McFarlane je svojega predsednika spravil v še večje težave, ko je izjavil, da je Reagan osebno poslal ukaz, naj nadaljujejo pomagati antisandinistom kljub prepovedi Kongresa. Da pa bi bila mera polna, je prišlo na dan, da je ameriški predsednik Reagan osebno telefoniral honduraškemu predsedniku in od- njega zahteval, naj vrnejo contrasom ameriško orožje, ki so jim ga bili zaplenili. To pa ni vse, dva milijona dolarjev je na pritiske washing-tonske administracije izročila nikaragovskim kontrarevolucionarjem tudi tajvanska vlada. 10 milijonov dolarjev je na prošnjo državnega tajnika Shult-za nakazal antisandinistom sultan Bruneja. Denar pa so po pomoti vknjižili na tekoči račun nekega industrij ca. Švicarske oblasti so sedaj ta denar zaplenile.
Medtem pa je bivši general Secord v intervjuju za TV mrežo ABC izjjavil, da je podpolkovnik North trem iranskim predstavnikom razkazal Belo hišo. da bi jih prepričal o Reaganovem imprimaturju celotni operaciji. McFarlane pa je pred komisijama pohvalno ocenil svojega podrejenega podpolkovnika. Zanj je bil North »globoko veren mož«, neke vrste »misijonar«, ki se je z dušo in telesom zavzemal, da ne bi Nikaragva postala novi Vietnam.
Preiskava o tako imenovani Iranian-Contras-Connection dobiva torej, kljub svoji resnosti skoraj komične razsežnosti, če odmislimo, v kakšnih rokah je lahko usoda sveta. Vsekakor pa lahko vse bodri spoznanje, da v tem »gnilem Zapadu« resnica prej ali slej pride na dan.
20. MAJ 87
CTS
Certificati di Credito del Tesoro a sconto
•	CTS so državne obveznice, katerih donos je sestavljen iz: fiksne vrednosti — in iz spremenljive vrednosti, ki jo sestavlja ovrednoteni kupon, vezan na 12-mesečni doprinos obveznic BOT.
•	Privatni varčevalci jih lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 18. maja do 13.30. Vplačila pa bodo 20. maja po ceni, ki jo določi dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	CTS bodo razdeljene na tržišče po sistemu dražbe; prošnje za v podpis bodo lahko predložene po 81,50% ceni ali po ceni, ki je višja za 10 stotink ali mnogokratnik 10. Dokončna cena, ki bo oblikovana na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Letni kuponi, razen prvega, imajo 50% doprinosa obveznic BOT na 12 mesecev bruto z odtrgljajem 6,25%.
V podpis občinstvu v bančnih zavodih DO 18. MAJA
Izklicna
cena
Rok
4 leta
Prvi bruto kupon
4,86%
Srednji bruto donos
CTS
IO SKGZ o političnem položaju v državi in deželi
ČEDAD — Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v ponedeljek v Čedadu najprej obravnaval politični položaj v državi in treh pokrajinah, kjer žive Slovenci. Splošno ozračje odraža oster spopad socialistov in demokristjanov pa tudi ponovno uveljavitev KPI kot protagonista političnega dogajanja. Seveda je izvršni odbor posebno pozornost posvetil položaju v treh pokrajinah. Poudarjena je bila ponovna stvarna možnost izvolitve slovenskega kandidata KPI v drugem tržaškem volilnem okrožju za senat in kandidiranje slovenskih kandidatov na listah KPI, PSI in SSk v raznih volilnih okrožjih. Izredno negativno je bila ocenjena tržaška situacija, kjer prihaja do razkroja Liste za Trst in snubljenja njenih glasov z izrazito desničarsko in nacionalistično usmerjeno kampanjo, ki ima pogosto izrazito protislovenski značaj. V zvezi s povezavo Liste za Trst in PSI v Trstu je izvršni odbor obžaloval in kritično ocenil tako lovljenje glasov, zaradi česar smo Slovenci upravičeno zaskrbljeni. Z velikim zanimanjem je obravnaval odločno in jasno stališče slovenskih socialistov. Izvršni odbor je bil končno mnenja, da se v volilni kampanji ne sme podžigati preostrih in negativnih polemik.
Izvršni odbor je nato razpravljal o akcijah SKGZ o odprtih problemih slovenske šole in se zavzel za čim bolj kvalitetno šolo, o čemer bo govor na dveh posvetih. Podrobneje je bil govor o kolonijah, za katere skrbita Dijaška domova in ki naj še nadalje utrjujejo vezi naših otrok z matično domovino.
V soboto bo razširjeni glavni odbor v Dijaškem domu v Trstu razpravljal o mladinskih vprašanjih. Izvršni odbor je razpravljal še o raznih obiskih in o pripravah za izredni občni zbor Slovenskega stalnega gledališča.
Po soglasnem sklepu upravnega sveta
V ponedeljek, 1. junija, v Trstu izredni občni zbor SSG
Za novega predsednika bo predlagan prof. Jože Pirjevec
TRST — Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je soglasno sklenil sklicati izredni občni zbor 1. junija ob 20. uri v tržaškem Kulturnem domu. Na seji upravnega sveta je predsednik Bogo Samsa omenil zaključke zadnjega rednega občnega zbora, na katerem so soglasno izvolili vse vodstvene organe brez sprememb zaradi takratnega izredno kritičnega stanja ustanove in so se istočasno dogovorili za čim prejšnje preverjanje. Na osnovi sklepa upravnega sveta je predsednik opravil vrsto posvetov s slovenskimi političnimi predstavništvi in organizacijami, obsežnejša razprava pa je bila v izvršnem odboru ustanove. Izoblikovalo se je soglasje glede rešitve vseh odprtih vprašanj in na tej osnovi tudi predlog za kompleksno reševanje.
Soglasen je predlog, da se kandidira znanega univerzitetnega profesorja Jožeta Pirjevca za predsednika ustanove in da se istočasno razširi upravni svet. Gre za izhodišče, ki je prišlo do izraza že na občnem zboru, da se vključijo v upravni svet predstavniki Slovencev videmske pokrajine in predstavniki Sveta slovenskih organizacij, s čimer se poveča število komponent na šest. Na ta način se ustreznejše uskladi zastopstvo narodnostne skupnosti v upravnem svetu, kar odraža politično podporo slovenske narodnostne skupnosti gledališki ustanovi.
Bogo Samsa
V skladu s tem načelom bo izpopolnjen tudi izvršni odbor in po strokovnih kriterijih ponovno izvoljen nadzorni odbor in seveda dopolnjeno društvo Slovensko gledališče.
Poleg teh klasičnih organov upravljanja je predsednik tudi obrazložil
predlog ustanovitve dveh umetniških organov: umetniškega sveta, ki bi ga sestavljali vidni slovenski kulturni in umetniški ustvarjalci in umetniško komisijo, ki bi jo izvolili igralci. Oba organa bi imela posvetovalni značaj, imenoval bi ju upravni svet in bi služila v pomoč ravnatelju - umetniškemu vodji pri izbiri repertoarja in njegovem izvajanju.
O vseh teh vprašanjih in še zlasti o umetniški plati in umetniškem snovanju se je razvnela živahna razprava, ki je marsikaj pojasnila in obogatila. Sledil je soglasen zaključek, da se predlog osvoji in da bo o njem razpravljal občni zbor. Predsednik je nato še poročal o naporih, da se zagotovi finančno kritje za zaključek sezone, za kar pričakujejo 250 milijonov iz sklada za Trst in 700 milijonov jamščine tržaške občine. Sklad za Trst je sredstva že odobril, težave z nakazili pa bodo menda do konca volilne kampanje, tržaška občina pa je pričela formalni postopek za odobritev jamščine.
Predsednik Bogo Samsa se je zahvalil vsem prisotnim članom upravnega sveta za prizadevno in konstruktivno sodelovanje. Bogo Samsa je član upravnega sveta od ustanovitve Slovenskega stalnega gledališča in je bila sinočnja seja zadnja, na kateri je sodeloval.
Danes zamenjava svetovalcev kandidatov za parlament
TRST — Danes se bo ponovno sestal deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine.
Glavna točka dnevnega reda bo zamenjava tistih svetovalcev, ki so podali ostavko, ker so se predstavili kot kandidati za junijske parlamentarne volitve. Ostavko so podali načelnik svetovalske skupine KD Carpenedo, načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat, podpredsednik deželnega odbora socialist Renzul-li in načelnik svetovalske skupine PSI Zanfagnini. Deželni svet pa bo moral tudi potrditi novega svetovalca, ki bo zamenjal bivšega predstavnika Liste za Trst Pellisa, ki je pred dnevi umrl (Pellis je bil med tistimi, ki so se odcepili od LpT in ustanovili novo skupino II Melone).
Glede zamenjav teh svetovalcev obstajajo še nekatere negotovosti, saj je možno, da bo kdo od njih umaknil svoj odstop.
V nadaljevanju bo deželni svet razpravljal o problemih zaposlovanja v naši deželi.
Po zadnjem incidentu v Tržaškem zalivu
Gradeški ribiči so naveličani »Čožotov«
»Umov Bruna Zerbina je bil neupravičen, sedaj pa nekateri izzivajo incident«
GRADEŽ — Močni sunki vetra so včeraj popoldne preganjali temne oblake nad Gradeško laguno. Na sedežu ribiške zadruge, ki združuje okrog 250 gradeških ribičev, je bilo vzdušje mirno in delovno, tako kot ponavadi, ko slabi vremenski pogoji in nezanesljive morske razmere onemogočajo delo na morju. Voditeljev zadruge ni bilo
Jutri v Celovcu plenarno zasedanje predsednikov skupnosti A-J
TRST — Jutri dopoldne bo v Celovcu plenarno zasedanje predsednikov Delovne skupnosti Alpe Jadran. Plenarni sestanek bo na sedežu koroške deželne vlade.
Spomladanski sestanek predsednikov dežel in republik skupnosti (predsedniki se namreč vsako leto sestanejo dvakrat spomladi in enkrat pozno jeseni) bo tokrat prvi, ki se bo odvijal pod predsedstvom koroškega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja. V zastopstvu Furlanije-Julijske krajine bo na sestanku prisoten predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, katerega bo spremljal še odbornik za finance in za zunanje odnose Dario Rinaldi.
Na sestanku bodo seveda analizirali opravljeno delo v zadnjem obdobju; ob tej priložnosti pa bo VVagner predstavil program dela za naslednje dveletno obdobje, katerega bodo morali predsedniki ostalih dežel in republik odobriti. V tem sklopu se predvideva, da bo sprejet predlog, po katerem bo treba največjo pozornost posvetiti vrsti pobud, na osnovi katerih zaščititi okolje, tako morsko, kot gorato.
na sedežu. Ob bližnjem kanalu je bil kak ducat ribičev zaposlen z običajnimi opravili, popravljanjem čolnov, urejanjem mrež in druge opreme, da bo vse nared, ko bodo lahko spet zapluli na odprto morje.
Nedaleč proč, privezanih k pomolu, šest velikih ribiških čolnov, predstavnikov mogočnega in vsiljivega bro-dovja iz Chioggie. V torek so pripluli v Gradež iskat zatočišče pred neurjem, ki je vihralo nad zalivom in jim onemogočalo povratek domov. Menda med njimi ni bilo treh čolnov, ki so bili prejšnjo noč ponovno v središču streljanja, potem ko so se v zavetju teme prikradli v jugoslovanske ozemeljske vode. Zelo verjetno pa je, da so tudi ti čolni bili v večji skupini -okrog trideset čolnov - ribičev iz Chioggie, ki je ponovno kršila mednarodne sporazume in izzvala reakcijo jugoslovanske izvidnice.
Med ribiči iz Gradeža in "Čožoti" odnosi že dalj časa niso ravno prijateljski. Stalna prisotnost velikih čolnov iz Veneta, njihovo neodgovorno in predrzno obnašanje niso po godu tukajšnjim ribičem, ki so vajeni trdega, a skromnega in poštenega dela. Prisiljenemu gbstiteljstvu bi se torej radi tako eni kot drugi čimprej odpovedali. Kljub vetru in visokim valovom je posadka enega od šestih čolnov že včeraj skušala odpluti iz Gradeža, pa so morali spet nazaj, ko so uvideli, da jim vremenski pogoji odsvetujejo tveganje.
Domačini se ne menijo zanje. Med seboj komentirajo najnovejši dogodek, ki tudi njim ne prinaša nič dobrega. Z velikim dostojanstvom so pred šestimi meseci reagirali na smrt svojega tovariša Bruna Zerbina. Od
takrat so usmerili vsa prizadevanja v pomiritev odnosov v majhnem - premajhnem za vse, ki silijo vanj - Tržaškem zalivu. Prav zaradi tega verjetno ne želijo javno komentirati dogodkov.
Ko jih nagovorimo in vprašamo za mnenje, odvrnejo, da so nekaj slišali o streljanju, da pa ne vedo ničesar točnega. Morda kaj o tem vedo v uradu zadruge. Raje naj poskusimo tam. Sledimo nasvetu, vendar s polovično srečo. Predsednik je odsoten, odbornik, ki je slučajno prisoten na sedežu pa se izmika. Po daljšem prigovarjanju nam uspe, da mu iztržemo nekaj misli, nikakor pa ne imena in priimka (»ne govorim v imenu zadruge, nočem imeti kakih sitnosti«).
Sogovornik nam v pogovoru le pove, kaj meni večina gradeških ribičev. »Naveličani smo stalnega vpadanja ribičev iz Chioggie. Prihajajo sem, povzročijo škodo, nato pa jo mahnejo domov. Posledice pa seveda občutimo mi«.
— Kakšno škodo, katere posledice?
»Vsakovrstne! Mislim na streljanje, seveda, in na obnavljanje napetosti, a tudi na večletno opustošenje, ki ga povzročajo ko grabijo po morskem dnu ali ko nam s svojimi čolni trgajo mreže. Za nas, za ribiče v Tr-
stu pa tudi v Istri je njihova prisotnost najhujše zlo.«
-	Kaj pa se je spremenilo od novembra sem, ko ste po tragičnem incidentu z Zerbinom zahtevali rešitev odprtih vprašanj?
»Nič se ni spremenilo. Pravokotnik sredi zaliva ne zadošča našim potrebam. Naši predstavniki so imeli dve srečanji z ministrom za mornarico, potem pa je padla vlada in vse je ostalo pri starem.«
-	Kako pa je mogoče preprečiti vdiranje "Čožotov"?
»Res ne vem. Globe, zapor in sedaj niti streljanje jugoslovanske polcije ne pomagajo. Čutijo se varni na velikih čolnih in zaradi števila, ko jih prihaja po dvajset ali trideset hkrati. Tudi patruljni čoln finančne straže - en sam za območje od Tržiča do Tilmenta in vso laguno - ne more kaj prida pomagati.«
-	Torej nimate konkretnih predlogov?
»Ne vem, kaj bi lahko predlagali. Lahko pa povem tole: umor Bruna Zerbina pri belem dnevu je bil po našem mnenju neupravičen, toda sedaj nekateri skoraj izzivajo incident. Če se kaj zgodi, bo pač to, kar iščejo«.
MARKO MARINČIČ
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
50.
Tragedija
neke
manjšine
FULVIO TOMIZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
COPVRIGHT ZTT
Tesna povezanost z domačim jezikom,- ki se ga je po-služil ob tej priložnosti, ga je zapeljala, da se je znebil nekaterih primerjav in dvoumnosti tudi na ljubezenskem področju, kjer je stvari prvikrat imenoval s pravim imenom in se nam tako predstavil v drugi luči, na katero nismo bili pripravljeni, in ki mu po mojem mnenju slabo pristaja: »Dobro veš,« ji je pisal, »kako rad bi ti slekel hlačke in se te naužil v močnih sunkih... a prav tako dobro veš, da za nobeno ceno ne morem pristati na to, kar mi predlagajo.« In podkrepil je svojo zavrnitev še s pojasnilom, da mu je bil kraški katolik že od nekdaj zoprn že zaradi odbijajočega načina, kako je človeku podal roko.
Tu bi rad izrazil svoje mnenje o njegovih dveh tako odločno zastavljenih ciljev, ki pa sta si med sabo močno v oporeki: na eni strani hrepeni bolj kot po vsem drugem po ljubezni žene, spričo katere mu tudi življenja ni mar, po drugi strani pa nastopi odpoved njej in življenju, kadar gre za vprašanje časti. Dani se je torej znašla v enem redkih položajev, ko bi se lahko pohvalila, da ima v družini dva heroja: enega že žrtvovanega in drugega, ki je za to na najboljši poti? Rekel bi, da je bilo tako in s tem dal dodat-
no opravičilo ambiciozni Tomažičevi hčeri, s pripombo, da je morda moževa odločnost glede civilne drže skušala preseči vdanost ženi predvsem zato, da bi s tem postal še bolj vreden njene ljubezni. Pred decembrskim procesom leta 1941 smo poznali Stanka, ki je bil precej nestanoviten, tudi kadar je šlo za politične odločitve, saj je znano, da bi bil celo pripravljen žrtvovati katoliške glasove v prid močnejše liberalne stranke, zato da bi lahko družno nastopili proti prodoru komunistov Pina Tomažiča. Ponosna drža, ki jo je bil pokazal Pino na procesu in tja do ustrelitve, je maloka-tere ganila tako, kot je njegovega svaka, ki mu je bil na političnem polju odločen nasprotnik in ga je osebno morda celo sovražil, a mu je vseskozi priznaval močno osebnost. Na eno izmed številnih pisem, ki mu jih je Dani pisala v času žalovanja in v katerem ga sprašuje, če ni bil ljubosumen na brata, ji je jetnik iz Fossana odgovoril, da je to ljubosumje res gojil precej časa, a da ga zdaj ne čuti več, deloma po lastni zaslugi, ker se je bil zavzel, da se bo poboljšal, in pa odkar si je pridobil popolno zaupanje vanjo. Stanko se je v taistem zaporu trudil, da bi se na vseh področjih poboljšal, a podzavestno je skušal posnemati svaka in mu biti podoben v njegovi odločnosti, ža zato, da ga žena ne bi imela za manj vrednega od brata, pa tudi, da bi jo odvrnil od nenavadne in hkrati bolne sorodniške zaverovanosti. V spodbudo sta mu bili vera in pripadnost humanističnim in civilnim načelom, na katerih sloni parlamentarna demokracija in ki vernika, po njegovem, zavezujejo še veliko bolj kot pa kakega ateističnega komunista. Ne nazadnje se je lahko oprl tudi na dostojanstvo, s katerim je prestal tri božiče v zaporu in bil na tem, da preživi še četrtega. Tu notri mu z moralne plati ni pretila nobena
nevarnost. Ali ni torej bolje, da ostane za rešetkami, kot da bi vse postavil na kocko: spoštovanje do samega in svoje dobro ime pri njej, s tem ko bi se pustil pod roko izpustiti iz zapora, kar mu itak ne bi nadomestilo pridobljenih zaslug.
Dani mu je ob koncu svoje pripovjecji o Jazbečevem obisku zatrdila nekaj, kar je težko verjeti, a še teže obiti: »Ti veš, da te imam rada, in da te bom čakala, tako kot sem te doslej.« Tudi mama mu je po obisku pri snahi potrdila, da ga žena čaka s svežim šopkom rož v jedilnici, in še pristavila, da so vsi pri njih zadovoljni z Dani.
In tako se mu je spet povrnil optimizem, tudi ko je pestoval upe na zakonito oprostitev. Čeprav je bil že tolikokrat razočaran, se Stanko ni mogel otresti občutka, da tokrat osvoboditev ni več daleč. Izpustili naj bi ga v tržaškem Coroneu, potem ko bi ga zakonito prepeljali iz fossan-skih zaporov. Na božični predvečer si ni mogel kaj, da ne bi obvestil žene o gotovosti skorajšnjega objema. Vsa vročica, ki jo je bil potiskal v ozadje vse te zadnje mesece, mu je naenkrat butnila.v glavo in mu vodila celo pero po papirju. Brž ko bo prišel iz zapora, ji bo seveda sporočil, tako da bo imela še dovolj časa, da se pripravi za sprejem. Medtem bi šel on v kak hotel, kjer bi se pošteno oprhal, se obril in si oblekel čisto perilo. In ko bi pozvonil pred njunim stanovanjem, bi mu ona odprla vrata, vsa sveža in nadišavljena, oblečena samo v srajčko iz prozorne svile.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Poseg pri tržaškem odborniku za šolstvo Tomizzi
Slovenski starši v bran osnovne šole pri Sv. Ani
Dež spet poškropil pomladanski praznik v Dolini
Maj se je v torek spustil z oblakov treščil na tla in zaključil majenco
»Slovenska osnovna šola Marica Gregorič-Stepančič ima svoj sedež pri Sv. Ani. Zaščitena je z Londonskim sporazumom in dekretom predsednika republike iz leta 1964. Prav zaradi tega mora šola ostati v svojem sedanjem sedežu v Ul. Fianona in je ne gre preseliti.« To zahtevo so starši otrok, ki obiskujejo šolo Gregorič-Stepančič posredovali tržaškemu odborniku za šolstvo Neriu Tomizzi, s katerim so se srečali včeraj.
Osnovna šola v letu 2.000
V Kulturnem domu v Trstu bo danes ob 18. uri okrogla miza na temo »Osnovna šola s slovenskim učnim jezikom v letu 2.000. (Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol?)«. Pobudo prireja Odbor za šolstvo pri SKGZ. Uvodne posege bodo prispevali didaktična ravnateljica Nataša Paulin, učitelja Sonja Klanjšček in Marko Paulin, izvedenec Pavel Stranj in psiholog Danilo Sedmak.
Kot smo že poročali, se je v prejšnjih dneh v italijanski javnosti razplamtela polemika zaradi preselitve dveh razredov italijanske osnovne šole iz poslopja v Ul. Fianona v bližnjo šolo Rossetti. Preselitev so pogojevali varnostni razlogi.
Italijanski starši so že pred časom protestirali zaradi te preselitve. V bistvu niti ni šlo za preselitev, pač pa za vrnitev italijanskih razredov v matično poslopje šole Rossetti. Slovenski starši so se zavzeli, da bi občina uredila poslopje v Ul. Fianona.
Odbornik Tomizza nam je po srečanju s slovenskimi starši povedal, da se mora Občina še odločiti, kako bo sedanji problem rešila. Oddelek za javna dela nasprotuje restrukturaciji poslopja, češ da bi stala preveč in da to poslopje sploh ni primerno za šolske dejavnosti (predelali so ga iz zasebnega poslopja). V primeru, da poslopja ne bi popravili, bi ostali pri sedanjem položaju (največ sto šolarjev in učiteljev v poslopju). Tomizza je omenil kot tretjo možnost zaprtje poslopja. V tem primeru bi morali poiskati za tamkajšnje šole novo poslopje v tistem mestnem predelu. Taka rešitev vsekakor ne bi zadovoljila slovenskih staršev, ki odločno zahtevajo naj šola Gregorič-Stepančič ostane tam, kjer je zakonsko zaščitena.
Niti dež, ki se je v popoldanskih urah stresel z oblakov, ni uspel pokvariti vzdušja ob običajnem podiranju dolinskega maja. Tudi torek, zadnji dan rhajence, ima svoj značilni obred. Fantje, še posebno parterji, morajo v teku dneva povsem počistiti gorico, vaški trg, podreti ograjo plesišča in odpeljati gabre, iz katerih je
bila ta ograja spletena. Nastopi nato pihalni orkester Breg iz Doline, ki je že nekaj let stalen gost majence. Kljub dežju je bilo v torek zbranih na trgu res veliko ljudi, predvsem pa otrok, ki so kot v starih časih nestrpno čakali, da bi se zvalili na okrašeno češnjo in z nje odnesli pomaranče, limone, zastavice ali kolače.
Medtem ko se je na vaškem trgu koncert pihalnega orkestra bližal koncu, so se parterji, parterce s predsednikom in predstavnico dekliške, ter številni Dolinčani že zbrali na »Siji«. Še danes pomeni to skoraj obveznost za vsakega Dolinčana. Nekoč so se na »Siji« zbirali samo možje, odkar pa poleg predsednika izvolijo tudi predstavnico dekliške, se na »Siji« zbere vsako leto več deklet in žen. Na znak predsednika gre sprevod s parterji na čelu naprej: malo pred trgom pa začnejo vsi peti vaško pesem Na gorici, na placu. Nato se postavijo okrog maja in ponosno zapojejo še drugo vaško himno: Eno drevce. Dekleta sklenejo »živo« ograjo, da ljudi držijo na varnostni razdalji, medtem ko gredo fantje »na vrče«. Treba je odviti še zadnje vijake, maj držijo pokonci samo vrvi, dokler ne da predsednik znaka, zamahne z roko, in mogočnega maja, ki je tri dni kraljeval nad vasjo, ni več.
Tak je obred, ki se vsako leto ponavlja ob podiranju maja. Obenem je tudi trenutek, ko se majenca kot praznik simbolično zaključi. Nadaljuje pa se veselo vzdušje in občutek globoke navezanosti na vas. (dam)
Na sliki: komaj je dolinski maj »klecnil«, že so ga začeli najmlajši, pa tudi starejši obirati
Pogovor s senatorko Jelko Gerbec v Slovenskem klubu
Demokracije nismo dokončno uresničili saj je fašistični duh še vedno močan
Predsednik SK Kodrič, Tence, sen. Gerbčeva in Pirjevec na torkovem večeru
Slovenski klub je v torek za svoje obiskovalce priredil pravo »volilno tribuno« v živo, čeprav z osebo, ki senat zapušča, potem ko je cele tri mandatne dobe vestno zastopala interese slovenske manjšine. Senatorki Jelki Gerbec sta na torkovem večeru zastavila nekaj uvodnih vprašanj naš rimski dopisnik Sandor Tence in prof. Jože Pirjevec, potem pa sta besedo prepustila udeležencem, ki jim je to srečanje nudilo edinstveno priložnost za neposreden pogovor in izmenjavo mnenj z edino slovensko predstavnico v italijanskem parlamentu.
V enajstih letih (torej od takrat, ko je bila Gerbčeva prvič izvoljena v senat), se je v Italiji marsikaj spremenilo. Državna skupnost je v tem času v marsičem napredovala. Tudi Slovenci smo »napredovali« kot italijanski državljani, ne pa tudi kot člani priznane manjšine. S to mislijo je Sandor Tence pričel pogovor s predstavnico KPI in ji nato zastavil vprašanje: »S kakšnimi občutki zapuščate senat?«
»Vedela sem, da me čaka izredno težko delo,« je odgovorila senatorka, »vseeno pa si nisem mislila, da bo postalo tako hudo ravno tedaj, ko smo se že začeli približevati cilju. Moje delovanje je vseskozi vodila skrb za razrešitev slovenskega vprašanja. S svojo stranko sem se borila za dosego globalne zaščite, pa tudi za odobritev posameznih zakonov v prid naše manjšine. Naš najpomembnejši dosežek je bila dodelitev 35 milijard za slovensko manjšino. Letos so prispevek nepričakovano znižali na 33 milijard, del te vsote pa bo parlament namenil tudi italijanski manjšini v Jugoslaviji. To dejanje ima svoje zahrbtno politično ozadje, saj predpostavlja nekakšno pogajanje s sosednjo državo. Za tem se namreč skriva želja, da bi vprašanje manjšin reševali na podlagi reciproci-tete, ne pa samostojne zakonodaje obeh držav. Mi takšen načrt seveda odločno zavračamo in zahtevamo dosledno izvajanje Osimskega sporazuma.«
»Vedno ste poudarjali potrebo po enotnem nastopanju vse slovenske manjšine. Kaj bi bilo treba storiti, da
bo v bodoče naša enotnost bolj učinkovita?« je nadaljeval Tence.
Jelka Gerbec je poudarila, da je takšen enoten nastop vsekakor izredno pomemben, čeprav na žalost ni bil vedno enako prisoten, enako močan. »Predvsem kar zadeva problem finančnega zakona lahko rečem, da smo imeli pri svojem prizadevanju premalo
podpore od zunaj. Vse premalo se Slovenci poslužujemo ustavno dovoljenih sredstev kot so pisma, manifestacije, zahteve po avdicijah ipd., ki lahko vplivajo na dogajanje v zbornici.«
Besedo so nato prevzeli udeleženci torkovega večera v Slovenskem klubu. Eden izmed prisotnih je opozoril na dejstvo, da je treba vzroke za takšen negativen odnos do slovenske manjšine v vladnih krogih iskati predvsem v fašističnem duhu, ki je kljub demokratični državni ureditvi predvsem v Trstu še vedno zelo močan. Javna občila celo poveličujejo Mussolinijevo figuro, v šolah pa se vse premalo govori o odporniških gibanjih. Demokracije torej nismo dokončno izbojevali, zato ostajajo nekateri ustavni zakoni, med katere lahko prištejemo zaščito narodnostnih manjšin, dejansko le na papirju.	j_jj
■ Tržaška občinska uprava je razpisala natečaj za 30 mest mestnih redarjev. V poštev pridejo kandidati, ki izpolnjujejo sledeče pogoj e:starost med 18. in 35. letom, višješolska diploma in vozniško dovoljenje kategorije B. Prošnje je treba oddati do 16. maja 1987 ob 14. uri. Za nadaljnje informacije se interesenti lahko obrnejo na Oddelek za osebje, drugo nadstropje palače na Trgu Unita.
Dvodnevni vsedržavni posvet na Pomorski postaji
Liberalizacija prevozov v EGS in težave italijanskih pristanišč
V kongresnem središču na bivši Pomorski postaji v Trstu se je včeraj pričel dvodnevni vsedržavni posvet o italijanskem pristaniškem sistemu. Študijskemu srečanju je dalo povod predvsem dejstvo, da bo leta 1992 prišlo do liberalizacije prevozniškega trga v Evropski gospodarski skupnosti, na kar se seveda morajo prevozniški sistemi posameznih držav članic temeljito pripraviti. Liberalizacija bo namreč po eni strani odprla številne nove možnosti na tem področju, po drugi strani pa bo predstavljala tudi resno preizkušnjo za obstoječe prevozniške sisteme in podsisteme.
To velja še posebej za italijanska pristanišča, ki po opremljenosti in organiziranosti hudo zaostajajo za severnoevropskimi. Kot je v uvodnem poročilu podčrtal Giovanni Moscherini, morajo zatorej italijanska pristanišča v naslednjih petih letih v čim večji meri nadoknaditi zamudo, in sicer v skladu s smernicami vsedržavnega prevozniškega načrta. Pri tem še kajpak postavlja tudi vprašanje primernih investicij. Moscherini je poudaril zahtevo, naj bi denarna sredstva za posodobljenje pristanišč bila določena že v finančnem zakonu za leto 1988.
Posvetu predseduje glavni tajnik vsedržavne zveze prevozniških delavcev FILT-CGIL Luciano Mancini, ob njegovi otvoritvi pa je med drugimi posegel predsednik Tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti. Omenil je prizadevanja Trsta, da bi se uveljavil kot eno osrednjih vozlišč v evropskem prevozniškem in še zlasti pristaniškem sistemu. Trst pač od liberalizacije prevozov v EGS upravičeno veliko pričakuje, saj bi po svoji naravni legi lahko na tem področju odigral odločno pomembnejšo vlogo, kot jo zdaj.
Bo mogoče rešiti Calzo Bloch?
Usoda tržaške tekstilne tovarne Calza Bloch je bila včeraj predmet ponovnega sestanka na deželnem odborništvu za industrijo. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh zainteresiranih strani, predsedoval pa mu je deželni odbornik Francescutto.
Francescutto je potrdil predlog deželne uprave, po katerem naj bi obrat prevzela nova družba z zasebnim in javnim kapitalom. Družbo naj bi ustanovili staro lastništvo, deželna finančna družba Friulia in nekateri krajevni industrije!. Na predlog so načeloma pristale vse zainteresirane strani, preden bo prišlo do njegove dejanske izpeljave, pa bo treba rešiti še vrsto težav.
Pobuda NŠK se začenja danes z orisom dela slikarja Vena Pilona
Ciklus predavanj o ekspresionizmu pri nas
Vsako pomlad priredi Narodna in študijska knjižnica reden ciklus predavanj. V zadnjih letih se je zvrstilo precej zanimivih tem, ki jih je NŠK posredovala tržaškemu občinstvu. Od leta 1985 dalje je organizirala predavanja v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Letos se je vodstvo NŠK odločilo, da bo ponovno posvetilo ciklus likovni umetnosti in sicer ekspresionizmu in novi stvarnosti na Slovenskem v prvih desetletjih našega dvajsetega stoletja. 'Gre, se razume, za dve časovno zaporedni, vsebinsko v mnogočem nasprotujoči si gibanji, od katerih vsaka zasluži posebno obravnavo.
O pomenu ekspresionizma pri nas je skoraj odveč zgubljati besede. Posebej velja opozoriti, da ekspresionizem ni samo zgodovinski pojav, tem-
več je posebna pozicija duha. Sicer pa so bile ekspresionistične prvine na Slovenskem vse od dvajsetih let dalje prisotne na najrazličnejših področjih umetnosti. Začetki ekspresionizma na Slovenskem ne sovpadajo časovno povsem z začetki tega gibanja, recimo, na Nemškem. Toda po prvi svetovni vojni in umiritvi njenih najhujših pretresov šo glavni predstavniki gibanja pri nas stopili v korak s takratnim dogajanjem v Srednji Evropi.
Nova državnost je dala slovenskemu nacionalnemu vprašanju povsem novo barvo. Začetnemu navdušenju ob združitvi južnih Slovanov v novi skupni državi je sledila iztreznitev. Problem »neosvobojenih bratov« (delov slovenskega etničnega ozemlja, ki so ostali pod Avstrijo oziroma so bili priključeni Italiji) se je zaostril z na-
Jazz orkester na glasbeni matineji
Glasbena matica prireja jutri ob 12. uri v Kulturnem domu v Trstu glasbeno matinejo. Pri pobudi sodelujejo ravnateljstva slovenskih srednjih šol. Na matineji bo nastopil jazz orkester srednje glasbene šole iz Ljubljane.
Orkester deluje že 15 let pod vodstvom prof. Dušana Debleta. Jutrišnji koncert bo dirigiral trobentač prof. Pero Ugrin, član orkestra RTV Ljubljana. Program bo obsegal dela C. Des^a, D. Ellingtona in W. Hermana ter druge skladbe v priredbi Privška in Zgurja. Solisti bodo Damjana Gulav-šek vokal, Hugo Sekovanja saksofon in David Jarh trobenta.
stopom italijanskega fašizma. Nadalje so umetniki v odporu proti centralističnim težnjam Beograda iskali »slovenstvo« in ga - tradicionalno -našli predvsem v upodabljanju kme-tiške motivike. »Slovenska vas« v raznih variantah je postala priljubljen motiv.
Ekspresionizem kot duhovno obnovitveno gibanje ni prekvasil samo vseh umetnostnih vej, temveč je spodbujal umetnike, da bi se izrazili na čim več področjih. Nova stvarnost, ki se je pri nas pojavljala istočasno z evropsko, je zajela tudi poglavitne predstavnike likovnega ekspresionizma; v njihovih delih se je celo najprej odrazila nova smer, tako da so se avtorji v spremenjenih okoliščinah sami v sebi prenavljali in našli času ustrezno govorico.
Iz omenjenega burnega obdobja je NŠK v ciklus predavanj uvrstila tri utrinke, ki jih bodo podali priznani strokovnjaki. Zvrstila se bodo naslednja srečanja:
Jure Mikuž: Slikar Veno Pilon (predavanje bo danes);
Špelca Čopič: Kiparstvo v dobi ekspresionizma in nove stvarnosti (četrtek, 21. maja);
Stane Bernik: Ekspresionistične tendence v slovenski arhitekturi in oblikovanju (četrtek, 28. maja).
Vsa predavanja bodo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu v Ulici S. Nicold 5 ob 18. uri. (mp)
Danes se nadaljuje proces proti delavcem Aquile
Na tržaškem sodišču se bo danes nadaljeval proces proti delavcem in predstavnikom tovarniškega sveta žaveljske naftne čistilnice Aguile, ki jih je vodstvo podjetja obtožilo, da so pretekli mesec na kazniv način preprečili tehnikom iz Rima vstop v rafinerijo za bonifikacijo strojev. Proces se odvija po hitrem postopku, do prve obravnave pa je prišlo 4. t. m. Tedaj je pretor Morway povabil stranki, naj se sporazumeta, in sicer v roku desetih dni. Žal pa do sporazuma ni prišlo in veliko pričakovanje vlada o tem, kaj bo pretor danes odredil. Ob robu današnje obravnave so sindikati sklicali tiskovno konferenco, na kateri bodo pojasnili svoja stališča.
Medtem se je vsaj delno premaknilo z mrtve točke vprašanje izplačil prejemkov iz dopolnilne blagajne za trimesečje februar - april. V urade žavelj-skega obrata so namreč končno prispeli seznami zaposlenih in delavci so vabljeni, da jih v najkrajšem času podpišejo. Sicer pa se bodo delavci danes ob 9. uri zbrali v menzi Aguile na skupščini, nakar bodo krenili proti sodni palači, pred katero nameravajo demonstrirati.
Skupščina odobrila proračun kljub demagoškim nastopom LpT proti rabi slovenščine
Neuspel šovinistični manever Liste za Trst
• v •#	••	1 vv* i v	TT^PTTTi
na sinočnji seji skupščine tržaške KZE
Listarji in misovci so tudi sinoči za-ustili sejo glavne skupščine Tržaške rajevne zdravstvene enote, kakor hitro se je na njej oglasila slovenska beseda, vendar s tem niso preprečili nadaljevanja proračunske razprave in niti odobritve samega proračuna. Slednji je resnici na ljubo bil naposled izglasovan z glasovi upravne večine, se pravi tudi ob podpori svetovalcev LpT. Listarji so se namreč tik pred glasovanjem vrnili v sejno dvorano. A to so storili potem, ko so s svojim šovinističnim zadržanjem v bistvu pogoreli, saj so svetovalci KPI in Tržaškega gibanja med razpravo izrazili pripravljenost, da »tehnično« podprejo proračun, ki bi torej bil- odobren v vsakem primeru, tudi ob odsotnosti listarjev. A pojdimo po vrsti.
Seja, ki je potekala na tržaškem županstvu, se je pričela po 19. uri, se pravi z več kot polurno zamudo. Ob 18.30, ko bi se zasedanje moralo začeti, je namreč bila prisotna le pičla tretjina svetovalcev (skupščina šteje 60 ča-nov) in lep čas se je postavljalo vprašanje, ali bo udeležba sploh dosegla legalno število. No, svetovalci so potem vendarle prikapljali v zadostnem številu, da je seja lahko stekla. Najprej je bilo na dnevnem redu nadaljevanje proračunske razprave, ki so jo listarji z Gambassinijem na čelu prekinili 29. aprila, ko so zapustili sejo po posegu Lokarja (SSk) v slovenščini. V razpra-
vo so sinoči posegli Favotti (DC), Švara (KPI), Agnelli (PSI), Monfalcon (KPI), Capecchi (DC), De Rosa (KPI), Galazzi (LpT), Anghelone (PSI). Med razpravljavci je po svoje izstopal demokristjan Favotti, ki je sicer po poklicu bolnišniški kirurg. Dokaj ostro je namreč kritiziral predsednika upravnega odbora Bevilacguo, češ da je v svojih programskih izjavah nezadostno opredelil reorganizacijo javnega zdravstva na teritoriju, se pravi ustanovitev zdravstvenih okrajev, predvsem pa zato, ker naj bi se zavzemal za okrnitev prve pomoči in oddelka za nujne kirurške posege tržaških bolnišnic. Gre za res hude kritike, a Bevilac-qua jih je v repliki zavrnil rekoč, da je Favotti njegove programske izjave napačno razumel.
S političnega vidika pa je razprava dosegla enega svojih viškov, ko je vanjo posegel svetovalec Švara. Ožigosal je zadržanje listarjev na zadnji seji in v imenu komunistične skupine zahteval odstop predsednika skupščine Camberja, ki je med drugim tudi član LpT, in sicer zato, ker se na zadnji seji ni ravnal v skladu s pravilnikom, po katerem imajo svetovalci pravico nastopati tudi v slovenščini. Sam Švara je kajpak govoril slovensko, zaradi česar so svetovalci LpT in MSI demonstrativno zapustili sejno dvorano.
Odsotnost listarjev bi lahko imela hude posledice. Ostali svetovalci up-
ravne večine, se pravi KD, PSI, SSk, PRI, PLI in PSDI, bi namreč z zgolj svojimi glasovi ne mogli odobriti proračuna, kar bi imelo za posledico uvedbo komisarske uprave v KZE. Tu pa se je pojavil predlog svetovalca Brezigarja (SSk), ki je ob odsotnosti listarjev v svoji glasovalni izjavi povabil svetovalce KPI in Tržaškega gibanja, naj proračun »tehnično« podprejo,
da bi s tem preprečili manever LpT oziroma skrhali njeno šovinistično ost. Vabilo sta Monfalcon v imenu KPI in Parovel v imenu Tržaškega gibanja dejansko sprejela. Gesta listarjev je tako bila brez učinka, zaradi česar so se vrnili v dvorano. Proračun je bil naposled odobren brez »tehnične« podpore leve opozicije. Zanj je glasovalo 34 svetovalcev, 11 pa jih je bilo proti.
Listarji zapuščajo sejno dvorano
Sinoči sklenjena prva faza predvolilnega postopka
Za senat predloženih dvanajst list za poslansko zbornico kar petnajst
Tik pred potekom roka za uradno vložitev kandidatnih list. na tržaškem sodišču je prišlo do dveh nemajhnih presenečenj: radikalci so »ukradli« demokristjanom zadnje mesto na glasovnici za poslansko zbornico, še bolj pomembno pa je, da se je Giuricinova Mestna lista melone (odpadniki od Liste za Trst) umaknila iz že javno razglašenega volilnega zavezništva s tržaškimi socialdemokrati. Tak sklep je sprejela, ker so na deželni ravni PSDI, PSI in radikalci sklenili zavezništvo za senatna okrožja v Vidmu, Pordenonu in Gorici. Na listah PSDI za Tržaško torej ni melonarskih kandidatov za poslansko zbornico De Rote in za senat Marchia. Hkrati je pa pomenljivo, da socialdemokrati in radikalci za Trst niso predložili list za senat, bržkone iz dogovora, da podprejo socialističnega kandidata Arduina Agnellija, ki že uživa podporo Liste za Trst.
Na volilnem uradu tržaškega prizivnega sodišča je bilo torej vloženih 12 kandidatnih list za senatne volitve (enako kot pred štirimi leti), za poslansko zbornico pa kar 15, to je dve več kot leta 1983. V naslednjem objavljamo liste in kandidate, po vrstnem redu vložitve.
SENAT
(na prvem mestu kandidat za okrožje Trst L, na drugem mestu kandidat za Trst II.)
1.	KOMUNISTIČNA PARTIJA: Gi-
orgio Rossetti, Stojan Spetič
2.	MSI: Franco De Mori, Lina Mari-
nelli
3.	REPUBLIKANSKA STRANKA: Enzio Volli, Enzio Volli
4.	PROLETARSKA DEMOKRACIJA: Arcangelo Romano, Michele Mon-tecalvo
5.	AVTONOMNO GIBANJE NAPREDNIH DEMOKRATOV (z znakom Valdostanske napredne zveze): Bian-camaria Morpurgo, Biancamaria Mor-purgo
6.	SARDINSKA AKCIJSKA STRANKA (s Slovensko skupnostjo):
Aleš Lokar, Humbert Mamolo
7.	ZVEZA ZELENIH LIST: Millach Gigliola por. Cattaruzza, Millach Gig-liola por. Cattaruzza
8.	SKUPINA ZDRUŽENIH UPOKOJENCEV—LIGA VENETA: Stelio Pranzo, Tommaso Scoccimarro
9.	MOVIMENTO FRIUL: Giangia-como Zucchi, Giangiacomo Zucchi
Obvestilo KZ
Kmečka zveza tudi letos izpolnjuje svojim članom davčne prijave (obrazce 740). Kmetovalcem, ki so se že v prejšnjih letih posluževali teh njenih uslug, je poslala pisma, v katerih je navedla dokumente, ki pridejo v poštev pri izpolnjevanju prijav. V pismih sta določena tudi dan in ura za osebne sestanke in KZ prosi, da se njeni člani teh navodil držijo.
10.	SOCIALISTIČNA STRANKA:
Arduino Agnelli, Arduino Agnelli
11.	LIBERALNA STRANKA: Gior-gio Bevilacgua, Giorgio Bevilacgua
12.	KRŠČANSKA DEMOKRACIJA:
Guido Gerin, Luciano Fonda
POSLANSKA ZBORNICA
1.	KOMUNISTIČNA PARTIJA: An-
tonino Cuffaro, Willer Bordon, Nives Košuta
2.	MSI: Sergio Giacomelli, Fulvio Depolo, Innocente Maccan
3.	REPUBLIKANSKA STRANKA: Lucio D Acunzo, Roberto Sacerdote, Francesco Slocovich
4.	AVTONOMNO GIBANJE NAPREDNIH DEMOKRATOV: Elio Gar-dossi, Biancamaria Morpurgo, Rossella Paolini
5.	SARDINSKA AKCIJSKA STRANKA (s Slovensko skupnostjo):
Bojan Brezigar, Giovanni Battista Loi, Umberto Nigra
6.	PROLETARSKA DEMOKRACIJA: Raffaele Dovenna, Giacinto Lu-nardelli, Vincenzo Menon
7.	SOCIALISTIČNA STRANKA: Ciuho Camber, Carlo Lapanje, Augusto Seghene
8.	LIBERALNA STRANKA: Giorgio Bonat, Gabrio Hermet, Sergio Trauner
9.	ZVEZA ZELENIH LIST: Maurizio Bekar, Virginia Feo, Alessandro Ca-puzzo
10.	GIBANJE ZA NEODVISNOST TRSTA: Giovanni Marchesich, Rosa Montecalvo, Adriano Turk
11.	ZVEZA ZDRUŽENIH UPOKOJENCEV—LIGA VENETA: Tommaso Scoccimarro, Stelio Pranzo, Giuseppe Catanzaro
12.	SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA: Mario Berce, Vincenzo Di Pace, Fabio Suadi
13.	GIBANJE ZA DAVČNO OSVOBODITEV: Gennaro Di Meglio, Fulvio Domanelli, Luigi Mazzolini
14.	KRŠČANSKA DEMOKRACIJA: Sergio Coloni, Luisa Bernardinello Nemez, Carla Carloni Mocavero
15.	RADIKALNA STRANKA: Alberto Bertuzzi, Licia Ghersina Marši, Roberto Magnacco.
■ Pokrajinska sekcija Zveze žena Italije prireja tudi letos v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel poletni center za otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Poletni center bo v Dijaškem domu od 29. junija do 24. julija in bo odprt slovenskim in italijanskim otrokom. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo. na ZŽ1 (tel. 761618) ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 12. ure.
Tržaški oktet je izvrstno počastil pevski jubilej na Proseku-Kontovelu
Tržaški oktet je pridal sinoči svoj kvaliteten glas k proslavam ob stoletnici organiziranega pevskega delovanja na Proseku in Kontovelu. S celovečernim nastopom v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu je še utrdil že čvrste prijateljske vezi z domačim pevskim zborom Vasilij Mirk, ki v sodelovanju z ženskim zborom Prosek-Kontovel prireja letošnje jubilejne prireditve.
Sinočnji koncert je bil nenavaden in nevsakdanji, kot je poudaril napovedovalec Egon Štoka. Tržaški oktet je tokrat prvič gostoval v obeh vaseh, njegov nastop pa je bil obenem tudi prvi koncert v kontovelski cerkvi. Polnoštevilna prisotnost je pričala, da je pobuda organizatorjev zadela v črno. Občinstvo je zbrano sledilo pesmim in vsako burno nagradilo z aplavzom.
Tržaški oktet je bil v tako sugestivnem okviru poglavje zase. S svojim petjem je že od vsega začetka, s pesmimi verske vsebine, osvojil občinstvo, in ga nato v stopnjujočem se vzdušju popeljal v glasbeni svet slovenskih tržaških in drugih skladateljev. Pevci so skratka s svojim glasom očarali domačine, ki jim bo sinočnji večer prav gotovo ostal še zelo dolgo v spominu.
Danes v Sesljanu Predstavitev knjige ameriškega profesorja
Danes ob 17. uri bodo v prostorih devinsko-nabrežinske letoviščarske ustanove v Sesljanu predstavili knjigo »Rise from Want« (Dvig iz potrebe) prof. Jamesa C. Davisa z univerze v Filadelfiji (ZDA). Delo bo predstavil zgodovinar prof. Jože Pirjevec. Davis je ustvaril zanimivo sliko o skoraj treh stoletjih naše zgodovine skozi originalno družbeno-zgodo-vinsko raziskavo, ki sloni na doživetjih družine Žužek iz Vižovelj.
Nesreča mladega Gropajca pri Drašci
Mokro cestišče in verjetno tudi prevelika hitrost sta botrovala slikoviti nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na ostrem ovinku pri Drašci, ki pa ni imela hudih posledic. 19-letni Edvin Milkovič iz Gropade 23 se je okrog 13. ure peljal z giulietto po Tr-biški cesti navzdol. Na omenjenem ovinku po Padričah je izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil s ceste. Avto se je prevrnil na desni bok, voznik pa se je le lažje udaril in bo okreval v 7 dneh.
Trčenje pri Prčedolu
Včeraj, v prvih večernih urah se je pri Prčedolu ponesrečil 17-letni David Badalič s Proseške ulice 324 na Opčinah. Z motorjem honda 125 se je z Re-pentabra peljal proti Opčinam, ko je s stranske zasebne ceste privozil avtomobil seat ibiza, ki ga je upravljal 52-letni Benito Kavalič s Cola 58. Badalič se je udaril v glavo in roke ter si domnevno zlomil levo zapestje.
14. 5. 1986	14. 5. 1987
Ob 1. obletnici smrti drage
Magde Štoke por. Kalc
se je z ljubeznijo spominjajo mož Slavko, sin Mitja in drugo sorodstvo.
Kontovel, 14. maja 1987
Ob izgubi drage Ivanke Starc izreka Godbeno društvo Prosek iskreno sožalje svojim članom Eriki, Aljoši, Davorinu, Aleksandru ter prizadetima družinama.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
Valerija Tavčar roj. Batagelj
Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 11.15 iz barkovljanske kapele v cerkev in nato na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo mož Albin, hči Ada z možem Lucianom, sin Silvij z ženo Slavico ter vnuki Elena, Debora, Marta, Igor in Tatjana.
Trst, 14. maja 1987
Žalovanju se pridružujejo sorodne družine Jakomin-Giacomini in Kralj-Carli.
Ob izgubi drage mame Valerije izražajo Silviju Tavčarju globoko in občuteno sožalje člani in upravni svet Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Ob težki izgubi drage mame Valerije izrekajo Silviju Tavčarju in družini najgloblje in občuteno sožalje Upravni svet. Nadzorni odbor ter uslužbenci Založništva tržaškega tiska. Primorskega dnevnika, Agencije Alpe Adria in Novega Matajurja.
Ob težki izgubi drage mame Valerije izrekajo Silviju Tavčarju in družini najgloblje sožalje Upravni svet in uslužbenci tednika Gospodarstvo.
Ob izgubi predrage mame Valerije izreka direktorju Silviju Tavčarju iskreno sožalje ADIT Sežana.
Ob prerani izgubi ljubljene mame izrekata Silviju in Adi ter ostalim v družini občuteno sožalje Vida in Darjo.
Ob boleči izgubi drage mame izreka Silviju Tavčarju občuteno sožalje kolektiv podjetja Europaper-Go-rica
Zapustila nas je naša draga
Emilija Ivasic
Pogreb pokojnice bo jutri, 15. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari.
Žalostno vest sporočajo: hči Leni z možem, sinova Mario in Nino, sestra Marija in drugi sorodniki.
Katinara, 14. maja 1987
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila moja draga žena
Ivanka Bonin por. Volčič
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 15. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči mož, bratje, nečaki in sestrična Karla
Trst, 14. maja 1987
Sekcija KPI - Dolina izreka Vitto-riu in Emi iskreno sožalje ob izgubi drage mame oziroma tašče.
Obisk dijakov Zavoda za poklicno izobraževanje
Seznanili so se z delom novinarjev in knjigovodij
V preteklih dneh so obiskali naš dnevnik dijaki in dijakinje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. V uredništvu so si ogledali nove tehnološke naprave, pobliže pa so se seznanili tudi z delom urada za
računovodstvo
Junija bo društvo proslavilo 90-letnico obstoja
Novi načrti in stare težave nabrežinske godbe na pihala
Nabrežinsko godbeno društvo praznuje letos 90-letnico obstoja. Zgodovinska pot godbe je več ali manj znana; prav zato smo skušali, da bi v nekaj besedah obrazložili današnje stanje in kar je še najvažnejše prihodnost enega odnajstarejših in vedno prisotnih glasbenih dejavnikov v vasi, kot je godba.
Kako poteka delo in kaj se pravzaprav dogaja med celotno sezono nam je v kratkem pogovoru orisal predsednik Karlo Gabrovec, ki je med drugim tudi godbenik. Društvo šteje sedaj 45 članov, od katerih je približno od 60 do 70 odstotkov mladih. Po veliki krizi, ki je zajela godbo v 70. letih, je Stanko Mislej, bivši in sedanji kapelnik, začel vabiti k študiju pihalnih inštrumentov samo mlade ljudi, velika zasluga pa gre predvsem starim kadrom, ki so skozi vso krizo vztrajno in požrtvovalno nadaljevali z delom. Danes je stanje nedvomno boljše, saj sta se Misleju pridružila še dva mlada učitelja, in to sta domačina Sergio Gratton in Davide Sinigoi,-Nabrežinski godbeniki vadijo dvakrat tedensko, po prenovitvi ima godba tudi svojo »žensko reprezentanco«, ki jo predstavljajo tri dekleta.
V letošnji sezoni je godbeno društvo Nabrežina nastopilo približno 30-krat, in sicer pri nas, v Jugoslaviji, nekajkrat pa tudi v širši italijanski
javnosti. Z nastopi in s podporo nekaterih zunanjih sodelavcev, ki jim je godbeno delovanje res pri srcu, krije godba nemajhne vsakoletne stroške.
Predsednik Gabrovec, nam je ob sklepu prijateljskega pogovora orisal tudi glavne Cilje in načrte nabrežinske godbe: »Letos bo naša godba praznovala 90. obletnico delovanja. Slovesnost bo 13. in 14. junija. Na proslavo bodo vabljene vse domače godbe na Tržaškem, sodelovali pa bosta tudi godbi iz Turiacca in Postojne. Ob tej priliki bi se rad zahvalil našim starejšim godbenikom, ki tudi v najhujši krizi niso popustili, obenem pa vabim mlado silo, da bi v čimvečjem številu pristopila k nam in seveda aktivno in dinamično delovala. Naj v kratkem oklepaju omenim tudi problem, ki nas najbolj žuli, to je naš sedež. Za tako število ljudi, kot jih šteje sedaj godba, je absolutno premajhen in skrajno neprimeren, v določenih trenutkih pa tudi nehigienski. Obljub o novem sedežu je bilo seveda veliko, doslej pa ni bilo še nič konkretnega storjeno, da bi sedež res dobili. Upam, da bi vsaj v prihodnji sezoni imeli primeren prostor, saj je delovanje v sedanjih prostorih zapostavljeno in ohromljeno. Do takrat bomo pač vztrajali, kjer smo že toliko, skoraj preveč časa.« (db)
Pastoralni obisk pri Sv. Ivanu
V tednu od 2. do 8. maja je tržaški škof Lovrenc Bellomi opravil redni pastirski obisk v župniji Sv. Ivana. Spored obiska je bil zelo bogat in razvejan. Škof je prisostvoval in maševal pri vseh nedeljskih mašah v slovenskem in italijanskem jeziku. Tako je v slovenščini tudi pridigal. Srečal se je z raznimi skupinami in organizacijami, ki delujejo v župniji, ter z bolniki, ostarelimi in mladimi. Večkrat se je srečal tudi s slovenskimi verniki in se z njimi razgovarjal tudi v slovenščini.
Pomembno je bilo sklepno zborovanje v župnijski cerkvi, h kateremu so bili povabljeni vsi verniki in duhovniki obeh narodnosti. Zborovanje je vodil sam škof in govoril tudi v slovenščini. Predstavnik slovenskih vernikov je v svojem nastopu v slovenščini izrazil med drugim prepričanje, da imamo Slovenci v škofu pravičnega zagovornika tudi naših narodnostnih pravic, kljub pritiskom, ki pa lahko prihajajo samo z nekrščanske in protikrščanske strani.
Škof Bellomi je v svojem sklepnem odgovoru izrecno povzel nekatere misli, ki jih je načel slovenski predstavnik. Z največjim veseljem je ugotovil, da je v zadnjih letih prišlo v župniji med obema narodnostima do strpnega in lepega razumevanja in sožitja ter uspešnega sodelovanja na cerkvenem področju. Vse prisotne je pozval, naj čim bolj dejavno izpričujejo Jezusov nauk medsebojne krščanske ljubezni.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, H maja
BONIFACIJ
Sonce vzide ob 5.35 in zatone ob 20.27 - Dolžina dneva 16.52 - Luna vzide ob 22.17 in zatone ob 5.41.
Jutri, PETEK, 15. maja
ZOFIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.50 najnižje -67 cm, ob 11.17 naj višje 30 cm, ob 16.27 najnižje -18 cm, ob 22.26 najvišje 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje, zračni tlak 1002,6 mb pada,veter 8 km na uro jugozahodnik, vlaga 86-odstotna, dežja je padlo 3,2 mm, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Sara Grigio in Car-lotta Krokos.
UMRLI SO: 83-letna Ouirina Bertotto, 66-letni Tullio Rubieri, 68-letni Emilio Soldo, 82-letna Maria Foti, 94-letna Maria Miloš, 76-letna Giovanna Šuligoj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11. maja, do sobote, 16. maja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Zorzutti .19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje)
NABREŽINA (TEL. 200466) in BOLJUNEC (228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava' tržaškega slikarja PIETRA MARUSSIGA.
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 15. maja, ob 18.30 odprli razstavo slikarke MAURE ISRAEL. Razstava bo odprta do 28. maja.
V	TK Galeriji razstavlja svoje slike JANA VIZJAK. '
».SLOVENSKO p, STALNO „ . i GLEDALIŠČE 7 M TRSTU
GOSTOVANJE PDG NOVA GORICA
Lev G. Birinski
Vrtoglavci
Režija VIDA OGNJENOVIČ
Danes, 14. t. m., ob 16. uri RED H - mladinski
Jutri, 15. t. m., ob 20.30 RED A in I - premierski in mladinski
V	soboto, 16. t. m., ob 20.30 RED B in F - prva in druga sobota
V	nedeljo, 17. t. m., ob 16. uri RED C in G - prva in druga nedelja
gledališča
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu prireja danes, 14. t. m., ob 10. uri pravljico OLE LUK H. C. Andersena - M. Sosiča.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona
Jutri, 15. t. m., ob 20.30 (red A) simfonični koncert, dirigent Muhai Tang, Radovan Vlatkovič - rog.
Ponovitev koncerta v soboto, 16. t. m., ob 18. uri (red S)
razna obvestila
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja jutri, 15. t. m., predavanje na temo ŽIVČNA CELICA, OD ODKRITJA DO DANAŠNJIH RAZISKAV. Zanimivo in aktualno temo bo obravnavala fiziologinja, univerzitetna prof. Marija Ščuka Kerže. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
SKD Primorec - Trebče sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 14. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni!
Slovensko planinsko društvo - Trst
prireja danes, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvoran, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., predavanje Stojana Sancina na temo: NOVA ODKRITJA V PODGORSKEM PODOLJU. Predavanje bo s pomočjo diapozitivov.
PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi 2. risarski krožek za osnovnošolske otroke, ki bo vsako soboto od 23. maja do 6. junija. Vpisovanje in informacije dobite po telefonu na št. 228333.
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 14. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet v Polhograjske Dolomite (Polhov Gradec). Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno tri ure. Izlet vodi prof. Marinka Pertot. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI ob delovnem urniku (tel. 767304). Cena izleta 12.000 lir.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo strokovno vodene ekskurzije, ki jo prireja Prirodoslovno društvo Slovenije, v Pekel pri Borovnici. Pekel je v Dolini Otavščice, to je privlačna tesen z mnogoterimi brzicami in petimi večjimi slapovi. Ekskurzija bo v nedeljo, 17. t. m. Zbirališče na Opčinah (postaja tramvaja) ob 6.30 ali ob 8.00 pred železniško postajo v Borovnici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Capriccio, er., It. 1987; r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forest, □ □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II bambi-no d'oro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Ritchie; i. E. Murphy, C. Dance.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Erotica ori-entale, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 I racconti sensuali di Cicciolina, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stoone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
PENICE - 17.00, 22.15 Prolumo, krim., It. 1987; r. Giuliana Gamba; i. Florence Guerin, Robert Egon Spectenhausen,
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil Tinvesti-gatopo, ris., prod. Walt Disney.
EDEN - 15.30, 22.00 Poker di donne e di cani, porn.,
CAPITOL - 17.00, 22.00 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 92'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg, Bubba Smith.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA/Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. Willi-am Hurt, Raul Juha.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Dete-nute violente, porn., □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Morbide carezze, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
ODBOR ZA ŠOLSTVO PRI SLOVENSKI KULTURNO-GOSPODARSKI ZVEZI
vabi na okroglo mizo
OSNOVNA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM LETA 2000
Aktualna dilema: ohranjanje ali združevanje šol?
Uvodni posegi: didaktična ravnateljica Nataša Paulin, učitelja Sonja Klanjšček in Marko Paulin, dr. Pavle Stranj in dr. Danilo Sedmak.
Kulturni dom v Trstu, danes, 14. t. m., ob 18. uri.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
prireja ciklus predavanj
EKSPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM
Prvo predavanje
Jure Mikuž
SLIKAR VENO PILON
Danes, 14. t. m., ob 18. uri Trst, Trgovinska zbornica, Ul. s. Nicolo 5.
razne prireditve
SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 - vabi v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri na slavnostni koncert ob 5. obletnici delovanja MPZ M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot.
SKD Vigred vabi na revijo otroških pevskih zborov VSI SMO PRIJATELJI, ki bo v nedeljo, 17. t. m„ ob 17.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.
KD Primorsko vabi na kulturni večer v soboto, 16. t. m., ob 20.30 v Srenjsko' hišo v Mačkoljah. Gost večera bo moški pevski zbor IVO ŠTRUC iz Slovenskih Konjic ter ansambel BRATOV IZ OPLOTNICE.
Dragi otroci! KD L Grbec - Skedenj priredi v soboto, 16. t. m., ob 16.30 OTROŠKO POPOLDNE Z ANIMACIJO. Pridite, zabavno bo!
KD L Grbec - Skedenj priredi FILMSKI MARATON Aljoše Žerjala. V soboto, 16. t. m., ob 20.30 vas vljudno vabimo na 2. VEČER FILMOV: Mežico 68, Sončna pot (Samarkand), Zemlja Aheme-nidov (Iran), Kamnita knjiga (Peru), Moskva 80.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec in KD I. Grbec - Skedenj priredita v nedeljo, 17. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MPZ Slovenec in ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Vabljeni!
SKD Barkovlje vabi domačine in prijatelje na praznik 50-letnikov, ki bo v nedeljo, 24. t. m. Za informacije tel. v večernih urah na št. 415797.
Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v ro-janski župni cerkvi koncert MARIJINIH PESMI. Nastopalo bo sedem zborov.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
Ciklus OTROŠKE URICE
S PAVČKOM V ČENČARIJI
bomo preživeli zadnjo urico pred počitnicami.
Jutri, 15. t. m., ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci.

SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
Prireja danes predavanje domačega člana in priznanega jamarja prof. Stojana Sancina na temo
NOVA ODKRITJA V PODGORSKEM PODOLJU
Predavanje - s pomočjo diapozitivov - bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11, ob 20.30.
VABLJENI!
mali oglasi
OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgoniku. Točita belo in črno vino.
V	NABREŽINI prodam 4-sobno stanovanje. Za informacije tel. na št. 200144 v popoldanskih ali večernih urah.
IŠČEMO vajenko za manufakturno trgovino, sezonsko delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst, pod šifro »Sezonsko delo«.
PRODAM harmoniko 120 basov znamke PIATANESI SUPER MUSETTE skoraj novo. Tel. na št. 0481/20002 v večernih urah.
20-LETNO dekle z znanjem strojepisja išče katerokoli zaposlitev. Tel. 827411.
V	SAMATORCI št. 1 je odprl osmico Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
PRODAM krasno vilo v Repnu s 1100 kv. m vrta. Tel. 228390.
16-LETNO DEKLE išče delo, po možnosti kot frizerka ali pa katerokoli zaposlitev. Tel. na št. 208729.
SLOVENSKI PAR išče v najem 2-3-sob-no stanovanje v mestu ali okolici. Tel. od 13.30 do 15. ure na št. 200165.
UGODNO PRODAM 20 kv. m še nepolo-ženega hrastovega parketa. Tel. na št. 822103.
V	SOVODNJAH (vas), je odprl osmico Franc Lukman.
PRI ŽUPANOVIH v Medji vasi št. 1 je odprta osmica.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja, odličnih staršev. Tel. na št. 211468 od 14. do 15. ure.
PRODAM vilo z vrtom v centru Opčin. Tel. 211254 v popoldanskih urah.
DAJEM v najem krasno opremljeno stanovanje v vili na Opčinah. Tel. 228390.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
OSMICO je odprl Karlo Sancin - Dolina 360. Toči belo in črno vino.
DAJEMO V NAJEM hišo z obsežnim vrtom na Beki pri Kozini. Ugodno. Tel. 226445.	r
EMIL PURIČ - JAKINOV (Repen 15) nadaljuje z osmico.
GOSPA prodaja otroško posteljico in druge otroške stvari. Tel. 730495.
menjalnica			13. 5. 1987
	1285 —	Japonski ien			 8.50
Nemška marka 		720,—	Švicarski frank 			 875,—
Francoski frank		213,-	Avstrijski šiling			 101.5C
Holandski florint 		638,-	Norveška krona 			 191,—
Belgijski frank		33.80	Švedska krona			 204 —
Funt šterling		..	2130.—	Portugalski eskudo ..		 8.5C
Irski šterling		..	1900.	Španska peseta		9.5C
Danska krona		188.	Avstralski dolar 		
Grška drahma 		9.—	Debeli dinar			 1.85
Kanadski dolar 		940.	Drobni dinar			 1.85
Dz-Ji/d BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 OLIKO TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
MTOSSd
UVOZ-IZVOZ
TRST — Milje — Ul. Caduti sul lavoro 1 INDUSTRIJSKA CONA PRI OSPU Tel.: 040 - 232243, 232244
NAŠA PROIZVODNJA:
□	aluminijaste zasteklitve, sistemi ALPHA 445-255-365 T.T. - 545 drseče
□	obdelava stekla, vakuumske zasteklitve, naša novost in patent:
steklena zavesa
□	vrata z ročnim ali avtomatičnim odpiranjem iz kaljenega stekla
□	projektiranje aluminijastih montažnih objektov
□	obdelava železa in pločevine
□	razne varovalne ograje iz aluminija
□	kabine za tuširanje
□	v skladišču: široka izbira delov za zasteklitve, plastična in železna vrata, žaluzije, razna pločevina in železni profili, pocinkano železo, aluminij, inox jeklo.
Dramski spored za maj 1987
Od 9. maja do 27. junija, vsako soboto ob 18. uri: Mario Uršič — FRANC IN NJEGOVI. Dokumentarec o tržaških Slovencih v 8 delih.
Nova radijska nadaljevanka - dokumentarec o tržaških Slovencih je zaokrožen radiofonski zapis o naših ljudeh, babicah in prababicah, ki so doživljali življenje v tem mestu ob morju tako, kot ga mi vsak dan doživljamo: skozi aktualne politične dogodke, pa tudi skozi vse, kar nam ustvarja vsakdan. Ta se ne kaže le v projekciji zgodovinskih dogodkov, ampak tudi v sprejemanju časopisnih vesti, pogovorov na ulici, doma in v službi, komentarjev o tem in onem, pa tudi v zelo intimnih razmišljanjih. Velik in pomemben projekt naše radijske postaje, ki bo nedvomno zanimal širši krog poslušalcev.
Režija Mario Uršič.
Oddaje v maju:
16.5.	— Marija: 1902-1904
23.5.	— Vladimir: 1904-1914
30.5.	— Anica: 1914-1921
V torek, 26. maja, ob 18. uri: Izidor Cankar, Marko Slodnjak, Aleksander Zorn — S POTI.
Poglobljena človeška in umetniško-znanstvena izpoved avtorja ter hkrati odločna kritika vzgojno-moralistične slovstvene teorije in prakse, kar poskušata oba prirejevalca Izidorjevega romana uveljaviti v zgoščeni, a prav zavoljo tega zelo efektni obliki.
Režija Boris Kobal.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO.
Tedensko srečanje s prevajalci, avtorji in skratka z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo, sami gostje pa pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. V maju bosta gosta Nataše Sosič pesnik in prevajalec Denis Poniž ter prevajalka in dramaturginja Djurdja Flere.
Radijska realizacija Nataša Sosič.
Vse je produkcija Radio Trst A.
Fabrizio Frizzi in Stefania Bettoja sta dinamična voditelja prijetne mladinske oddaje Tandem. Z mnogimi elektronskimi pripomočki, igrami, kvizi, turnirji je oddaji, ki uspešno zaključuje že svojo peto sezono, uspelo pritegniti med svoje gledalce predvsem dijake in študente
.____________sklad mitja čuk ____jeika CVC|bar
Samomori, agresivnost, vrednote v dobi mladostniškega nelagodja
V	iskanju svojega prostora, pravi dr. Martina Tomori z ljubljanske Univerzitetne psihiatrične klinike, se mladostnik počuti neugodno. Včasih je taka mladostniška nelagodnost kar otipljiva.
»Negotov je glede svoje vrednosti, pa svoje zunanjosti, pa svoje prihodnosti, pa obremenitve v šoli... vse to hkrati z različnimi občutji krivde, s katerimi se mladostniki zelo ukvarjajo z začetkom abstraktnega razmišljanja in razvoja moralnih norm. Vsi ti negativni občutki še bolj spodbujajo mladostnika, da bi hitro dosegel ugodje. Tako, da bi vse te emocionalne tenzije, ki nujno spremljajo adolescentno obdobje, zadušil v sebi.
Zato mladostnik velikokrat išče ugodje na napačen način. Drogira se, išče kratkostične in kratkotrajne takojšnje zadovoljitve, izogiba se obremenitvam... V tem obdobju se kaže cela vrsta negativnih, nespodbudnih in zanj neforma-tivnih in nekonstruktivnih načinov iskanja ugodja.«
Iz kronike izvemo, da je marsikateri otrok ali pubertetnik storil samomor...
»Na žalost se starost ob samomoru res pomika navzdol. Veča se število mlajših oseb, celo predadolescentnih, ki se odločijo za tako dejanje.«
Kdaj lahko govorimo o samomorilnem dejanju?
»O takem dejanju pravzaprav ne moremo govoriti, pri otroku do približno devetega leta, ki po svojih spoznavnih in razumskih sposobnostih ne zmore oceniti nepovratnosti in dokončnosti smrti... Tudi njegova odločitev takrat, da si bo nekaj naredil, je običajno zato, ker si predstavlja, da mu bo potem lepše, da bodo boljši z njim.
Lahko pa govorimo o samomoru v predadolescentnem in tudi še v kasnejšem obdobju in na žalost je res teh dejanj v zadnjem času Vse več povsod po svetu.«
Ali je to upor proti temu, kar ni tako, kot bi sami želeli?
»Na splošno bi samomore lahko postavili v tak okvir; čeprav je ena zgodba od druge različna, ena usoda od druge različna. V splošnem bi lahko rekli, da so v neskladju njihove sposobnosti in možnosti reševanja problema in teža obremenitve, ki jo ta problem predstavlja«.
Torej gre za iskanje ravnovesja med emocijo in intelek-tom.
»...in za razkorak do sposobnosti dejanskega, aktivnega razreševanja problema.
V	vsakem obdobju pa je samomor, ali pa odločitev za samomor kot končno dejanje neke dolgo časa trajajoče prikrajšanosti in prizadetosti, povezan z najpomembnejšo vrednoto določenega razvojnega obdobja.
V	otroštvu in v zgodnji adolescenci so zelo pomembni odnosi doma. Zato tako samomorilno dejanje najpogosteje sprožijo prav prizadeti na tem področju«.
Kaj pa prizadetosti v okviru vrstnikov? Prenašanje morebitne stalne agresivnosti, psihološkega maltretiranja...
»To so lahko precejšnje psihološke travme. Opažamo pa, da so za to še bolj občutljivi tisti otroci, ki v lastnem domu niso uspeli razviti občutka svoje vrednosti. Otrok doživlja občutek svoje vrednosti preko tega, koliko je vreden drugim, najprej koliko je vreden svojim najbližjim ljudem, tistim, od katerih je odvisen. Če že od začetka življenja ne
odrašča v odnosih, ki bi mu dali občutek vrednosti, pomembnosti, čustvene pomembnosti za druge, potem je možnost, da se bo v njem razvila zasnova tega, da sam sebi ne bo dovolj vreden. Potem bo občutljiv za najmanjše draženje...«
In vendar se nekaterim zdi, da so vse storili za ovrednotenje svojega otroka.
»Prava sporočila med ljudmi ne potrebujejo velikih besed in zapletenih dejanj in zagotovitev. Lahko so starši zelo preprosti, sploh ne razmišljajo o vzgoji, pa po svojem lastnem navdihu najdejo prvinski način in znajo otroku pokazati, da ga imajo radi. S pogledom, dotikom, s sicer izraženo, čeprav ne izgovorjeno skrbjo...«
Mogoče pa gre v sodobni družini za čas. Za to, da dobiš navdih, moraš imeti čas...
»Pa tudi za to, da navdih izraziš.
Vendar velikokrat vidimo, da je veliko pomembnejša in veliko bolj odločilna vsebina tega časa...«
Kakšen je torej današnji mladostnik? Verjame v neko lastno resnico, ali ga nestabilnost naših časov navaja le na preživetje iz dneva v dan?
»Na to ni lahko odgovoriti... že to, kaj lahko svojim otrokom ponujamo za naprej, je resnično tako nekaj negotovega, da bi bilo narobe prilagajati jih čisto za določen način življenja, jih učiti nekih določenih vzorcev ali jih spravljati v neke kalupe...
Bolj se mi zdi pomembno, da jim pomagamo razvijati njihovo individualnost in da jim pomagamo razvijati prepričanje, da je veliko odvisno od njihovega dejavnega pristopa k stvarem. Pomagati pa jim moramo razvijati in krepiti tudi zdravo adaptabilnost. Ne prilagodljivost kot podrejanje, pristajanje, ampak smiselno prilagodljivost na različne zahteve, ki jih čakajo v življenju.
Mi smo bili vzgojeni za razmere, v katerih so živeli naši starši, sedaj pa se sami borimo s sedanjostjo, ki je drugačna od sedanjosti naših staršev. Če bi bili bolj adaptabilni, zdravo prilagodljivi, bolj pripravljeni dejavno reševati probleme, bi nam bilo lažje in, najbrž, bi. bila tudi stvarnost boljša.«
Včasih so nam bile pomembne nekatere vrednote. Danes imamo katerikrat vtis, da so mladi s temi vrednotami opravili...
»Sama bi ne bila tako pesimistična pri oceni odnosa mladih do vrednot. Potrebujejo jih in jih v resnici tudi precej dobivajo. Vrednote so nekaj, kar je prisotno v vzgojnih sporočilih iz generacije v generacijo. Stoletja in stoletja dolgo se gojijo v neki kulturi ali pa v nekem narodu in sporočajo naprej vrednote, po katerih oblikujemo svoje življenje.«
Mladi pa mogoče znajo bolj naglas in na bolj odločen način kljubovati in svojo podobo iskati tudi mimo podobe, ki jim jp mi določamo. Zato imamo vtis, ki se pa pri globljem stiku z mladimi hitro pokaže za napačnega, da tiste vrednote, v katere res mi globoko in iskreno verjamemo, zanikajo.
»V resnici jih ne; samo preverjajo jih in prav imajo!«
(se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
H RAI 1
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Vreme in dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokument.: Quark ekonomija
15.00	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
17.50	Danes v parlamentu
18.05	Informativna oddaja: Odprti prostor
18.30	Nanizanki: La baia dei cedri,
19.00	Luomo che parla ai cavalli
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I ragazzi di Čamp Siddons (kom., 1966, r. Norman Tokar, i. Fred MacMurray, Vera Miles, Lilian Gish)
22.20	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Esplorando
23.40	Glasbena oddaja: Sanremske rockstar - The Smiths
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije - Artemisia Gentileschi
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Informativna oddaja: Dnevi in zgodovina
18.05	Filmske novosti
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -L'uomo di Antibes
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Lo scialo (po romanu Vasca Pratolinija, 4. in zadnji del)
22.05	Glasbena oddaja: lo, Sergio Ca-puto
22.30	Dnevnik
22.45	športne vesti
23.45	Šport: mednarodni teniški turnir Italije - moški
A RA! 3
12.00	Izobraževalna oddaja: Slikar svetuje - Vincent Van Gogh
12.30	Dokumentarec: Pogled na Italijo z morja (2. del)
13.00	Dok.: Preko kitajskega zidu
13.30	Tečaj ruskega jezika
14.00	Izobraževalna oddaja: Pomoč pri domači nalogi
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.05	Informativna oddaja: Stiffelius
16.05	Aktualna oddaja: Vse o nas
17.20	Film: Sguadrone bianco (vojni,
It. 1936, r. Augusto Genina, i. Fulvia Lanzi, Francesca Dalpe)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni sporedi
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di...
20.30	Film: Valentino (kom., ZDA 1977, r. Ken Russell, i. Rudolf Nureyev, Leslie Caron)
22.35	Dnevnik
22.40	Informativna oddaja: Geo Pustolovščine in odkritja
23.25	Filmske novosti
23.30	Dnevnik
23.55	Informativna oddaja: Stiffelius
1 Ir RTV Ljubljana_______________
10.00	TV mozaik. Filmska vzgoja: Kaj je film - Igrani film, nato slovenski kratki film Podobe iz sanj (r. Vojko DuletiČ) in razgovor s filmsko pedagoginjo Mirjano Borčič
11.00	Filmska matineja: Osumljenci
16.35	TV mozaik - Šolska TV (pon.)
17.35	Poročila
17.40	Pravljica: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - Ponedeljkova cesta
17.55	Bilo je...: Judenburg
18.25	Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.05	Tednik
21.15	Nadaljevanka: Sonce in sence (po trilogiji Gonzala Torrenta Ballestera, Šp., r. Rafael Moreno Alba, 13. in zadnji del)
22.05	Dnevnik
22.20	Retrospektiva jug. filma: Na klancu (dram.. Slov. 1971, r. Vojko Duletič, i. Štefka Drolc)
TV Koper____________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Legende kanadskih Indijancev
17.30	Dokum.: Divji živalski svet
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Za današnjo Odprto mejo je kopr-. ska redakcija pripravila oddajo o kulturni dejavnosti v Braniku -Gregorčičevem Rihenbergu z naslovom UJETEGA PTIČA TOŽBA. Avtor Božo Marinac in režiser Da-rio Kavalič nam bosta skozi pesem in besedo predstavila delovanje društva Franc Zgonik.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: II re del guartiere
20.25	TV novice
20.30	Film: Caroline Cherie (pust., r. D.De La Patelliere, i. F. Anglade)
22.15	TV Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.30	Nadalj.: II minestrone (1. del)
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.05	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: In viaggio con la zia (kom., ZDA 1972, r. G. Čukor, i. M. Smith)
16.30	Nadalj.: Aliče, 17.00 L'-albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.10	Aktualnosti: Eletto-rando (vodi Maurizio Costanzo)
23.20	Aktualnosti: Cadillac
0.05 Filmske novosti
0.25 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.25 Missione impossibile
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Brian,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moo-
re, 12.30 La piccola grande Neli
12.50 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre damore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nan.: Charlies Angels
20.30	Film: Lultima caccia (vestern, ZDA 1956, r. Richard Brooks, i. Robert Taylor)
22.30	Film: Il principe guer-riero (pust., ZDA 1965, r. F. Schaffner, i. Charlton Heston)
0.55 Nanizanki: Ironside,
1.45	Switch
^j> ITALIA1	j
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Anatomia di un amore (kom., ZDA 1979, r. S. H. Štern, i. Susan Flannery)
11.00 Nan.: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 TJ. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, San-dy dai mille colori, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: Professio-ne vacanze
22.20	Variete: Lupo solitario
23.30	Film: Mikey e Nicky (dram., ZDA 1975, r. Elaine May, i. Peter Falk, John Čassavetes)
1.35	Nanizanka: Magnum P.I.
| grnsM telepadova
13.00	Risanki: Casper - God-zilla
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Hurricane Polimar, Transformers, Kyas-han 11 superman, Ghostbusters
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Flamingo Road
20.30	Film: L'assasino... e al telefono (krim., It. 1972, R. Alberto De Martino, i. Telly Sava-las, Rossella Falk)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: Sette scialli di seta gialla (krim., It. 1972, r. Sergio Pastore, i. Sylva Koscina)
1.00 Nanizanka: California Fe ver
^ TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
1330 Nad.: RosaDe Lejos
1430 Dražbi: IL tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbeni oddaji: Musič Box, 17.25 Speciale La Grotta
17.45 Variete: Fantastico
19.00	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Lepote Italije
20.30	Športne vesti
21.30	Dokument.: Oceani
22.30	Dnevnik
2330 Nanizanka: La signora e il fantasma
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
1930 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica; glasba; 8.10 Od Milj do Devina (pon.);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega fepertoarja;
11.30	Pisani listi: Naš jezik, Film, Mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otrok in šola; 14.30 Glasbene skice: Dis-korama, 16.00 Na goriškem valu; 17.10 Mi in glasba: s tekmovanja Seghizzi;
18.00	Četrtkova srečanja: Zgodbe revolucionarja Lipeta Kosca (ured. Lida Turk); 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	Od vasi do vasi; 1330 Melodije;
14.05	Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Orkester RTV Ljubljana;
18.15	Jezikovni pogovori; 18.30 Komorna literatura; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom A' la carte;
20.00	Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.30 Podoknica;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Popevke; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu radia Koper;
13.40	Utrinki iz zamejstva; 14.40 Zanimivost; 1530 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o; 1735 Primorska poje 87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 930, 10.30, 13.30, 1430, 16.30, 17.30, 1830 Poročila; 7.15, 12.30, 1530, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otr. oddaja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Po uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Družinski zdravnik; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zmaj;
15.45	Počitnice po Jugoslaviji; 19.00 Čudovitih sedem.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras; 100,4 MHz za Trst; 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 1530 Ekološka oddaja; 17.00 Skavtska oddaja -Jamboree; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost?; 20.30 Ob 100-letnici pevskega delovanja na Proseku-Kontovelu in srečanju zborov; vmes glasba.
Delegacija srbskih gospodarstvenikov obiskala SDGZ v Gorici in Espomego
Pogovori na Trgovinski zbornici in sprejem pri županu
Delegacija Gospodarske zbornice Srbije in gospodarstvenikov niške regije je včeraj z vrsto srečanj v Gorici, obiskom sejma Espomego in nekaterih industrijskih obratov, sklenila tridnevni obisk v naši deželi. Obisk je bil po splošni oceni vsestransko koristen in bo nedvomno pripomogel k znatni krepitvi gospodarskega sodelovanja med našo deželo in republiko Srbijo.
Člani delegacije so svoj obisk na Goriškem pričeli v Krminu, kjer so si ogledali elektronsko industrijo Mipot, zatem pa imeli krajše srečanje s predstavniki teritorialnega odbora SDGZ za Goriško. V Kulturnem domu — tu je namreč potekalo srečanje, je goste pozdravil predsednik goriškega dela SDGZ Anton Nanut s sodelavci, ki je opozoril na potencialne možnosti večjega vključevanja manjšinskih gospodarstvenikov v blagovno menjavo in tudi druge oblike gospodarskega sodelovanja s Srbijo.
S takimi ugotovitvami se je strinjal tudi vodja delegacije, predsednik Gospodarske zbornice Srbije Radoje Stefanovič:
»Doslej nismo v zadostni meri upoštevali dejanskega stanja in potencialnih možnosti. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja.« Stefanovič je ugotovil, da se sicer gospodarsko sodelovanje v zadnjem obdobju krepi, še zmeraj pa je veliko izpod potencialnih možnosti. Naglasil je obenem pomen in vlogo, ki jo pri tem lahko odigra slovenska manjšina. Sicer je bilo o manjšinah govor tudi v širšem okviru. Člani delegacije so se zatem seznanili še z delovanjem goriškega dela SDGZ ter si zatem ogledali dvorano in športni del Kulturnega doma.
Sredi dopoldneva je goste sprejel na Espomegu predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua. Šlo je za širši sestanek, kjer so bili prisotni tudi predstavniki strokovnih združenj in podjetniki, ki že imajo, oziroma bi radi navezali tesnejše gospodarske stike s Srbijo. Pogovor se je nadaljeval nato z ožjo delegacijo na Trgovinski zbornici, medtem ko je župan Scarano pripravil krajši sprejem na Občini. Popoldne so si gosti ogledali tovarno La Giulia ter sejem, kjer je prisotnost jugoslovanskih razstavljavcev letos precejšnja. V posebnem standu je predstavljeno gospodarstvo niške regije.
Na sejmu Espomego, ki se bo sklenil v nedeljo, 17. t. m., je danes dan Avstrije, jutri pa bo dan Jugoslavije. Ob tej priložnosti bo v Gorico prišla delegacija Gospodarske zbornice Slovenije, ki se bo srečala s predstavniki SDGZ ter imela pogovore tudi na Trgovinski zbornici. Jutri zvečer ob 18. uri bo na sejmu tradicionalni sprejem. V soboto, ko bo na Espomegu dan, posvečen navtičnemu turizmu, pa bo Gorico obiskala delegacija Trgovinske zbornice reškega območja.
(Na sliki: obisk delegacije srbskih gospodarstvenikov v Kulturnem domu).
Davčno oporečništvo
Nocoj javna razprava Jutri proces na sodišču
Jutri popoldne ob 15. uri se na go-riškem sodišču prične proces proti trem goriškim davčnim oporečnikom. Obtoženci bodo morali odgovarjati za prekrške, ki naj bi jih zagrešili med manifestacijo, s katero so pred približno enim mesecem pred izterjevalnico v Carduccijevi ulici izrekali solidarnost oporečniku, ki mu je davčna uprava zarubila del premoženja. Kot znano oporečniki 5,5% davkov ne izplačajo državi, pač pa jih namenijo v sklad za mirovne pobude in pomoč nerazvitemu svetu.
Koordinacijski odbor gofiških oporečnikov skuša procesu dati vsedržavno razsežnost. Nocoj ob 18.30 prirejajo zato v centru Stella Matutina srečanje s patrom Alessandrom Zanotellijem, do pred nekaj dnevi odgovornim urednikom misijonske revije Nigrizia. Zanotelli je znana osebnost in je izhajajoč iz lastnih iskušenj pomoči tretjemu svetu večkrat javno ožigosal dvoumno zadržanje Italije, ki daje nerazvitim državam pomoč, istočasno pa jim prodaja orožje.
Na srečanju bo sodeloval predstavnik obrambnega kolegija, v katerem so tudi znani odvetniki, ki na vsedržavni ravni redno zastopajo gibanje davčnih oporečnikov.
V Novi Gorici
Posvetovanje novinarjev glasila Komunist
V Novi Gorici je bilo v soboto posvetovanje novinarjev in sodelavcev glasila Komunist. Posvetovanje se je
odvijalo v prostorih centra Iskra Delta, udeležili pa so se ga tudi predstavniki SKGZ in KPI. Predstavniki SKGZ so novinarjem posredovali informacijo o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in posebej na Goriškem ter o prizadevanjih za izglasovanje zaščitnega zakona. Predstavniki KPI so poudarili koristnost tovrstnih srečanj in možnost širše, oziroma stalne izmenjave informacij.
Planinsko srečanje na Trstelju
Na Trstelju, znani izletniški točki nad Vipavsko dolino, bo v nedeljo, 17. t. m., tradicionalno planinsko srečanje, ki ga pripravlja PD Nova Gorica. Na srečanju pričakujejo številno udeležbo planincev zlasti iz zamejstva. Lani je bilo tradicionalno srečanje izjemoma na Koradi.
Odlok o imenovanju neučnega osebja
Na šolskem skrbništvu v Gorici bodo 20. t. m. objavili ministrski odlok o imenovanju neučnega osebja brez rednega staleža. Rok za predstavitev prošenj bo potekel 20. junija. Prošnje bodo sprejemali samo na posebnih obrazcih, ki jih bodo zainteresirani prejeli na skrbništvu. Z vsebino ministrskega odloka se bodo morebitni prosilci lahko seznanili v tajništvih vseh šol, podrobnejše informacije pa dobijo na šolskem skrbništvu.
Danes zjutraj sindikalno zborovanje
Posvetovanje na pobudo KPI
Protestna stavka v ladjedelnici zaradi neizvajanja delovne pogodbe
V tržiški ladjedelnici, kjer je te dni prišlo do precej napetih odnosov med sindikati in vodstvom tovarne po smrtni nesreči na delovnem mestu, so se odnosi spet zaostrili. Tokrat zaradi neizvajanja dopolnilne delovne pogodbe, ki je bila podpisana že lani jeseni.
Tako bo danes v podjetju polurna protestna stavka. Stavkali bodo delavci vseh treh izmen. Pred vhodom v ladjedelnico bo ob 7.45 sindikalni shod, kjer bodo pojasnili razloge stavke in postavili svoje zahteve vodstvu podjetja. Sindikalni svet v tovarni je sklenil zaenkrat prekiniti tudi nadurno delo.
Ob tem velja zabeležiti, da je bila v tržiški ladjedelnici, po tragičnem dogodku prejšnji petek, oklicana dvodnevna protestna stavka. Danes pa bi se moral, po napovedih prejšnjih dni, vendarle sestati tudi odbor za varnost.
V Novi Gorici
Sprejem ob dnevu varnosti in družbene samozaščite
V torek, na predvečer dneva varnosti in družbene samozaščite, ki ga v Jugoslaviji praznujejo 13. maja, so bile v Novi Gorici razne proslave in prireditve za predstavnike policijskih organov. V tem okviru je bil tudi sprejem za pripadnike organov za notranje zadeve iz Slovenije in Nove Gorice, ki
ja je priredil predsednik Občinske »kupščine Danilo Bašin.
Srečanja so se udeležili tudi najvišji predstavniki obmejnih organov in not--anje uprave iz Gorice. Prisotni so bili prefekt Garsia, kvestor Barbato, načel-rik obmejne policije Davini, direktor parine Čampo in poveljnik finančnih stražnikov major Ciccio. Po sprejemu ;o gostje prisostvovali slavnostni aka-iemiji v čast varnostnih organov, ki je pila v večernih urah v novogoriškem Kulturnem domu.
Fotografski natečaj
Poveljstvo mehanizirane brigade "Gorizia" je v sodelovanju z goriško občino razpisalo deželni fotografski natečaj. Udeleženci lahko sodelujejo s fotografijami v črno-beli in barvni tehniki. Vsakdo lahko pošlje največ štiri prispevke. V razpisu natečaja sta določeni tudi temi: Gorica — narava in zgodovina ter konji in konjski šport. Prispevke (v poljubnem formatu) je treba poslati najkasneje do 13. junija v tajništvo zgoraj omenjene enote, na Battistijevem trgu. Fotografije morajo biti označene in pritrjene na posebno podlago. Ocenjevalna komisija se bo sestala 16. junija, medtem ko bodo fotografije razstavljene od 18. do 21. junija v prostorih občinskega stadiona na Rojcah, kjer se bo odvijala tudi konjska prireditev za nagrado mesta Gorica.
Jajce nenavadne oblike
Igra narave. Pravzaprav igra kokoši. Tole kar je na deski, poleg žličke, naj bi bilo jajce, ki pa z obliko jajca nima nič skupnega, saj je bolj podobno polžu. Nenavadno oblikovano jajce so našli v kurniku pri Branku Kuzminu v
Sovodnjah. Žal se je med pregledovanjem in občudovanjem precej krhka lupina nekoliko zdrobila, kar je opazno tudi na sliki.
Jajce so našli pred nekaj dnevi.
Obrtniška cona na območju Kazermet Čimprej je treba odpraviti zamude
Težavno uresničevanje obrtniške cone na območju Kazermet je bilo predmet javne razprave, ki jo je priredila sekcija KPI za severno mestno četrt A. Spazzapan. Razpravo je vodil deželni svetovalec Ivan Bratina, poročali pa so tajnik sekcije Furlan, občinski svetovalec KPI Busolini ter predstavnika dveh obrtniških združenj, Sacchetti za CGA in Cosolini za CNA.
Furlan je obnovil večletna prizadevanja za ovrednotenje območja Kazermet tako komunistične partije kot vseh drugih sil v rajonskem svetu za severno četrt. V začetku 70. letih in še prej je bil govor o gradnji ljudskih hiš, nato pa je prevladala usmeritev v produktivno ovrednotenje območja z gradnjo mešane obrtniško-rezidenčne cone. Razni pomisleki, očitno pomanjkanje politične volje Občine in drugi zapleti so po njegovem mnenju vzrok že desetletnih zamud.
Furlan je med drugim navedel, da je bil prvotno predviden odkup državnega zemljišča (90% območja za obrtniško cono,.preostalo je last privatnikov) za ceno 70 milijonov lir. Ob koncu 70. let so predvideli 350 milijonov. Denar je Trgovinska zbornica že nakazala iz Goriškega sklada, a tudi takrat ni bilo iz tega nič. Danes bo treba za odkup odšteti gotovo več kot milijardo, pred dvema letoma izdelan načrt pa predvideva za razlastitve, urbanizacijo in druge stroške za ureditev cone investicijo 4,5 milijarde lir.
Busolini je ob kritikah glede zamud v prejšnjih letih izrekel tudi črnogleda predvidevanja za vnaprej. Država nasprotuje sporazumni prodaji zemljišča, zato utegne razlastitveni postopek zavleči začetek izvajanja načrta še za vsaj dve leti. Glede načrta samega, ki predvideva ureditev 46 zazidalnih parcel (večinoma med 1.500 in 2 tisoč kv. metri, nekaj pa tudi večjih oz. manjših) je Busolini izrekel mnenje, da so nekatera določila nekoliko pretoga in da bi jih morali sporazumno z obrtniki prilagoditi potrebam.
O teh potrebah je spregovoril Sacchetti, ki je ugotovil, da je goriška občina med redkimi, ki nima še obrtniške cone. Potrebo po njej so postavili sami obrtniki, ki si že leta vztrajno prizadevajo, da bi jim namenili območje Kazermet. Za to se morajo dosledno zavzeti vse politične sile. Sedanji trenutek je namreč ugoden za razvoj obrtništva: zakonske olajšave in prispevki nudijo ugodne pogoje, treba pa je zagotoviti osnovni pogoj — razpoložljivost zemljišča.
Tudi predstavnik drugega obrtniškega združenja Cosolini se je zavzel za enoten pritisk stanovskih organizacij in večjo doslednost političnih sil. Pred leti je bilo več obrtnikov zainteresiranih za cono kot jih je sedaj. Zato je treba preveriti kdo je danes zainteresiran (govor je bil o desetini obrtnikov), morebiti razširiti ta krog in nudi-
Kolesarka težko ranjena v nesreči pri Zdravščinah
Lažje ranjena tudi dva motorna kolesarja
Kolesarka iz Zagraja je dobila zelo hude telesne poškodbe v prometni nesreči, ki se je pripetila na pokrajinski cesti med Gorico in Zagrajem. Avtomobilist, 30-letni Umberto Visintin iz Poljana, je vozil v smeri proti GoricL Pri Zdravščinah je prišlo do nesreče, katere okoliščine še niso povsem jasne. Orožniki iz Gradišča, ki vodijo preiskavo, morajo namreč ugotoviti če se je kolesarka, 66-letna Maria Pelos iz Zagraja, peljala v isti smeri kot avto ali je morda privozila iz stranske ulice. Dejstvo je, da je avto zadel v kolo, Pelosova pa je pri padcu dobila številne zlome in druge poškodbe.
Prepeljali so jo v splošno bolnišnico v Gorico, kjer so ji zdravniki ugotovili zlom obeh ključnic, lopatice, podlakti, zvin v komolcu, pretres možganov. Sprejeli so jo na zdravljenje s prognozo okrevanja v treh mesecih. Kasneje se je njeno stanje poslabšalo in so zato odredili premestitev v videmsko bolnišnico s pridržano prognozo.
V drugih dveh nesrečah sta se lažje-ranila dva motorna kolesarja. V Pod-gori se je ponesrečil 78-letni Ilario
Zotti iz Ul. Brigata Treviso 27. Zdravniki so mu ugotovili rano na kolenu in udarec v prsni koš ter ga sprejeli na sedemdnevno zdravljenje.
Prav tako sedem dni se bo zdravil tudi 49-letni Bruno Spaccapan iz Gorice, Ul. Colonia 8, ki je padel z motornim kolesom. Dobil je rano na čelu in nekaj odrgnin po telesu.
Težave zaradi dežja in vetra
Dež z močnim vetrom je včeraj povzročil nekaj škode v mestu in okolici. Gasilci so imeli zlasti popoldne precej dela z odstranjevanjem polomljenih vej, žlebov, ometa. Tako so v Ulici 9. avgusta odstranili veje, ki so ogrožale varnost mimoidočih pešcev in vozil. Podoben poseg so opravili v Ločniku, na glavni ulici, medtem ko so z občinskega poslopja v Ulici Orzoni morali odstraniti žleb, ki ga je odtrgal sunek vetra.
ti obrtnikom, po predhodnem posvetovanju, to kar resnično potrebujejo.
Sledila je razprava, v katero so posegli mnogi, tudi s kritičnimi pripombami. Podporo prizadevanjem za čimprejšnjo uresničitev obrtniške cone sta med drugimi izrekla predsednik pokrajinskega odbora SDGZ Nanut in predsednik rajonskega sveta za severno četrt Podbersig.
razna obvestila
V pisarni Kmečke zveze pomagajo pri izpolnjevanju davčnih prijav. Urad je odprt dopoldne od 8.30 do 12.30.
KD Jezero in SKPD Hrast priredita v Doberdobu plesni tečaj, ki ga bo vodil učitelj Alvis. Tečaj bo v domači občinski telovadnici vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22.30. Pričetek jutri, 14. maja, ob 20. uri. Za vpis in pojasnila sta na razpolago Luiza Gergolet (tel. 78059) in Lucijan Vižintin (tel. 78235).
razne prireditve
ZSKD priredi jutri, 15. t. m., ob 20.30 v predavalnici v Ul. Croce 3, predvajanje sprejetih in nagrajenih del na 8. jugoslovanski razstavi diapozitivov in natečaju Dia Primorska 1987. Toplo vabljeni.
V župnijski dvorani v Romjanu bo jutri, 15. t. m., ob 20. uri dr. Rafko Dolhar predaval in predvajal barvne diapozitive o Julijcih.
SMReKK vabi v sredo, 20. t. m., ob 21. uri v Kulturni dom na srečanje s Tomažem Devetakom in Maurom Guadagni-nom, ki bosta predvajala in komentirala diapozitive o pustolovščinah na reki Yu-kon (3 tisoč km z indijanskim kanujem v 65 dneh) in v Patagoniji (400 km peš proti Ognjeni zemlji).
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Capriccio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Betty blue«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Supermaschio per mogli viziose«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Marina per-versa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 »Salomonovi zakladi«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 84576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Rosselli 23, tel. 72340.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12. uri Oreste Coso-lo; krsto pripeljejo iz Palmanove na glavno goriško pokopališče.
Prvo dejanje novoustanovljenega združenja Chromas bo v soboto
Ponudba sodobnega glasbenega izraza
V Trstu je pred kratkim nastalo novo združenje, ki bo brez dvoma popestrilo ali celo dvignilo umetniško raven mesta, poglobilo njegovo poznavanje kulture in skušalo doseči to, da bi kulturo in umetnost v Trstu sprejemali razvojno, ali bolje rečeno, sodobno. Govorimo namreč o »združenju za sodobno glasbo« Chromas, ki bo svoje delo začelo s prvim »alternativnim« koncertom. Ta bo v soboto, a o tem pozneje.
Pred nekaj dnevi sta naše uredništvo obiskala Aleksander Rojc in Ivano Cavallini, ki sta s Coralom, Uršičem, Valussijem, Blazcom, Guerratom in Lottijem med ustanovitelji tega pomembnega združenja. Že imena povedo, da gre za predstavnike različnih umetniških zvrsti in tu je že ena bistvena povednost Chromasa: združiti v nekakšno simbiozo razne govorice umetnosti, predvsem ' slikarstvo in glasbo ter tako podreti umetne zidove, ki so bili zgrajeni med posameznimi žanri. Značilno je, da samo ime združenja — Chromas — izhaja iz nekega dela Edvarda Zajca, ki je ustvaril grafično elaboracijo 2. sonate G. Corala. Skratka, že ime je dvojni simbol -barva in glasbena kroma - ki naj bi pripomoglo k tesnejšemu srečanju dveh umetnosti.
Gosta sta nam povedala, da Chromas odpira niz koncertov za soliste ali komorne skupine, ki izvajajo praizvedbe glasbenih del. Ta dela so bila napisana v veliki meri prav v Trstu in za Trst, zato je glavni naslov ciklusa štirih koncertov, ki se bodo v kratkem zvrstili — Premierski Trst. Pomembno je tudi to, da bodo predstavljeni uveljavljeni ustvarjalci sodobne glasbe, katerih literaturo bodo ponazarjali znani umetniki, ki so si pridobili celo evropski sloves. In vendar: tako Rojc kot Cavallini poudarjata, da gre za iz-
razito kulturno vsebino (zato je Chromas nastal), kulturni vidik. Trst je namreč mesto velikega kulturnega razpona, vendar ta kultura zrcali le preteklost, je nekakšna romantična vizija prejšnjih časov. V kreativnem smislu ta kultura ne daje možnosti sodobnikom, da bi se uveljavili, predvsem glasbenim kompozitorjem ne. Zato skušajo pri združenju to miselnost razbiti in postaviti stvar na sodobne ustvarjalne temelje. Pod pojmom kulture si prizadevajo združiti vse umetniške težnje v glasbi, ne glede iz katerega okolja prihajajo. Skratka, odpirati ta naš izvotlen prostor sodobnosti. Vendar to ni še vse. Chromas hoče biti stična točka vseh tistih umetnikov, ki delujejo v prostoru Alpe-Jadran. Zaradi tega so organizatorji vključili v spored glasbo skladateljev iz tega področja in velja poudariti, da gre za umetnike, ki so prejeli že veliko evropskih nagrad in priznanj.
Z drugimi besedami povedano: združenje Chromas je pobudnik pri širjenju sodobne glasbe, da bi tudi Trst ujel stik s časom in svetom. To pa je že kar precej, če že ne zelo mnogo.
Že v soboto (16. t. m. ob 20.30 v evangeličanski cerkvi, Trg sv. Silvestra 1) bo prvi koncert iz niza štirih koncertov. Pianistka Beatrice Zonta, ki je pred kratkim prejela na mednarodnem natečaju v Stresi prvo nagrado, bo izvajala 2. sonato za klavir tržaškega skladatelja Giam-paola Corala. Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili tudi video kompjuter Chromas Edvarda Zajca, ki bo za to priložnost tudi sam v Trstu. Naj povemo, da so ta video predstavili že v mnogih državah, trenutno pa je tudi del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti v Budimpešti. (mč)
u\ *.
^ 31
Beatrice Zonta

Privlačna likovna razstava v Sežani
Ive Šubic v Kosovelovi knjižnici
Minuli petek so v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili knjigo Slovensko pesništvo upora in kot je že običaj v tej knjižnici so predstavitev literarnega dela pospremili z ustrezno likovno razstavo. In težko bi našli ob predstavitvi knjige, ki v verzih govori o trpljenju, hrepenenju, upanju, ljubezni... v najtežjih časih NOB ustreznejšo likovno razstavo kot so partizanske grafike Iva Šubica.
Iva Šubica poznajo obiskovalci sežanske knjižnice po svojevrstnih knjižnih ilustracijah, pa tudi kot stalnega ilustratorja mladinskega periodičnega tiska. •
Škoda, da se Ive Šubic otvoritve razstave ni mogel udeležiti, kajti obiskovalci kulturnih večerov sežanske knjižnice se radi srečujejo z umetniki in tudi z njimi pogovarjajo. In prav zaradi tega so v knjižnici obljubili, da bodo v kratkem pripravili še eno raz-stvo Iva Šubica, na kateri bodo na vpogled ilustracije in s tem pripravili tudi srečanje z umetnikom. Sedaj pa je do 21. maja na ogled 18 grafik — v tehniki linoreza in lesoreza s partizansko tematiko. Njegove partizanske kolone, Bičkova skala iz Dražgoške bitke, prevoz ranjenih partizanov in podobni motivi predstavljajo neprecenljiv dokument naše NOB, ki so jo likovno zmogli in znali upodobiti samo tisti likovniki, ki so se vojne udeležili in jo doživeli.
Ive Šubic se je rodil 23. aprila 1922 v Poljanah nad Škofjo Loko. Od 1940 do začetka vojne se je šolal na akademiji v Zagrebu, nato pa odšel v partizane, kjer je bil tudi ilustrator in vodja grafičnega oddelka centralne tehnike KPS. Po vojni je končal študij slikarstva na ljubljanski akademiji pri prof. Gojmiru Antonu Kosu in Božidarju Jakcu in specialko pri Gabrielu Stupici. Kot svobodni umetnik se je vsa povojna leta ukvarjal predvsem s slikarstvom in grafiko pa tudi stenskim slikarstvom in ilustriranjem knjig. Špbic ima med generacijo partizanskih umetnikov posebno mesto. Gre za umetnika, ki se je bolj kot drugi posvetil tematiki NOB. Gre pa tudi za enega prvih mladih ustvarjalcev, ki je v tematiko in ikonografijo partizanskega boja vnesel čisto nove prvine in poudarke. V grafičnem delu, ki se mu je z veliko vnemo posvečal že med vojno, je bil sprva pod Miheličevim vplivom, kasneje pa je ubral svojo pot. Pobude za, svoje slikarstvo in grafiko je črpal iz kulturnega okolja v Poljanski dolini, predvsem v ljudski umetnosti, z zanimanjem pa se je posvetil tudi študiju kubističnih in polkubistič-nih stvaritev, ki so svoj drugi razcvet doživele prav v 50. letih. Iz teh osnov je Šubic zgradil svoj svet, ki nakazuje
tudi nekaj formalnih zvez s primitivno in naivno umetnostjo. V svojem slikarstvu nam Šubic razgrinja svet ljubezni, nostalgije, kmečke privezanosti na zemljo, trmastega vendar pretresljivo človeškega kmeta, borca in tršate krajine — pa naj gre za zimske kolone ali za izsek iz poletne krajine, kakršna se umetniku kaže okrog njegovega ateljeja v Poljanah.
Dasiravno se je Šubic v določenih obdobjih posvečal upodabljanju krajine v oljni tehniki, predvsem gorenjskih motivov, pa izražajo vse značilnosti Šubičeve umetnosti predvsem slike s partizansko tematiko. Umetnik., je revolucijo doživel in v njem je zapustila neizbrisne sledove. Podobno kakor Mihelič, pa se ni usmeril na njene zunanje oblike, ampak ga je zanimala predvsem borba, ki se je odvijala v ljudeh, hkrati pa neheroične dimenzije večnih pohodov, mraza, lakote, upanja, umiranja in trpljenja.
Njegovi ljudje so večinoma tršate kmečke figure (na razstavi je hlapec Jernej), ki stoje na tleh kot skale ali grčavi štori. Vsi so zazrti vase, negibno čakajo, v njih se sicer nabira energija, vendar se ne manifestira s herojskimi kretnjami. Utrujeni in premraže-ni ljudje govorijo o tisti podobi vojne, ki zgodovina nanjo dostikrat pozablja. Negibne postave so resnični stebri boja, so pa tudi preprosti kmetje, ki se bore za svoj košček zemlje — za golo preživetje.
Šubičeva umetnost je zajeta v oblikah plemenitega realizma, ki kaže navzven raskavo obliko, pod katero se skriva toplo jedro. Ive Šubic je tisti slikar, ki je zelo zgodaj prinesel v partizansko ikonografijo nove poglede in nove vsebine, ki so pravo nasprotje tistemu, kar je predpisovala doktrina socrealizma. Škoda le, da sežanska knjižnica nima prostorskih možnosti, da bi tako pomembnega umetnika celoviteje predstavila. (A. N.)
Najbolj iskano v Tržaški knjigarni
1.	Edvard Kocbek: DNEVNIK 1951-1952 (Globus)
2.	Vekoslav Španger: BAZOVIŠKI SPOMENIK (Hranilnica in posojilnica Opčine)
3.	Franc Črnugelj - Zorko: NA ZAHODNIH MEJAH -1943 (Partizanska knjiga)
4.	Fulvio Tomizza: MLADOPOROČENCA IZ ULICE ROSSETTI (Založništvo tržaškega tiska)
5.	Bojan Štih: TO NI NOBENA PESEM, TO JE ENA SAMA LJUBEZEN (Cankarjeva založba)
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Tihožitja Giordana Merla
Giordano Merlo spada v zrelo ali bolje že v starejšo generacijo vidnejših, oziroma veljavnejših furlanskih likovnih umetnikov. In vendar ga Trst bolj malo pozna, kajti videmski mojster, ki je svoja likovna dela v obilnih treh desetletjih javnega nastopanja razstavljal v številnih središčih širom po Italiji ter tudi v mnogih mestih drugod po svetu, se je doslej bolj malo predstavljal tržaški publiki. Sedaj pa je v eni zahtevnejših tržaških galerij, v središčni »11 Tribbio« pripravil bogato samostojno razstavo, ki jo je odprl v soboto, 9. t. m., in ki bo trajala vse do 22. maja.
Furlanski ali točneje karnijski mojster, saj se je Giordano Merlo rodil v kraju Arta Terme, že dolgo pa živi in dela v Vidmu, je prinesel v Trst kakih dvajset svojih olj in akrilov. Mojstrova sedaj razstavljena dela bi mogli vsebinsko ali motivno razdeliti v glavnem na dvoje in sicer na pokrajine in na tihožitja.
Ko je govor o razstavljenih delih, moremo najprej ugotoviti, da je gost iz Vidma izreden kolorist. Njegova barvna paleta je bogata močnih in živih, včasih kar sijočih barv, posebno, kadar gre za akrile. Pa tudi motivi, ki jih mojster izvede v prikladnih temnejših ali celo temnih barvah niso nikoli mračni, ker so njegove barve sicer goste, pastozne, hkrati pa vedno nekako prosojne, na vsak način vedno čiste in, seveda, smiselno skladne.
Druga značilnost Merlove likovne govorice so krepke in odločne poteze. To še posebej velja za pokrajine. Videmski gost je sicer figurativec, vendar v svojih delih ne preslikava motivne stvarnosti, pač pa mu motivna resničnost daje le navdih za ustrezno kompozicijo, ki včasih nosi v sebi nekaj liričnega, malone pravljičnega, kakor na primer slika, ki prikazuje pokrajino v nekakšnem polmraku poznega večera ali pa slika malega zaselka vrh griča, zaselka, ki ga obdajajo goste krošnje dreves ter obsežna rumena verjetno žitna polja.
Poglavje zase so Merlova tihožitja, v katerih se mojster nekoliko oddaljuje od klasične perspektivnosti kompozicije, pa tudi od stvarne resničnosti upodobljenih predmetov. Morda ta dela nakazujejo mojstrov nadaljnji korak v likovnem razvoju. In prav med temi tihožitji bi mogli izbrati najlepša dela vse sedanje razstave, ki jo je mojster Giordano Merlo pripravil v galeriji »11 Tribbio«. (Fre)
Izbor razprav slovenista Riglerja
SLAVKO GABERC
Z izborom razprav Jakoba Riglerja (1929-1985), priznanega slovenističnega ustvarjalca, obuja Slovenska matica spomin na očeta slovenske knjižne besede — Primoža Trubarja. Riglerjeva knjiga ni namenjena samo ozkemu krogu jezikoslovnih strokovnjakov, ampak vsem, ki cenijo vrednote slovenskega jezika. Avtorja uvrščamo med najvidnejše sloveniste kot dialektologa, zgodovinarja jezika, akcentologa
Sovretova nagrada Janezu Gradišniku
Društvo književnih prevajalcev Slovenije je v torek slovesno podelilo Sovretovo nagrado, ki jo je letos prejel Janez Gradišnik. V obrazložitvi je med drugim rečeno, da prevajalsko delo Janeza Gradišnika prepričljivo dokazuje, kako usodno pomembna je prevajalska dejavnost za sodoben narod, ki ustvarjalno posega v zgodovino. Obdobja njegovega dela se ujemajo s čaši novejše slovenske miselne in estetske zgodovine: s svojimi prevodi se je dejavno vključeval v razvoj slovenskega slovstva, prestavljajoč v materinščino najpomembnejše pisce novejše svetovne književnosti.
Z velikim posluhom za jezik je v slovenščino vpeljeval nove stile, bogatil izrazne možnosti jezika in tudi njegov besedni zaklad.
in kot tenkočutnega poznavalca vprašanj starejšega in današnjega slovenskega knjižnega jezika. Zrastel je iz trdih življenjskih razmer in se razvil v nenavadno izvirno in samosvojo osebnost. Vseskozi se je zavedal, da je jezik temeljno in najočitnejše znamenje narodovega življenja in obstanka (obstajanja) zato ga je treba čimgloblje spoznati in neprestano raziskovati. Zgodaj se je uvrstil med najvidnejše slovenske jezikoslovce mednarodnega slovesa. Med drugim je razširil in poglobil vednost o današnji podobi slovenskih narečij, o njihovem oblikovanju in razmejitvah v preteklosti, o njihovem položaju v okviru slovenske jezikovne skupine. Poleg dela za Slovenski lingvistični atlas je Rigler sodeloval v pripravah za Splošnoslovanski in evropski lingvistični atlas. Zadnji dve desetletji je bil eden glavnih sodelavcev Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Predvsem na njegovih teoretičnih izhodiščih slonijo obdelave pravopisnih, pravorečnih, oblikoslovnih in naglasnih vprašanj v slovarju. Izdelal je vse osnovne sheme in v skladu z utrjenimi načeli rešil ta zapleteni kompleks vprašanj za vsako posamezno besedo v štirih knjigah SSKJ (1970, 1975, 1979, 1985), pripravil pa je tudi že del gesel za peto (zadnjo) knjigo. Na Rigler-jevih trdnih temeljih in z njegovimi postopki bo mogoče to območje slovarskega dela speljati do konca.
Jakob Rigler je večino svojega dialektološkega dela na terenu opravil v petdesetih in šestdesetih letih. Sprva je zapisoval predvsem govore okrog Ribnice na Dolenjskem, po letu 1955 pa je začel preučevati notranjske govore okrog Ilirske Bistrice, od Prema pa do hrvaške jezikovne meje in na zahodu do Podgrada. Riglerjev! Južnonotranjski govori se odlikujejo po izčrpnosti jezikovnega gradiva, po izvirnosti in zanesljivosti njegove interpretacije, ki je v precejšnji meri odprta na teoretična spoznanja novejšega jezikoslovja (de Saussure, Trubeckoj).
Čeprav je Rigler prva leta zapisoval večinoma dolenjske in notranjske govore, je kaj kmalu prestopil te meje in s posameznimi zapisi zajel celotno slovensko jezikovno ozemlje, od Rezije do Prekmurja. Nadrobno poznavanje narečnega gradiva mu je omogočilo tudi revizijo nekaterih narečnih mej .(prim. razpravo o suponiranem slovenskem brkinskem dialektu) in kritično razpravljanje o razmerju slovenskih vzhodnih narečij do kajkavščine. V šestdesetih letih se je Rigler lotil še dveh področij slovenske jezikoslovne problematike, jezika naših protestantov, posebno Trubarjevega, in vprašanj sodobnega slovenskega knjižnega jezika (v zvezi s pripravami za Slovar slovenskega knjižnega jezika). Po analitičnem študiju jezika Trubarjevih del je zavrgel dotedanje zmotno ustaljeno mnenje, da je »oče slovenske knjige« pisal v narečju svoje rojstne vasi Raščice. Glasovna podoba Trubarjevih besedil kaže po Riglerjevih analizah na ljubljansko območje, kjer je verjetno obstajalo tudi že izoblikovano jezikovno izročilo za cerkvene potrebe. Z vprašanjem jezika slovenskih protestantskih piscev se je Rigler ukvarjal v več razpravah, celovit prikaz pa je strnil v knjigi Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968), ki ostaja temeljno delo za zgodovinski študij slovenskega jezika.
V sedemdesetih letih je Rigler sodeloval pri izdelavi Načrta pripravil za novi (tretji povojni) slovenski pravopis. Leta 1983 je s Tinetom Logarjem izdal Karto slovenskih narečij in v zadnjih treh letih je s sodelavci pripravljal leksikon Slovenska krajevna imena (1985). Pri Riglerjevih devetdesetih objavljenih delih bomo lahko vedno občudovali, kako zanesljivo (prepričljivo) je znal vzpostaviti zvezo med narečno in knjižno obliko slovenskega imena, pričujoča knjiga pa bo pri tem dragocen pripomoček.
Nogomet: v finalu Pokala pokalnih prvakov
Po predvidevanju zmaga Ajaxa
Kolesarstvo: dirka po Španiji
Herrera vse bližji cilju
Ajax - Lokomotiv Leipzig 1:0 (1:0)
STRELEC: Van Basten v 21. min.
AJAX: Menzo, Silooy, Verlaat, Rij-kaard, Boeve, Winter, Van Schip, Wo-uters, Van Basten, Muhren (Scholten), VVitschige (Bergkamp).
LOKOMOTIV LEIPZIG: Mueller, Kreek, Baum, Lindner, Zoettsche, Bre-don, Scholz, Liebers (Kuehn), Ebmond, Richter, Marschal.
SODNIK: Agnolin (It.). GLEDALCEV: 40 tisoč.
ATENE — Po predvidevanjih so nogometaši Ajaxa iz Amsterdama, katere trenira sloviti Johann Kruyff, premagali Zahodne Nemce ekipe Lokomotiv iz Leipziga ter tako osvojili pokal pokalnih prvakov. Nizozemci so se v ta finale prebili z gladko dvojno polfinalno zmago proti Zaragozi (3:2 in 3:0), medtem ko so igralci Lokomotiva le po enajstmetrovkah izločili Bordeaux.
Nizozemci so tekmo začeli zelo po-letavno, saj so se dobro zavedali svoje moči. Stalno so napadali ter si že na začetku ustvarili vrsto zrelih priložnosti. Svojo očitno premoč so kronali z zadetkom srednjega napadalca Marka Van Bastna, ki je z glavo preusmeril v mrežo predložek Muhrena. Gladalci pred televizijskem ekranom so lahko samo občudovali tega odličnega napadalca, ki je že last Milana. Kaže, da je Berlusconi tokrat zadel nakup tujca, ki mu bo verjetno prinesel veliko zadoščenja.
Po prejetem zadetku so začeli igralci Leipziga resneje napadati, vendar pa so bili Nizozemci stalno zelo nevarni v protinapadih. Vtis so tudi dajali, da lahko nadzorujejo tekmo brez posebnih težav. Takoj moramo tudi dodati, da je bila tekma zelo korektna in da torej Agnolin ni imel težkega dela.
V drugem polčasu se je igra umirila, tehnično bolj podkovani Nizozemci pa
niso hoteli tvegati ter so nasprotnike ustavljali že na sredini igrišča. Fizično močnejši igralci iz Leipziga so se zelo trudili, vendar pa so bile njihove sheme še kar zastarele in predvidljive, kar je le olajšalo delo Kruyffovim varovancem.
V vrstah Ajaxa, ki ima številne zelo mlade igralce (sam Van Basten ima le 23 let), so se posebno izkazali Van Schip, Van Basten in Muhren, pri Lo-komotivu pa vsa ekipa kot kolektiv, vendar pa to očitno ni bilo dovolj proti Ajaxu, ki spet postaja nogometna velesila, kot pred skoraj dvema desetletjema, ko je dvakrat osvojil celo pokal prvakov. Tudi tisto ekipo je vodil Kruyff, vendar pa na igrišču, ne s klo-pi.
Na koncu tekme je predsednik UEFA Jacgues Georges izročil Ajaxo-vemu kapetanu Van Bastnu prestižni pokal, ki je razveselil igralce in sicer še kar redke prisotne nizozemske navijače.
SE G O VIA — Na 20. etapi kolesarske dirke po Španiji se je uveljavil Kolumbijec Omar Hernandez, ki je bil na lanski izvedbi »Vuelte« najboljši med mladimi. Na skupni lestvici pa še vedno vodi Hernandezov rojak Herrera, ki je tako naredil nov korak proti končni zmagi, saj sta na vrsti samo še dve etapi.
Včerajšnja preizkušnja je potekala po gorskih poteh. V napad je najprej šel Kolumbijec Jimenez, ki ga je na vrhu Puerta de Navacerrada dohitel rojak Hernandez, ki je zatem prešel v vodstvo in si pred glavnino nabral več kot minuto prednosti.
Vrstni red 20. etape: 1. Hernandez (Kol), ki je 183 km od Avile do Sego-vie prevozil v 5.10'54"; Dietzen (ZRN) pp 1'41"; 3. Lilhglt (Dan.); 4. Gaston (Šp.); 5. Delgado (Šp.); 6. Fignon (Fr.); 7. Arroyo (Šp.); 8. Fuerte (Šp.); 9. Madiot (Fr.); 10. Van Calster (Bel.), vsi isti čas.
Skupna lestvica: 1. Herrera (Kol.) 96.0r04"; 2. Dietzen (ZRN) po 1'04"; 3. Fignon (Fr.) 3'20"; 4. Delgado (Šp.)
3'54”; 5. De Vargas (Kol.) 4'03"; 6. Belda (Šp.) 4'40''; 7. Fuerte (Šp.) 4'59"; 8. Cubi-no (Šp.) 5’00’; 9. Madiot (Fr.) 5'25"; 10. Cardenas (Kol.) 7'08".
Današnja 160 kilometrov dolga 21. etapa bo kolesarje popeljala od Sego-vie do Collada Villalba.
Raab spet prvi
MOST (Češkoslovaška) — Na 5. etapi mednarodne kolesarske amaterske »dirke miru« je zmagal Nizozemec Jo-annes Draaijer, ki je na cilju prehitel Francoza Philippa Delavriera, s katerim je poskusil srečo na zadnjih 20 kilometrih poti. Kmalu za njima je prišel Vzhodni Nemec Uwe Raab, ki je spet prevzel vodstvo na skupni lestvici, na kateri ima sekundo prednosti pred rojakom Ludwigom in 16 sekund pred Amplerom, prav tako NDR, četrti po 19 sekundah pa je Sovjet Ugrjumov.
Najboljši Italijan je Silvano Loren-zon, ki je trenutno na 21. mestu po 1'34", Bruno Srrra pa je z zaostankom 2T6" na 30. mestu.
Nogomet: prva jugoslovanska liga
Presenetljiv poraz Hajduka
Paolo Cane si je privoščil še Svenssona
BEOGRAD — Včeraj so odigrali tri zaostale tekme v prvi jugoslovanski nogometni ligi. V tekmi iz 20. kola med Sutjesko in Crveno zvezdo sta se tekmeca razšla pri neodločenem izidu 1:1, rezultata dveh zaostalih srečanj zadnjega, 29. kola, pa sta sledeča: Osijek - Rijeka 1:0, Hajduk - Sarajevo 1:2. Vsekakor preseneča domači poraz Hajduka, ki si je tako zapravil možnost osvojitve prvega mesta na začasni lestvici na račun Vardarja, in to celo proti Sarajevu, ki se otepa izpada iz lige. Po teh tekmah je lestvica po 29 kolih naslednja:
Lestvica: Vardar 34, Hajduk 33, Velež 31, Partizan 30, Osijek 28, Crvena zvezda in Dinamo (Z) 27, Budučnost in Rijeka 26, Sutjeska in Radnički 25, Željezničar 24, Priština 23, Čelik, Sarajevo in Dinamo (V) 22, Sloboda 20, Spartak 17.
Nogomet: ZRN boljša od ČSSR
BRANDENBURG — Na prijateljskem nogometnem srečanju pred le 3 tisoč
gledalci med reprezentancama ZRN in ČSSR so zasluženo slavili domačini z 2:0 (1:0). Gola sta dosegla Raab (v 21. min.) in Thon (v 63. min.)
Nogomet: Madžarska vse bližja Seulu
BUDAPEŠT Olimpijska nogometna reprezentanca Madžarske je v kvalifikacijski tekmi za olimpijske igre v Seulu z 2:1 (1:1) premagala Španijo. Madžarska vodi na skupni lestvici pred Švedsko, Španijo, Francijo in Irsko.
Nogomet: poraz jugoslovanskih mladincev
SLAVONSKA POŽEGA Na kvalifikacijskem srečanju za evropsko mladinsko prvenstvo med Jugoslavijo in Češkoslovaško so nepričakovano slavili gostje z 2:1. Gole so dali Rižek in Nječak za goste ter Musovič za domačine.
RIM — Paolo Gane, še edini preostali Italijan, uspešno nadaljuje svojo pot na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije. Včeraj je v dveh setih od-
pravil Šveda Jonasa Svenssona (26. na svetovnih lestvicah, medtem ko je Gane šele 45.). V prvem setu je Italijan zmagal brez težav, a v drugem pa se
je moral pošteno potruditi, predno je strl odpor nasprotnika.
Zadnji izidi 2. dne (1. kolo): McEn-roe (ZDA) - Davin (Arg.) 3:6, 6:2, 6:3; Bengoechea (Arg.) - Noah (Fr.) 7:5, 6:1. Izidi 3. dne J2. kolo): E. Sanchez (Šp.)
-	J. Sanchez (Sp.) 6:2, 6:4; Lendl (ČSSR)
-	Keretic (ZRN) 6:0, 6:3; Wilander (Šve.)
-	Mattar (Braz.) 6:2, 6:1; Motta (Braz.) -Tulasne (Fr.) 6:1, 3:6, 6:4; Gomez (Ekv.)
-	Perez Roldan (Arg.) 5:7, 6:4, 6:4; Sten-lund (Šve.)_- Arias (ZDA) 4:6, 6:1, 6:1; Pernforns (Šve.) - Pugh (ZDA) 6:1, 6:3; Gane (It.) j Svensson (Sve.) 6:1, 6:4; Mezzadri (Švi.) - Jarryd (Šve.) 6:2, 6:4; McEnroe (ZDA) - De La Pena (Arg.) 6:2, 6:4; Jaite (Arg.) - Agassi (ZDA) 6:2, 7:5; Agenor (Haitija - Bengoechea (Arg.) 6:4, 6:2; Nystrbm (Šve.) - Skpff (Av.) 7:6, 6:3; Leconte (Fr.) - Casal (Šp.) 4:6, 7:6, 7:5; Carlsson (Šve.) - Berger (ZDA) 7:6, 6:3; Krickstein (ZDA) - Yzaga (Peru) 7:5, 6:1.
Na sliki (AP) Italijan Paolo Gane med svojim zmagovitim srečanjem proti Švedu Jonasu Svenssonu
Nogomet: disciplinski ukrepi
Tokrat precej izključitev
Vaterpolo: pokal Finna
Nov uspeh »modrih« Visok poraz Italije
SOLUN — V 4. kolu vaterpolskega turnirja za »pokal Fina« je Jugoslavija z 9:8 (2:1, 4:4, 2:1, 1:2) premagala ZDA in tako precej popravila položaj na skupni lestvici, na kateri je trenutno na 3. mestu. Hud poraz pa je proti Sovjetski zvezi doživela Italija. »Az-zurri« so zgubili z 12:7 (2:1, 2:1, 6:1, 2:4).
Skupna lestvica: SZ in NDR 7 točk, Jugoslavija 6, ZDA in Italija 4, Kuba in Španija 2, Grčija 0.
Košarka: »modri« v Mariboru
MARIBOR — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je že drugi teden ha pripravah v Sloveniji. Do nedelje je bila na Rogli na Pohorju, sedaj pa je v Mariboru. Čaka jo namreč evropsko prvenstvo, ki bo od 3. do 14. junija v Grčiji. Pod vodstvom trenerja Čosiča so se v Mariboru zbrali naslednji igralci: D. in A. Petrovič,. Cvijetiča-nin, Radovič, Djordjevič, Ilič, Koma-zec, Grbovič, Kukoč, Paspalj, Vranko-vič, Divac in Radja.
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je ta teden postopala s precej trdo roko. V A ligi je bilo namreč izključenih 12 igralcev, v B ligi 16, a tudi denarne kazni so bile razmeroma visoke.
V	A ligi bodo po eno kolo počivali: Argentesi (Brescia), Bonetti (Milan), Chierico (Udinese), Colantuono (Avel-lino), Contratto (Fiorentina), Della Monica, Mazzarri in Vertova (Empoli), Giannini (Roma), Marchetti in Vincen-zi (Ascoli), Tricella (Verona). Trener Empolija Salvemini ne bo mogel na klop do 13. junija. Med denarnimi kaznimi izstopata globi, ki so ju naložili Romi (22 milijonov in pol) ter Empoli-ju (15 milijonov).
V	B ligi so bili za eno kolo izključeni: Annoni (Sambenedettese), Biagini (Triestina), Čosti (Modena), Čucchi in Sanguin (Cesena), Enzo (Lecce), Galas-si (Parma), Lancini (Bologna), Loseto (Bari), Mancuso (Messina), Mascheroni in Montani (Vicenza), Rabitti (Modena), Torri (Cremonese). V zvezi s srečanji za italijanski pokal (6. maja) sta
bila za eno kolo izključena še Berga-maschi (Cagliari) in Gualco (Cremonese). Poleg tega so Catanii naložili 25 milijonov lir globe, a do 27. t.m. bosta morala na tribunah ostati trenerja Arezza (Riccomini) in Taranta (Vene-randa).
Italija boljša od Čila
SAINT VINCENT (Aosta) — V prijateljskem nogometnem srečanju je italijanska državna mladinska reprezentanca z 1:0 (1:) premagala Čile.
Izključitve v naših ekipah
Disciplinska komisija italijanske deželne nogometne zveze je v 2. amaterski ligi za eno kolo med drugimi izključila Maranzino in Roiaza (Primorje) ter Grgiča (Zarja), pokrajinska disciplinska komisija pa je za eno kolo v 3. AL izključila Averso (Gaja), za tri kola pa Marka Kralja (Primorec).
Omenimo še, da je bil v selekcijo najmlajših sklican tudi Bregov igralec Dazzara.
Careca:
sporazum z Napolijem
SAO PAULO — Brazilsko društvo Sao Paulo in Napoli sta dosegla dokončni sporazum o prestopu Carece k Napoliju, ki bo za igralca odštel tri milijone dolarjev. Včeraj pa se še ni vedelo, ali bo Careca odpotoval z državno reprezentanco na gostovanje v Anglijo. Igralec namreč ni hotel odpotovati, podpredsednik brazilske nogometne zveze pa je zagrozil, da ne bodo odobrili prestopa, če bo Careca vztrajal pri svojem zadržanju.
Eriksson skoraj gotovo k Fiorentini
RIM — Po pisanju tiskovnih agencij je skoraj gotovo, da bo Sven Goran Eriksson, bivši trener Rome, v prihodnji sezoni vodil Fiorentino. Pogajanja naj bi že zaključili. Eriksson naj bi v Firencah ostal dve leti z možnostjo, da pogodbo podaljšajo na tri.
Gamba zapušča Dietor
BOLOGNA — Sandro Gamba in Dietor Pallacanestro sta včeraj sporazumno sklenila, da Gamba ne bo več
vodil bolonjskega prvoligaša. Bivši trener državne reprezentance je sicer podpisal triletno pogodbo, vendar se je za ta korak odločil, ker mu je del občinstva nasprotoval in torej vzdušje ob ekipi ni omogočalo nemotenega dela.
Gamba je tudi dejal, da mu doslej niso ponudili, da bi spet vodil državno reprezentanco. Pristavil pa je, da bi bil za to lahko zainteresiran. Seveda je možno, da spet sede za krmilo državne reprezentance, ker je Dan Peterson, potem ko je predvčerajšnjim zapustil Tracer, včeraj še zavrnil predlog, da bi vodil »azzurre«. Peterson je bil pripravljen voditi reprezentanco »part time«, kar pa košarkarska zveza ni sprejela.
Cainero potrjen
VIDEM - Za predsednika videmskega košarkarskega prvoligaša Fantom Basket je bil tudi za naslednja tri leta potrjen komercialist Enzo Cainero. Za podpredsednika sta bila imenovana Angelo Marin in Paolo Fantoni. Na skupščini so tudi odobrili obračun, ki izkazuje 100 milijonov lir primanjkljaja.
Pogovor z novim načelnikom nogometne komisije pri ZSSDI Borisom Gombačem
»Posvetiti se moramo najmlajšim«
Nedavne izredne skupščine italijanskih nogometnih klubov, na kateri so ob prisotnosti predstavnikov profesionalnih klubov in 553 delegatov v zastopstvu 5.293 amaterskih društev odobrili novi statut, ki bo v prihodnjih letih urejeval delovanje nogometne zveze ter razmerja med profesionalnim in amaterskim nogometom, se je udeležilo tudi 39 delegatov iz naše dežele. Iz Trsta so se sestanka udeležili štirje izvoljeni delegati, med katerimi je bil tudi predsednik nogometne komisije pri ZSŠDI ter tajnik Brega Boris Gombač. Delegati iz naše dežele so se na tem tridnevnem rimskem zborovanju lahko seznanili s problematiko celotnega deželnega nogometa in sicer od pomanjkanja denarnih sredstev za gradnjo športnih objektov do kadrovske politike ter seveda rabe slovenščine na nogometnih igriščih. Kakor v Čedadu, tako tudi med tridnevnimi pogovori ni nihče nasprotoval rabi slovenščine, nasprotno, izrazili so podporo našim težnjam za jezikovno enakopravnost.
Boris Gombač je Carraru posredoval pismeno zahtevo z obrazložitvijo načela rabe slovenščine jra igriščih in slovenskega pozdrava. Statut, ki je bil plebiscitarno odobren, predvideva v
členih 9 in 10 zanimive novosti, katere bodo morala naša društva, vključena v ZSŠDI, vzeti na znanje. Organizacija šolskih turnirjev v okviru nogometne zveze ter vključevanje ne samo posameznih atletov, ampak tudi združenj, ki gojijo nogomet, sta novosti, o katerih bo treba temeljito razpravljati in dosledno povzeti zaključke.
Po vrnitvi iz Rima smo se pogovorili z Borisom Gombačem, ki je marca meseca prevzel predsedstvo nogometne komisije pri ZSŠDI. Zanimalo nas je, kakšna bo kratkoročna in srednjeročna politika te komisije in na kateri problem bo komisija primarno usmerila svoje energije.
»Problemov je dosti,« nam je povedal Gombač, »primarno pa se bo komisija posvetila predvsem mladinskemu nogometu, saj lahko na tem' področju mnogo ukrepa in posreduje. Najprej smo na Združenju zbrali kartoteko vseh zamejskih nogometašev, ki nastopajo v mladinskih kategorijah, tako da imamo vpogled v to stvarnost ter lahko sproti analiziramo možnosti združevanja ekip.
»Kar se pa tiče članskih ekip, lahko dodam, da je to pravo »minirano polje«. Tu nimamo kaj dosti posredovati.
V bližnji bodočnosti se bo stanje prav gotovo izboljšalo, pa tudi reševanje bo lažje. Menim, da bo manj denarja za nakupovanje igralcev, katerim se nato razumljivo (za kako hipotetično združeno ekipo) ekipe težko odpovejo. Vsekakor se vse bolj gre v smer medsebojnega sodelovanja in razumevanja, tako da bo lahko tudi na članskem področju prišlo do zaželenih sadov. Imeti moramo potrpljenje in medtem dobro programirati mladinsko dejavnost, saj bodo na današnjih mladincih slonele jutrišnje članske ekipe.«
»Kakšni so trenutni programi nogometne komisije pri ZSSDI?«
»Pred vrati je četrti medšolski turnir, ki ga prirejamo, da pač propagan-diramo ta šport na področju, kjer se športna dejavnost sploh začne, v osnovnih in nižjih srednjih šolah, prihodnji mesec pa bomo priredili prvi mednarodni nogometni turnir za kategorijo najmlajših. Zamejske barve bo branila ekipa Brega, ki jo bodo ojačili nekateri nogometaši Primorja. Nastopile pa bodo ekipe iz naše dežele, iz Slovenije ter iz avstrijske Koroške. Jasno je, da je tudi to poskus združevanja naših ekip na mladinskem področju.«
»Kateri je trenutno najbolj pereči problem zamejskega nogometa?«
»Prav gotovo pomanjkanje igralcev. Vemo namreč, da nogometna ekipa potrebuje najmanj 15 članov, kar je seveda znatno več od košarkarske ali odbojkarske sestave. Zato so važni taki propagandni turnirji, kot so medšolski ali tisti mednarodni, ki ga sedaj pripravljamo.«
»Kaj pa bi si na koncu kot novi predsednik nogometne komisije pri ZSŠDI zaželel?«
»Predvsem to, da bi nas, na podlagi novega Statuta italijanske nogometne zveze, sprejeli v FIGC tudi kot ZSŠDI in ne samo kot posamezne klube. Ni treba pa posebej poudarjati, kako važno bi bilo sprejetje našega krovnega združenja v splošno nogometno zvezo...« (dj)
Na sliki: tržaški delegati v Cover-cianu, in sicer z leve Gombač (Breg), Zadel (Vesna), Mezzar (Ponziana), Lucatelli (S. Andrea).
Kolesarstvo: na dirki v Tržiča
Šah: 8. srečanje sosednjih dežel v Piranu
Zmaga Iva Doljaka (Adria Rešim)
Na nedeljski kolesarski dirki v Tržiču so bili tekmovalci Adrie Rešim spet uspešni. V kategoriji mlajših so namreč prepričljivo zmagali. Predstavnik »belo-modrih« Ivo Doljak je namreč ob kritju svojega klubskega tovariša Milkoviča na naporni, 51 km dolgi progi prispel sam na cilj, kar je vsekakor velik uspeh. Progo je zmogel v 1.16' s poprečno hitrostjo 40,265 km na uro. Milkovič pa je prispel na cilj v glavnini, potem ko je med dirko osvojil leteči cilj. (R. Pečar)
Na sliki: kolesar Adrie Rešim Ivo Doljak
Po vrsti borbenih srečanj zmaga šahistov Pirana
Prizadevni šahovski delavci iz Pirana so v okviru letošnjega tekmovalnega programa Primorske šahovske zveze odlično organizirali v hotelu Riviera v Portorožu 8. srečanje šahistov štirih sosednjih dežel.
Sodelovale so desetčlanske ekipe Pirana, Nove Gorice, Tolmina, Slovenske športne zveze iz Celovca in Monoštra (Porabje - Madžarska). Žal zaradi zadržanosti tokrat ni bilo šahistov Zveze slovenskih športnih društev v Italiji iz Trsta.
Po zanimivih borbah na črno-belih poljih so prvo mesto in pokal organizatorja zasluženo osvojili šahisti Pirana, ki so zmagali v vseh štirih dvobojih in za dve točki prehiteli drugouvrščeno moštvo Tolmina.
Izidi dvobojev: Nova Gorica - Piran 4,5:5,5; Tolmin - Monošter 9,5:0,5: Piran - Tolmin 6:4; SŠZ Celovec - Nova Gorica 6:4; Tolmin - SŠZ Celovec 4,5:5,5;
Monošter - Piran 2:8; SŠZ Celovec -Monošter 6,5:3,5; Nova Gorica - Tolmin 5:5; Monošter - Nova Gorica 2,5:7,5; Piran - SŠZ Celovec 5,5:4,5.
Končni vrstni red ekip: Piran 25, Tolmin 23, SŠZ Celovec 22,5, Nova Gorica 21, Monošter 8,5 točke.
Po osmem srečanju so po skupnem seštevku točk v vodstvu šahisti Pirana s 176 točkami, slede: Nova Gorica 150, SŠZ Celovec 129, ZSŠDI Trst 108, Tolmin 51, Bekštein 26, Monošter 19, SŠZ Celovec II 2 točki.
Srečanje šahistov sosednjih dežel v Portorožu je bilo lep prispevek k utrjevanju prijateljskih stikov med šahisti Primorske, zamejskimi šahisti v Avstriji in madžarskem Porabju.
9. tradicionalno srečanje šahistov štirih sosednjih dežel bo 15. maja prihodnje leto v Monoštru (Madžarska).
(Silvo Kovač)
Mladinske igre: lokostrelstvo
Lepi priznanji za srednjo šolo Srečko Kosovel
Kot je bilo že objavljeno, se je prejšnji teden odvijal v Bazovici občinski in pokrajinski del mladinskih iger v lokostrelstvu.
Od skupnih 15 udeležencev letnika 1973 se je uvrstil na prvo mesto edini slovenski tekmovalec Bogdan Stopar (šola Kosovel) član bazoviške Zarje in se zato udeležil pokrajinskega dela. Tudi tu si je zagotovil prvo mesto, saj je bila razlika z drugouvrščenim kar 120 točk.
Sedaj čaka Stoparja težka preizkušnja v soboto na gradu Sv. Justa, kjer se bo pomeril z vrstniki iz Gorice in Vidma.
Karate:
Kraševke druge v Pordenonu
Ženska ekipa zgoniškega karate društva Shinkai Karate Club je na turnirju za »Trofejo Libertas«, ki je bil pred dnevi v Porcii pri Pordenonu, v konkurenci štirih ekip zasedla spodbudno drugo mesto. Končna zmaga je pripadla tržaški ekipi CSI, ostali dve moštvi sta bili iz Furlanije. Barve Shinkai Karate Cluba so branile Debora Pirc, Barbara Dilema in Bianca Lauzana. Pri zgoniškem društvu zdaj načrtujejo še izvedbo turnirja v lastni režiji.
Minibasket: Trofeja Jadran že na polovici poti
Vsa srečanja v optimalnem vzdušju
Košarka: VI. turnir »Don Giacomo Sarti«
Nastopa tudi Jadran
Pred začetkom je bilo nekoliko zaskrbljenosti za katerikoli morebitni zaplet med potekom prvega turnirja minikošarkarjev, za organizacijo katerega si je športno združenje Jadran prevzelo celotno breme na lastna pleča.
Bojazen je bila vezana na več dejavnikov, k sreči pa se je izkazalo kmalu, da je povsem neutemeljena. Društva so pobudo sprejela z ustreznim duhom. Priložnost za igranje dobivajo boljši in slabši, mlajši in starejši.
Doslej so vsa srečanja potekala v optimalnem vzdušju. Na mestu so vedno bili tudi sodniki in zapisnikarji. Od dosedanjih štirinajstih srečanj so na kasnejši datum preložili edinole eno tekmo, v soboto pa so že sklenili prvi krog tekmovanj, tako da bo jutri startal že povratni del.
Radi bi podčrtali, da je to prvič, ko sodelujejo na takem nivoju prav vsa zamejska društva. Razveseljivo je, da so v tekmovanje vključili tudi miniko-šarkarje goriškega Doma, ki so bili doslej nekoliko odrezani od tržaške košarkarske stvarnosti. Res je. Doslej je bilo na relaciji Trst - Gorica premalo srečanj in sodelovanja, v glavnem zaradi oddaljenosti (ki pa ni tako ekstremna). Letos smo to delno nadoknadili, najprej s člansko interligo sedaj pa z Jadranovo trofejo minibasketa.
Do sklepne prireditve je še dober mesec in prav verjetno bo končna manifestacija krona uspele prireditve. Kot znano, trofeja Jadran ne želi dati v ospredje agonistični značaj miniko-šarke, kljub temu pa objavljamo za popolnejšo informacijo pregled dosedanjih tekem in simbolično lestvico.
Rezultati
1.	kolo: Polet - Dom 40:32; Sokol -Bor 31:65; Breg - Kontovel 22:40.
2.	kolo: Breg - Dom 60:17; Bor - Polet (preloženo); Kontovel - Sokol 65:32.
3.	kolo: Dom - Kontovel 21:68; Bor -Breg 88:39; Sokol - Polet 41:38.
4.	kolo: Polet - Breg 37:34; Kontovel
-	Bor 56:55; Dom - Sokol 41:42.
5.	kolo: Bor - Dom (brez rezultata); Polet - Kontovel (brez rezultata); Breg
-	Sokol 38:20.
Lestvica
Kontovel 8, Bor, Breg, Polet in Sokol 4, Dom 0 (Bor in Polet imata tekmo manj).
Prihodnje kolo
Dom - Polet, Bor - Sokol, Kontovel -Breg.
Letošnji, že šesti zaporedni turnir »Don Giacomo Sarti«, ki ga prireja športno društvo Don Bosco na svojem igrišču pri salezijancih v Istrski ulici, bo tudi tokrat kakovosten in zanimiv. Nastopilo bo namreč šest ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini. V prvi bodo ekipe Stefanela iz Trsta, Arreda-mento Morena iz Vidma in Nova košarka iz Ljubljane, v drugi pa Jadran, Servolana Leasest in Don Bosco.
Kot vidimo, bo na tem poprvenstve-nem turnirju zbrana vsa tržaška košarkarska elita, ki se bo v obdobju od 19. do 28. t. m. borila za pokal »Don Giacomo Sarti«.
Spored tekem je sledeč: 19. maja ob 19. uri Jadran - Leasest; ob 21. uri Ste-fanel - Morena; 20. maja ob 19. uri Leasest - Don Bosco; ob 21. uri Stefanel -
Nova košarka; 21. maja ob 19. uri Morena - Nova košarka; ob 21. uri Jadran - Don Bosco.
V ponedeljek, 25. t. m., bosta na sporedu polfinalni tekmi. Ob 19. uri bo srečanje med prvouvrščeno v B skupini in drugo v A skupini. Ob 21. uri pa bo tekma med zmagovalcem v A skupini in drugouvrščenim v B skupini. Naslednjega dne bo ob 19. uri finale za peto mesto, ob 21. pa srečanje med SGT CRUP in SJ Principe. V četrtek, 28. t. m., pa bosta velika finala - ob 19. za tretje, dve uri kasneje pa za prvo mesto.
Novost tega turnirja bo prav gotovo nastop ekipe Nova košarka iz Ljubljane, ki uvršča v svojo sredo take igralce, kot so Tomaž Mehle, Matjaž Kalin-ger, Alas Prodan in drugi.
Jadranje: v kategorijah AOR in IOR
Začetek za kajutne jadrnice
Še o 6. reviji najmlajših na stadionu »Prvi maj«
Dajmo zvoniti pred točo
V	nedeljo so se pričele regate kajut-nih jadrnic v kategorijah AOR in IOR.
Prvo regato za pokal mesta Tržič je že trinajsto leto zaporedoma priredilo Jadralno društvo SVOC iz Tržiča. Kljub slabim izgledom je točno ob 11. uri ob startu zapihal močan južni veter, ki je trajal do večera, tako da je regata lepo uspela. Vpisanih je bilo približno 50 jadrnic. Zaradi • močnega vetra pa so prišle do izraza predvsem jadrnice s homogenimi ekipami.
V	kategoriji AOR je Roličeva jadrnica Maja, ki tekmuje za barve Jadralnega kluba Čupa, dosegla zelo lep uspeh, saj je priplula na cilj druga in tako pustila za sabo mnogo kotiranih tekmovalcev. V šestem razredu je bila Maja absolutno prva. Pred njo je priplula na cilj samo jadrnica Loreley, jadralnega društva Pietas Julia, ki pa jo je za to priložnost krmaril Aleks Be-zin in mu je bila ta preizkušnja le dober trening za zelo zahtevno regato Rimini - Krf - Rimini, ki bo startala čez nekaj dni.
Dobro se je izkazala tudi Miličeva jadrnica Mister Blu, ki je v svojem razredu dosegla 3. mesto.
Zvečer je društvo SVOC podelilo pokale in pripravilo na svojem sedežu prijetno srečanje.
___________ODBOJKA______________
1. moška divizija
ARREDO 1 - NAŠ PRAPOR VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KOREN-ČIČ 3:0 (18:16, 15:10, 15:6)
NAŠ PRAPOR VAL VAL CARROZZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ: Vogrič, Štekar, Puzzinelli, Zavadlal, Tomšič, Mužič
Tudi v povratni tekmi je združena ekipa izgubila proti prvouvrščeni še-sterki iz Ločnika s čistim 0:3. Čeprav so si naši v začetku prvih dveh setov nabrali prednost šestih točk, je uspelo gostiteljem najprej izenačiti in nato osvojiti set. V tretjem setu pa so naši popustili, tako da je nasprotnik zlahka prišel do petnajstice. Povedati pa je treba, da je tokrat stopil na igrišče sam trener zaradi pomanjkanja igralcev v šesterki. (M. V.)
SPDT
prireja danes, 14. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UL sv. Frančiška 20., 2. nad.) jamarsko predavanje prof. Stojana Sancina na temo: »Nova odkritja v podgorskem podolju«. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
TPK SIRENA
in ŠPORTNA ŠOLA TRST priredita 16. t. m. ob 13.30 regato optimistov v okviru osnovnošolske olimpiade. Informacije in vpis pri predstavnikih Športne šole oz. na društvenem sedežu TPK Sirena v popoldanskih urah (tel. 422696).
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Križu v soboto, 16. t. m., ob 20.30. Dnevni red: poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, izvolitev novega odbora ter razno.
SMUČARSKI KLUB DEVIN sklicuje danes, 14. t. m., redni občni zbor v dvorani PD L Gruden v Nabrežini. Drugo sklicanje ob 20. uri.
Zaradi važnosti občnega zbora prosimo čim številnejšo udeležbo!
JK ČUPA
vabi na predvajanje dokumentarnega filma o lanski mednarodni regati Portorož - Tunis, po filmu je na sporedu razgovor z lanskoletnima zmagovalkama v ženskem razredu Sonjo Maver in Karmen Zupanc. Prireditev bo v soboto, 16. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 14. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj« trening za igralce prvenstva »propaganda« (košarka).
PLAVALNI KLUB BOR vabi osnovnošolske otroke, da se udeležijo tekmovanja v plavanju, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 30. t. m., ob 17. uri. Predvidene so naslednje discipline posebej za deklice in dečke: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m kravl in štafeta 4 x 25 m kravl, vsakdo se lahko prijavi za največ dve disciplini in štafeto. Prijave sprejemamo do 25. t. m. po telefonu na štev. 823293.
Živimo v časih, ko je potrebno posvečati posebno pozornost tudi takim stvarem, ob čemer bi se pred dobrim desetletjem sploh ne obregnili. V mislih imamo skrb za ustrezen razvoj gibalnega ustroja otrok, ki so danes prikrajšani za marsikaj, celo za tiste motorične strukture, ki naj bi bile biogenetsko pogojene. Je pač tako, da so danes, izmed vseh sredstev neverbalne komunikacije, najbolj priljubljeni sedentarnost, buljenje v zaslon in pritiskanje na gumbe.
Do pred kratkim (še do 5 let nazaj) so otroci še razvijali svoje osnovne motorične sposobnosti med normalnim razvojnim procesbm in skozi igro. Sedaj ni več tako. In bodočnost bo glede tega toliko bolj črna. Nemara, bo treba v prihajajočem novem desetletju vložiti veliko truda, da bo človek lahko ohranil naravno' dano gibalno osnovo. To niso pretiravanja, niti retorični sofizmi a la »mens sana in corpo-re sano«.
Sprememba življenjskih navad je privedla do tega, da zanemarjamo telo in duha in da postajamo čedalje bolj pasivni receptorji, neke vrste sesalci prahu. Po vsem svetu opozarjajo na rastoče upadanje funkcionalnih in motoričnih sposobnosti človeka. To, česar je bilo nekoč zmožno več kot 80 odstotkov neselekcionirane populacije, predstavlja danes resen problem za več kot polovico ljudi, da o drugih že patoloških stanjih sploh ne govorimo. Temu se lahko uspešno postavimo po robu samo z ustreznim pristopom k
problemu, s pravilnim vrednotenjem šolske telesne vzgoje in športne vzgoje.
Ne gre za to, da bi stremeli za pripravo bodočih mišičastih »bilderjev« ali za rod cirkuških akrobatov, temveč za to, da človeka ohranimo pri zdravju, ker je to najprej zdravstveno vprašanje, povezano z obstojem biogenetskega bogastva.
Vsi vemo, kaj je telesna vzgoja na šolah. Vsi se zgražajo nad obstoječimi razmerami, na ministrstvih in podobnih forumih, kjer se odloča o izobraže-
vanju in vzgoji, pa si s tem preveč ne belijo las. Tudi za duhovno izobrazbo ne preveč.
Izvedeli smo, da se v resnih težavah opoteka ustanova, ki smo ji vsi laskali Športna šola Trst. Po ogromnem uspehu bivših osnovnošolskih olimpiad in reviji predšolskih otrok smo bili že prepričani, da se je »obšolska inštitucija« postavila na trdne temelje in da bo odslej neobhodna za gibalno dejavnost sedanjih in bodočih otrok.
Pa ni tako!
Ko smo si konec prejšnjega tedna ogledali 6. revijo najmlajših in ugotavljali, da je bila raven prireditve nižja od vseh dosedanjih, smo izvedeli še marsikaj. Da je prišlo do prekinitve stikov na ravni institucij, med osnovno šolo in Športno šolo Trst. Zaradi zakonov in odlokov (ki so nemara obstajali že prej) je v zadnjih dveh letih mnogim vaditeljem onemogočen vstop v osnovno šolo. Za gibalni razvoj otrok so tako zadolžene same učiteljice in vrtnarice, ki pa nimajo ustrezne strokovne priprave, mnoge izmed njih pa ne kažejo velikega zanimanja za tovrstno pedagoško delo. Nastradajo pa otroci.
Je to le posledica morebitnih novih določil, ki prejorečujejo prejšnje sodelovanje med Športno šolo in šolskimi ustanovami? Želimo in pričakujemo, da bi se o tem problemu izrekli odgovorni pri Športni šoli in pa pristojni v okviru naše šole. Če že razpravljamo o vsem, mislimo, da je prav, da razpravljamo tudi o tako kočljivih vprašanjih.
(Cancia)
u.u.n.i
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150 - din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska,. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi OSO' lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. -Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
14. maja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L.J;
rT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Medtem ko kopljejo po nejasni Waldheimovi preteklosti
V Železnem razdejali židovsko pokopališče Nevarno prebujanje antisemitizma v Avstriji
BARBARA GORIČAR
DUNAJ - Strahotno razdejanje, ki ga je v ponedeljek odkril slučajni obiskovalec novega židovskega pokopališča v Železnem (Eisenstadt), je razburilo precej Avstrijcev. Štiriintrideset nagrobnikov je podrtih ali izruvanih, pet pa popolnoma razbitih.
Policija, ki je zdaj na lovu za storilci, ocenjuje, da je prišlo do tega vandalizma pred tednom ali celo dvema. Židovsko pokopališče namreč ni dostopno vsakomur, vrata so zaklenjena, ključ pa lahko dobi le tisti, ki se predhodno javi. Vandali, ki so se spravili nad pokopališče, so torej morali splezati čez ograjo. Človek, ki je razdejanje odkril, je prišel' iz Londona, da bi obiskal grobove svojcev. Predsednik židovske skupnosti na Gradiščanskem je v včerajšnjem jutranjem radijskem dnevniku potrto izjavil, da kaj takšnega še ni doživel vse od časov nacizma in povedal, da je do leta 1938 na Gradiščanskem živelo več kot tri tisoč Židov, zdaj pa jih |e še dvanajst, od tega sedem v Železnem. Župan Železnega
je dejal, da storilci zanesljivo niso iz Železnega ter izrazil dvom, da bi do tega divjanja po grobovih pripeljala »zadeva Waldheim«.
Kdo ve? Pred izbruhom novega antisemitizma so svarili ugledni politiki in javni delavci v deželi, čim se je Waldheimovo ime pojavilo na ameriški »Watch-List«. Vmešavanje Svetovnega židovskega kongresa (WJC) v »notranje posle Avstrije« je današnjemu predsedniku republike krepko pripomoglo k lanskoletni zmagi. Takoj po tistem, ko je postal nekdanji generalni sekretar OZN Američanom - in Židom med njimi - kot predsedniški kandidat sumljiv, je Ljudska stranka, ki si ga je »izmislila«, razobesila parole: »Zdaj šele zares«. Da bi ne bilo kakšne pomote, zakaj zdaj šele zares, so bile te besede stiskane na lepakih natančno tiste rumene barve, s katero je Hitler žigosal Žide.
Česa drugega kot antisemitizem razbijanju židovskih grobov najbrž ni mogoče reči. Potem je pa že vseeno, ali ga je v tej nerazumljivo strašni obliki povzročila »VVatch-List« 'ali pa vsa elita WJC od Ed-
garja Bronfmana in Israela Singerja naprej, ki ji Waldheim, žal, postaja iz dneva v dan bolj sumljiv.
V petek pride na Dunaj trojica z ameriškega pravosodnega ministrstva z dokumentacijo »VValdheim«. Do tedaj se bodo vrnili tudi trije dunajski zgodovinarji iz Beograda, kamor jih je poslala dunajska vlada, da pregledajo »zadevo VValdheim« v jugoslovanskem zgodovinskem arhivu.
To so trenutna gola avstrijska dejstva. In kancler dr. Franz Vranitzky, ki mora skupaj s tistimi 47 odstotki Avstrijcev, ki so lanskega junija volili socialističnega kandidata dr. Kurta Steyrerja, z VValdhei-mom živeti, bo potem, ko bo videl vse, kar mu bodo prinesli iz VVashingtona oziroma iz Beograda, odpotoval na uradni obisk v ZDA.
Močno oškodovanega »image« Avstrije v svetu pa sam Vranitzky navkljub vsej svoji politični sposobnosti, državniški preudarnosti in verodostojnemu videzu ne bo mogel popraviti. Posebej še, če lahko 42 let po uničenju nacizma lahko nekdo nekje v Evropi odkrije opustošeno pokopališče.
Seveda gre za antisemitizem. Zdaj šele zares.
Dekle zgorelo v postelji
NEAPELJ — Petarde in bengalski ognji so spet terjali smrtno žrtev. To je 15-letna Regina De Gregorio, ki je živa zgorela v postelji. Zgodilo se je v Cas-tellammareju di Stabia, Ul. Bo-nito, prvo nadstropje: zaradi uhajanja plina je iskrica iz električnega stikala povzročila eksplozijo, ta je raznesla petarde, nakar se je razvil silovit požar. Pokojničina mati Annamaria Artuso (40 let) in brat Francesco (17) sta skočila skozi okno in se laže poškodovala, drugemu bratu Vincenzu (9) in očetu Genna-ru pa ni bilo hudega. Gennaro De Gregorio je že najmanj dve leti hranil na domu bengalske ognje, da bi jih na črno prodajal ob raznih javnih praznovanjih: zdaj je za to izkoristil nepopisno veselje ljudi ob zmagoslavju nogometnega moštva Napoli. Pred dvema dnevoma so karabinjerji v nekem bližnjem stanovanju zaplenili kar 4 stote petard.
Sirska okupacijska vojska tarča atentata v Bejrutu
Gvinejski režim obsodil na smrt kar 37 jetnikov
Večletna državljanska vojna je razdejala Bejrut, življenje pa kljub temu teče dalje.
BEJRUT — Tudi sirski vojski, ki od prejšnjega 22. februarja neposredno sodelujejo pri nadzoru številnih domačih med seboj sprtih libanonskih političnih frakcij, nimajo v Bejrutu lahkega življenja. Takoj po njihovem prihodu v Bejrut je v bombnem atentatu umrl kapetan sirske vojske, od takrat pa se je zvrstila cela serija manjših akcij, ki so imele za tarčo sirske okupacijske enote.
Včeraj zjutraj okrog 9. ure je v zahodnem delu Bejruta, ki je pod nadzorstvom sirskim »mirovnih« sil, eksplodiral s trotilom natrpan avtomobil in povzročil smrt sirskega vojaka, več drugih pa je bilo huje ranjenih. To novico je včeraj posredovala neodvisna radijska postaja »Glas Libanona«, ki je tudi obvestila, da je eksplodiral avtomobil znamke BMW, v katerem naj bi bilo okrog 100 kilogramov trotila.
Do eksplozije je prišlo v bližini vojaškega kluba, nedaleč od kraja »Comiche marnara«, takoj zatem pa so sirske enote obkrožile kraj in niso dovolile dostopa novinarjem in celo niti ne libanonski policiji ter domačim preiskovalcem. Sirci so sicer precej omiljeno ocenili posledice atentata, številni očividci pa so dejali, da so na kraj prihiteli številni rešilci, ki jih ima v dotaciji sirska vojska, iz česar sklepajo, da je bilo število ranjencev nedvomno precejšnje.
Turške ženske se upirajo moškim
ANKARA — »Soproge, ki bi lahko postale nemirne in uporne, pustite osamljene v zakonski postelji,-na koncu pa jih lahko udarite.« Tako »uči« koran, muslimanska sveta knjiga. Mohamed, islamski božji prerok, pa je dejal, da je »žena moževo polje in torej lahko mož brez obzira stopa po svojem polju«.
Turški moški večkrat zelo resno upoštevajo ta koranski ukaz, saj obstaja tudi turški pregovor, ki pravi, da »ne smete varčevati z udarci na ženin hrbet in na otroka v njenem trebuhu«. S tem se radi ubadajo vsi turški moški, očetje, bratje, zaročenci in celo prijatelji, izmed žensk pa edino mamice lahko dvignejo roko nad hčerko, »ki je zašla na slabo pot«. Tej »navadi« so se končno uprle turške žene, ki so organizirale v. Ankari manifestacijo s pomembnim naslovom: Zenske se ne smejo pretepati!
Bavarska CSU hoče zapreti meje za bolnike z aidsom
BONN Napotilo, ki ga je izdal zahodnonemški notranji minister Zimmermann obmejnim organom, naj bolnikom z aidsom preprečijo vstop v ZRN, je v Zahodni Nemčiji naletelo na toliko načelnih ugovorov in praktičnih pomislekov, da velja za dejansko razveljavljeno.
Zimmermann, ki prihaja iz vrst bavarske CSU, ni ostal samo brez podpore strokovnih krogov, ki mu zdaj očitajo, da skuša ustvarjati vtis človeka akcije, pri tem pa se ne posvetuje s strokovnjaki. Na cedilu so ga pustili tudi njegovi vladni kolegi, sinoči pa je z zadevo na kratko opravil tudi vodja obmejnih služb z izjavo, da pri sedanjem prometu preko meja ZRN in pri sedanji usposobljenosti obmejnih organov (ugotavljanje bolezni je celo za strokovnjake zapletena zadeva) takšen ukrep ni izvedljiv.
Časopisni komentatorji očitajo Zimmermannu, da se je zadeve lotil zato, da bi naredil »dober vtis«, pa tudi zato, da bi naredil uslugo »svojemu šefu«, vodji bavarske CSU Straussu. Strauss in njegovi najbližji se že nakaj časa zavzemajo za to, da bi se zoper aids bojevali s poostreno represijo (obvezna prijava bolezni, zapora meje itd.). Tej zahodnonemški meščanski desnici del tiska očita, da je tudi preko Zimmermannovega napotila udarila na dan tista konservativna politika, ki je sovražna tujcem, družbenim manjšinam (vključno seveda s homoseksualci) in podobnim skupinam, politika, ki jo včasih primerjajo s politiko, ki jo je zoper takšne manjšine izvajala nacistična Nemčija.
MARJAN SEDMAK
Antisandinisti bi radi pridobili ugled tako med domačo kot tudi tujo javnostjo
MANAGUA — V Managui, glavnem mestu Nikaragve, je položaj navidezno miren, v deželi pa vlada velika napetost. Pričela se je zima in s tem tudi prvo tropsko deževje, ki bo v marsičem pogojevalo nadaljevanje vojne, saj so v razmočenih in poplavljenih območjih vojaške operacije skoraj nemogoče. Vse priča torej o tem, da so vojaški napadi sedaj neodložljivi in sta torej »pred vrati« ofenzivi nikaragovske vojske in somozističnih enot. V zadnjih tednih se je kar precej povečalo število vojaških akcij in s tem tudi število civilnih in vojaških žrtev.
Uradni krogi obveščajo, da se odvijajo boji v sedmih od sedemnajstih nikaragovskih pokrajin, spopadov pa naj bi bilo vsaj deset vsak dan.
Uporniki so postali v zadnjih časih veliko bolj aktivni in je torej mimo kriza, ki jo je povzročil umik nekaterih njihovih vidnejših voditeljev; iz boja se je umaknil legendarni Eden Pastora, ki je vodil sandiniste v boju proti Somozi in nato prešel na stran kontrarevolucije. Še hujši udarec pa je kontrarevoluciji »pristavila« Reaganova uprava z znamenito afero okrog prodaje orožja Iranu in nezakonitim finansiranjem upornikov. Vodstvo kontrarervolucije je doživljalo hude napade, češ da so posvečali večjo skrb dobremu ži-
vljenju in osebnim računom v Švici kot uspehu boja, zadnje čase pa se ti na vso moč trudijo, da bi pridobili pri mednarodni javnosti izgubljeni ugled in zaupanje v njihov boj.
Ob pomoči svežih enot, ki so jih izurili ameriški vojaški svetovalci na ozemlju ZDA, Portorika in verjetno tudi Gvatemale, so gverilci v zadnjih časih povečali število sabotažnih akcij proti strateškim objektivom, vojaškim položajem in oddelkom civilne zaščite.
Medtem pripravljajo v Miamiju na Floridi sporazum med raznimi frakcijami, ki nasprotujejo sandinistom, da bi tako ustanovili enotno gibanje za boj proti demokratično izvoljeni vladi v Managui. Zaradi tega bo prihodnja ofenziva upornikov toliko bolj pomembna, saj bi le z uspešnimi akcijami lahko pridobili na ugledu in s tem povezane ameriške dolarje — ter bi lahko dobili podporo nikaragovskega prebivalstva,ker so za večino prebivalstva enostavno le somozisti in plačanci ameriškega predsednika Reagana.
Tomas Borge, notranji minister Nikaragve, je pred kratkim dejal, da se oni že pripravljajo na ta spopad in so v ta namen premestili več tisoč ljudi, ki so živeli na območjih, kjer bo verjetno prišlo do najhujših spopadov.
CONAKRV — Tu, v glavnem mestu Gvineje ob istoimenskem zalivu v zahodni Afriki sta državno varnostno sodišče in vojaško sodišče obsodila na smrt 17 civilistov in 20 pripadnikov oboroženih sil. Gre za člane prejšnje vlade Sekou-ja Toureja, ki so bili obtoženi mučenja in pobijanja nasprotnikov režima, oziroma za udeležence spodletelega poskusa državnega udara z dne 4. julija 1985. Nadaljnjih 21 ljudi, civilistov in vojakov, so obsodili na smrt v odsotnosti, 55 pa na dosmrtno prisilno delo. Med na smrt obsojenimi je sedem bivših ministrov in sorodnikov pokojnega predsednika, ki je umrl marca 1984.
Sedanji predsednik Lansana Conte je izjavil, da je hotel s temi razsodbami narediti konec »kršitvam človekovih pravic, ki so v letih diktature povzročile toliko krvi in solza«. Tuji diplomatje so vpričo razsodb oziroma načina, kako je do njih prišlo, zaprepadeni. Proces je bil tajen in še zdaj ni moč vedeti, koliko političnih zapornikov je bilo te dni še živih in koliko jih je bilo v sodni dvorani. Tudi usoda pobudnika državnega udara Traoreja je neznana: nekateri pravijo, da so ga ubili takoj po spodletelem puču, drugi pa, da je bil zdaj obsojen na smrt.
Danke si želijo še več seksa
KOPENHAGEN — Tretjina vseh Dank, ki kupujejo nedeljsko prilogo konservativnega časopisa Berlingske Tidende, B. T. Magazine, zamuja na delu, ker zjutraj malo dlje poleži. Pa ne zaradi spanca, ampak zaradi seksa, pa naj bo na vrsti zakonski mož ali kak drug partner. To izhaja iz poizvedovanja, ki ga je omenjeni časopis naročil zavodu Gallup, oziroma iz odgovorov 4.000 žensk na 300 vprašanj.. Na Danskem predstavljajo ženske kar 40 odstotkov vse delovne sile in 7 anketirank na 10 je reklo, da bi se rade češče poigravale s seksom, da pa tega ne morejo, ker nimajo časa, ker so izmučene od dela, ker jih gnjavijo denarni problemi in ker so malce tudi site družinskega vsakdana...
Nič čudnega torej, če se njihova zvestoba do moža postopoma rahlja: ni sicer mogoče trditi, da jim skakanje čez plot pomaga popoprati že plehko zakonsko spolnost, dejstvo pa je, da kar 44 odstotkov bralk gori navedene priloge med 30. in 39. letom starosti — torej skoraj vsaka druga — kar pogosto leže v posteljo z nezakonskim partnerjem. Pri mlajših ženskah je ta številka skromnejša, saj znaša 34 odstotkov. Da pa si ne bi kdo ustvaril kdo ve kako hudega mnenja o Dankah, naj dodamo, da jih je 72 odstotkov »srečnih z možem«.
Kdor si upa, si pač upa
Italijanska »zvezdica« Lidia si takole dela reklamo ob priliki mednarodnega filmskega festivala v francoskem Cannesu.	(Telefoto AP)