Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1‘25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška cesta 5.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 154.
V Mariboru, sreda 20. oktobra 1926.
Leto I.
Na delo za našo stranko!
V zadnjem času se! je vršilo širom Slovenije nebroj shodov, ki so lepo uspeli in pokazali, da se delovno ljudstvo vrača v delavske razredne organizacije, da jim zaupa, da se zaveda, da je le v vsestranskem delu na kulturnem, strokovnem in političnem polju rešitev pogaženih in izkoriščanih ljudskih mas.
Protestni shodi proti poslabšanju stanovanjskega zakona soi pokazali, da se le naše delavske organizacije resnično bore za najnujnejše ljudske potrebe, da znajo braniti ogrožena delavska prava in naskočiti razsajajočo socialno in politično reakcijo in ves sedanji krivični, za potrebe širokih mas gluhi in slepi režim.
Na drugi strani pa priča tudi vse izobraževalno delo, ki ga vrše naše kulturne organizacije potom knjižnic, tečajev, predavanj, izletov, potom organiziranja delavskih telovadnih enot, potom izdajanja socialističnih knjig, brošur, časopisov, da bijejo le naše kulturne ustanove sistematski duševni boj proti temi in nezavednosti, proti predsodkom in lažem današnje družbe.
Toda poleg strokovnih, kulturnih in drugih vsakovrstnih organizacij imamo tu tudi svojo politično' socialistično organizacijo, ki je že igrala in bo še, glavno vlogo pri delu in borbi za potlačene delavske pravice. Le žal, da se je v zadnjem času pozabilo na posebno veliki pomen, ki ga ima socialistična politična organizacija za razredno delavstvo. Kako ceni in sodi delo svoje politične organizacije, je lahko naš čitatelj razvidel iz članka, ki smo ga objavili v »Delavski Politiki«
o delovanju avstrijske socialno demokratične stranke v preteklem letu. Iz onega članka je razvidno, da smatra zavedni avstrijski delavec politično organizacijo za krono vsega razrednega organizacijskega in kulturnega dela. Tam vodi politična organizacija proletariata ves delavski pokret; strokovne, kulturne in druge organizacije le pomagajo politični organizaciji do zmage, to se pravi, pomagajo socialistični ideji do zmage !
Kako pa pri nas? Le žal, da vsaka vrsta delavskih organizacij živi preveč zase, se omejuje le na svoje specifične, strokovne, kulturne in druge naloge — to pa vsled tega, ker nam manjka močne in aktivne politične organizacije, ki naj bi nadzorovala in vodila ves delavski, razredni pokret.
Potrebno je zato, da obrnemo pozornost vseh naših somišljenikov na potrebo, da se tudi politično organizirajo v naši socialistični stranki, če so pa že organizirani, da delajo aktivno in neprestano za razširjenje politične organizacije, ki mora postati tudi pri nas vodilna sila vsega razrednega delavskega gibanja.
Notranji položaj je tak, da bo treba kmalu napeti vse sile, da se delavstvo tudi v političnih borbah uveljavi — zato treba nemudoma na delo, da razširimo, ojačimo in aktiviramo bolj in bolj našo politično stranko.
In ž njo vred je treba tudi pridno na delo za naš strankin tisk, zlasti za našo »Delavsko Politiko«, ki je glavno glasilo te stranke in ki brani pogumno pravice in potrebe delavstva. — Na delo za stranko in za njen tisk!
Po vladni krizi.
Vladna kriza se je zaenkrat zaključila tako, kakor je hotel in želel sam gospod Uzunovič: njegova o-stavka ni bila uvaževana in vlada narodnega sporazuma je ostala v sedlu. S to rešitvijo sta kajpak zadovoljna i Uzunovič i Radič — če je zadovoljen tudi narod, se ne vpraša.
Nekateri listi so izražali svoje začudenje nad tako nenadno in nepričakovano rešitvijo, pozabljajoč pri tem, da bi se morali pravzaprav čuditi, če bi se pri nas rešile enkrat vladne krize na bolj pravilen in koristen način. Še vsaka vladina kriza se je doslej rešila pri nas tako, kakor bi se po zdravi pameti najmanj morala. Vsaka nova kriza je splošno politično krizo še poslabšala in poostrila — in sam bog ve, če bo
sploh našla' kdaj ta večna notranja kriza svoj kolikortoliko normalen izhod.
Ze v članku o demisiji Uzunovi-čeve vlade, ki smo ga objavili v zadnji številki »Delavske Politike«, smo povdarjali, da ni izključena možnost, da se vladna kriza tudi topot še ne bo rešila, negO' da ostane vse pri starem, da se bo še nekaj časa nadaljevalo s politiko nedelavnosti in brez-glavosti — v izključno čast in korist radikalsko-radičevskega narodnega sporazuma. S tem, dia je Uzunoviče-va vlada ostala^ se je ta neprijetna domneva uresničila. Računati moramo, da bo za nekaj časa ostalo vse pri starem — to se pravi, da ne bo nič z rešitvijo gospodarske krize, in da se bodo socialne in politične prilike še poslabšale.
en/ca
Esiržlo
Splošno priljubljen
Kavni nadomesleK,
oltusen i cenen.
Dobiva se v vseO
dobro asortiraniC Ko1onigalni& trgovinah.
Zavedamo se pa, da tudi temu drugemu Uzunovičevemu kabinetu ni usojeno dolgo in srečno življenje. Dobršen del radikalne stranke same je močno proti tej in taki rešitvi, in ni izključeno, da bodo lepega dne i radikalci sami pustili Uzunoviča na cedilu. Pašič se že vrača v Beograd in njegovi prijatelji zahtevajo, da mora prevzeti on vlado in razpisati volitve. Če pojde tudi to gladko, je seveda drugo vprašanje, kajti tudi proti Pašiču so zelo uplivne sile.
[zgleda, da so na to vladna rekonstrukcijo uplivali tudi zunanjepolitični razlogi. Italija tirja odobritev Nettunskih konvencij, ki se ji zde ogrožene po nenadnem tajin-stvenem sporazumu z Madžarsko, o katerem do danes še živ krst ne ve, kako se je rodil in kakšne posebne sorte je.
Bo pač že dosti in preveč, če se bo Uzunovičevemu kabinetu posrečilo urediti nekatera najnujnejša mednarodna vprašanja — nato bo pa moral neizbežno izginiti s svojim takozvanim narodnim sporazumom vred, kajti toliko je že danes jasno, da dolgega in slavnega življenja ta vlada ne bo dočakala.
Na to se bo najbrže začela spet stara igra intrig in kombinacij, zamenjale se bodo vlade in ministri, vladali pa bodo še vedno samo in samo radikali, kajti vse druge stranke^ so samo zato tukaj, da jih oni sučejo, premetavajo in izigravajo.
Narodi pa naj čaka. Saj niso radikali in druge meščanske stranke zanj tukaj in vlade se ne sestavljajo z ozirom na potrebe delovnega ljudstva. Vsaj pri nas ne!
Mednarodno delavstvo za svojo obrambo
Znani voditelj avstrijskega socialističnega gibanja dr. Otto Bauer je na ustanovnem sestanku delavske mednarodne obrambe na Dunaju dejal v imenu socialistične delavske internacionale, da zasleduje socialna demokracija miren razvoj, da pa se bo proti nasilnim organizacijam nasilja borila z vsemi sredstvi. Umestno je, da priobčimo odstavke njegovega govora:
»Milijoni, ki so videli razmesarjena trupla na evropskih bojiščah, se po zaključenju krvave tragedije niso vrnili domov z željo, da bi se nasilja nadaljevala. Vrnili so se na svoje domove prepričani, da je bila vojna krvava brutalna drama, da so padli milijoni, ki bi lahko živeli. Vrnili so se prepričani, da je življenje vsakega človeka sveto in da ga je treba varovati. Zato so tisti milijoni, ki so se vrnili z bojišč, prinesli s seboj misel, da je treba družbo preurediti, preurediti jo tako, da se taka klanja ne bodo nikoli več ponovila. Videli so, da so vojne usodne za sve človeštvo. Konflikti, ki bi nastali v bodoče, naj bi bili boj razuma z razumom, ne pa brutalne sile z brutalno silo.
To je bilo jedro revolucije, ki je vrgla dinastije Romanovcev, Habsburžanov in Hohenzollerncev, tri dinastije treh mogočnih militarističnih držav.
Mi vsi vemo, da demokracija v svojem početku ni nič drugega, kakor nova forma razredne buržuazne vlade. Toda ta razredna nadvlada bur-žuazije v demokraciji ne sloni na političnih privilegijih, pač pa na dejstvu, da je buržuazija vsled svojih tradicij, s svojo ekonomsko silo, s svojo cerkvijo in svojim časopisjem še vedno v stanju, obdržati velike ljudske množice duhovno pod svojim vplivom. Zato je izgledalo, da bomo duševno temo, neznanje množic, z lahkoto porazili s svojo intelektualno misijo, da bomo z enostavno umsko propagando osvobodili ljudske množice tega vpliva in priborili vlado delavskemu razredu z močjo razuma, z duhovnim spopadom človeka s človekom in ne s krvoprelitjem. Ko je delavsko ljudstvo še gojilo tako u-panje, se je pa pojavila reakcija od dežele do dežele in pokazala, kako se zadržujejo kapitalisti napram demokraciji.
Stali smo ob grobu Matteottija, ob grobovih vseh tistih, ki jih je pomoril italijanski fašizem; ob grobovih
Szomogyja in Bascota, ob grobovih tisočev, ki so umrli v ječah, jetniških taborih in na vislicah Horthyjevega terorističnega režima; ob grobovih sodrugov, katere so pomorili nemški hakenkreuzlerji; in tukaj v Avstriji ob grobovih Miillerja, Birneckerja in Stilla. Videli smo vse te umore in šli skozi velike preizkušnje. Da, naša želja je boriti se z duševnimi sredstvi toda kakšne koristi imenujemo svitli meč za človeka, ki ga dan na dan grabi za vrat banditska roka reakcije? Da, mi resnično želimo zgraditi nov svet v miru. Toda kaj koristi, če pa nas hlapci reakcije dnevno naskakujejo in nam izbijajo iz rok zidarska orodja? In tako se je ustalila ideja: Mi moremo uspešno voditi borbo razuma proti reakciji samo tedaj, ako - ga ščiti in straži fizična sila.
Delavski razred vsake dežele ima svoje preizkušnje, on ve, da so kapitalisti lojalni demokraciji samo toliko časa, dokler večina ljudstva glasuje za kapitalistične interese. Kakor hitro pa spozna, da demokracija o-grožava njihove interese in postane nevarna njihovi vladi, tedaj «se buržuazija nasloni popolnoma na brutalno silo, da si ohrani oblast. Mar ni-sipo videli fe dpi, v dneh junaških bojev angleških rudarjev, kako se je celo v državi starodavne demokracije nagnil kapitalizem k fašizmu, takoj ko je videl, da preti nevarnost njegovim interesom?
Ko bomo šli jutri po Ringu, ne bomo igrali vojake, kajti to kar delamo, ni igra, pač pa čisto resna stvar, tako resna, da nam je sveta.
Naša obramba znači zaobljubo, da bomo pazili na sovražnike, zato da bo delavski pokret lahko delal duševno naprej in gradil novo družbo s sredstvi razuma, ne da bi bil v nevarnosti pred zavratnimi napadi fizične sile brutalnih reakcionarjev zaobljubo, da bo stražila delavski pokret v tem socialističnem mestu, da bo lahko nemoteno delal za gospodarsko rekonstrukcijo, varen pred fizično silo fašističnih in monarhističnih tolp; za zaobljubo, učiti našo mladino, da tisti, ki ni pripravljen živeti in delati za svodobo in če treba, tudi umreti zanjo, ni vreden svobode; zaobljubo, nadaljevati z ogromnim delom, katerega so prošli dnevi velikih manifestacij v tem mestu tako glorijozno osvetlili; nadaljevati z delom ne le v znamenju mlačne neodločnosti, ki bi edino prinesla nesrečo delavstva, ampak s sklepom, da
ne bomo popustili nasprotniku niti košček zemlje, ki smo jo osvojili. Ščitili bomo glavno delavsko armado, ki sili z delom za novo družbo s svojimi metodami — to je zgodovinska naloga delavskih obrambnih oddelkov!
Socialistična delavska internacionala smatra delavske obrambne oddelke za velevažen element v razredni borbi in delavske obrambne čete so del naše internacionale. Služile ji bodo, ker služijo delavstvu, in v tem, da so ustanovljene za obrambo našega konstruktivnega dela, je njihov veliki pomen.
Delavski razred, organiziran v internacionali, je sila razuma, sila konstruktivnega dela, in tudi fizična sila, ki jo bo rabil v svrho zaščite svojega dela pred sovražno fizično silo vselej, kadar bo potrebno.
Živela internacionala!«
Za socializem — prot kleaelaml.
s
Socialistični delavski pokret gradi svoje organizacije in svoje delo na delavsko-razrednem načelu. To mora vedeti vsak pristaš socialistične stranke, ki je proučil temeljne nauke znanstvenega socializma. Socializem pa uči, ker je nauk o ureditvi popolnejše človeške družbe, kakor je današnja kapitalistična družba, da treba, če hočemo ustvariti pravično, socialistično družbo, šele vzgojiti družbo v novem svetovnem naziranju o tej družbi. Današnja človeška družba smatra kapitalistični družabni red vobče za božjo uredbo, kapitalisti pa vedo. da je ta družabni red njim potreben, če hočejo družbo vladati. Marsikdo se zaveda, da je kapitalistična družba krivična, ali vsi delovni sloji vendar čutijo pezo te družbe; toda ker socialističnega naziranja nima še večina človeštva, je povsem naravno, da še milijoni in milijoni delavcev in drugih gospodarsko slabotnih slojev ječi v nejevolji in skrbi za svojo eksistenco pod gospodarsko tiranijo kapitalizma. Današnji gospodarski razvoj im kapitalistično svetovno na-ziranje množic sta ona vzroka, ki še vzdržujeta in celo negujeta kapitalistično družbo.
Iz te teze je torej za vsakega, vsaj nekoliko bistrega človeka jasno, da socialistična stranka ni sodnija in tudi ne birič, ampak učiteljica za tiste ljudi, ki greše proti načelom današnje kapitalistične dru-. žbe. Ako bi hotela biti delavska stranka birič, potem bi nje člani lahko služili tej družbi, ne da bi snovali svoje razredne organizacije s ciljem socializma. S tem pa nočemo reči, da bi delavska stranka ne smela imeti morale in etike, ki je v skladu z nauki socializma. Nasprot-• ______________________________________
no, še prav posebej je potrebna naši stranki neka višja morala, ki ne krši pravic sočloveka in ne žali čuta socialističnega prepričanja in socializma.
Etika in morala sta potrebni in sta vzgojna* pripomočka. Težko se je dvigniti nad vsakdanje življenje. Težko je razumeti, da osebe niso program, da šibanje slabosti posameznikov ni razširjanje novega svetovnega socialističnega naziranja, da smešenje ali celo demagoško zavijanje resnice ni etično, ni novo svetovno naziranje, ali tudi to zavest moramo vcepiti zlasti delavskemu pokretu. Slabosti posameznih oseb so škodljive, niso pa bistvo po-kreta, povod so čvekanju, ki trati čas, vzbuja strasti in odvrača proletariat od pravega dela in od študi-ranja socializma ter razrednega boja. Pokret ima zato organizacije, da vodi boj proti kapitalizmu in da z njim širi novo svetovno naziranje, da pa tudi odpravlja v svojem delokrogu ovire in tudi osebe, ki boju za cilj škodujejo.
V tem tiči bistvo delavskega po-kreta.
Osebne boje v javnosti sploh moramo torej smatrati kot intrige, ne glede na njih namen, ker s socializmom kot takim nimajo nič skupnega. Naravnost kot ostudno početje pa moramo smatrati vsako denuncijaci-jo po raznih časopisih. V teh denun-cijacijah, ki se objavljajo brez podpisov, z namenom, da se škoduje ugledu proletarskih ustanov ali delavskih organizacij, pač nihče ne more videti ne morale ne etike, ampak le izrodke pokvarjenih ljudi, šarlatanov in škodljivcev pokreta.
Delavstvo mora iti preko takih elementov in preko denuncijacij na delo za socialistično svetovno naziranje. Ko se to zgodi, bodo klevete — umolknile.
avstrijski soflrujl strmoglavili
Klerikalno vlado.
Vsled vsestranske borbe, ki jo vodijo avstrijski sodrugi proti bor-zijanski politiki avstrijskih klerikalcev in velenemcev je morala avstrijska vlada demisijonirati — sedaj se pa znani prelat Seipel muči in trudi, da bi s pomočjo velenemcev vendarle spet sestavil klerikalno vlado pod svojim direktnim vodstvom. Če se Seiplu to' ne posreči, se bo morala pač sestaviti nova uradniška vlada, kar bi značilo, da se bodo morale razpisati prav kmalu nove volitve, pri katerih bi dobili socialni demokrati prav gotovo večino. Tega se Seipel dobro, zaveda, in se zato trudi, da zintrigira novo klerikalno vlado, kar pa tudi ne bo rešilo avstrijskih klerikalcev in nacionalistov neizbežnega propadanja.
Zborovanje delavske zadružne Internationale.
V Hamburgu zboruje osrednji odbor mednarodne zadružne zveze, ki šteje 25.000 zadružnih organizacij s 5 milijoni članov. Poslovni promet teh zadrug znaša letno 15 do 20 milijard mark! Na hamburškem zborovanju se je sklenilo sklicati mednarodni delavski zadružni kongres v Stockholmu meseca avgusta prihodnjega leta. Na hamburškem zborovanju je zastopanih 20 dežel s 45 delegati.
KO] PO 10?
Trbovlje, 18. oktobra.
Pred kratkim še tako velikanska kriza v oddaji premoga pri TPD, sedaj pa naenkrat takšna konjunktura! Delavstvo se v nekaterih obratih goni na 10—16-urno delo. Dva delavca sta že postala žrtvi tega sistema, ker sta se ustavljala prekočasnemu delu (slučaj na separaciji). V rovih se tira in goni rudarje za delom, kakor lovske pse za divjačino. Pa še vedno isti refren: premalo premoga, premalo vagonov! Vse vpije prek in prek: Premog, premog! Kakor da bi šlo za stavo! Ker pa rudarji kljub svoji nezavednosti, ki je včasi čudeže delala, le ne morejo vsega, je bila TPD primorana sprejeti na novo na delo prej odpuščene rudarje, v kolikor se že niso izselili v Francijo.
Mi nimamo nič proti temu, če se ljudi zaposljuje in celo pozdravljamo to zboljšanje v odjemu, ker je s tem vsaj dana možnost, skromnega življenja tisočerim delavcem in njihovim družinam. Ali eno je, s čimer se mi ne strinjamo. To je način sprejemanja v delo. Pri eni izmed zadnjih razprav je sam centralni ravnatelj Skubic izjavil, da v slučaju izboljšanja konjunkture se bo v prvi vrsti sprejelo spet na delo odpuščene rudarje, uva-žajoč pri tem tudi njih gospodarski položaj. Danes se pa izvoljencem kar na dom pošlje naznanilo: »Vi ste spet sprejeti na delo!« Neizvoljenci pa prosijo pred pisarno za delo, pa se jim reče: »Ni dela.« In to so po večini nemaniči. Zdi se nam, da ima v Zagorju pri tem neka meščanska stranka svoje parklje vmes. Gospodje, mi vas zasledujejo; pa bomo ob priliki zaropotali. Mi zahtevamo, da se najprej zaposlijo gospodarsko sla-bejši, potem šele gospodarsko močnejši.
Kruh in trpljenje naj se deli pravično,	Opazovalec.
Koncentracija mednarodnega kapitala.
Reuterjev urad javlja, da se vrše med evropskimi finančnimi plutokrati resni razgovori v svrho
koncentracije evropskega kapitala, ki naj reši naš kontinent sicer neizbežne gospodarske katastrofe. — Združeni finančni kapital naj bi služil dviganju evropskega gospodarstva, odstranitvi neprestanih gospodarskih kriz ter ureditvi in stabilizaciji valute.
Konferenca mednarodnega urada dela.
V Ženevi se je otvorila posebna konferenca mednarodnega urada dela, ki se bavi zlasti z delovnimi in sindikalnimi vprašanji v posameznih državah. Prve seje so bile posvečene vprašanju uvedbe deveturnega dela v Italiji. S tem je bil resno ogrožen osemurni delovnik v vseh državah. O sklepih konference bomo še poročali.
Redukcija železničarjev.
Razmere na železnicah so take, da mora priti prav gotovo do katastrofe, vse propada, vse je zapuščeno, dela se le za silo, uničujejo se milijonske vrednosti m mesto da bi se sprejelo v službo še več in več delavcev, se še ono malo osobja odpušča in se reducirajo krediti. Sedaj se bo spet reduciralo na tisoče železniških delavcev in reducirale se bodo tudi plače onih, ki ostanejo v službi. Razburjenje med železničarji je veliko, in ne samo medi železničarji, nego tudi med onimi vodilnimi osebami pri železniškem prometu, ki se zavedajo usodnosti takega početja za vse naše gospodarsko življenje. V Zagrebu se je spet vršil velik protestni shod, novo protestno akcijo v velikem štilu pa pripravljajo naše železničarske organizacije, katerim bo prav, da se pridružijo tudi ostale strokovne organizacije, ker je sicer polom neizbežen. Vsa prometna politika je že taka, da žive le od sistematičnega uničevanja železniškega osobja in imetja.
ZAUPNIKI, POZOR!
V sredo je sestanek vseh strokovnih in političnih zaupnikov v Ljudskem domu. Izvršile se bodo vse predpriprave za dostojno proslavo 251etnice obstoja amsterdamske strokovne Internacionale.
da eden p?.r nogavic z Žigom
•n Znsaiko (rdečo, modro alj zlato) se. v*l
traja kakor štirje pari drugih* Kupite eden par, pa boste v*« (ovali. Nogavi ce brez figa l,ključ* to ponarejene.
74
Jack London:
SS
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Peter Donnelly, oguljeni delovodja v Sierra zavodih, ki sem ga spoznala ob priliki moje preiskave Jacksonovega slučaja, nas je vse presenetil. Leta 1918 sem prisostvovala nekemu zbo- « rovanju »Rdeče čete«. Izmed vseh naših bojevitih čet je bila ta najstrašnejša, najneusmiljenejša in najbolj divja. V resnici ni bila odsek naših organizacij. Njeni člani so bili fanatiki, blazneži. Takšnih duhov si nismo upali vzbujati. Z druge strani, čeravno niso pripadali k nam, smo z njimi držali prijateljske stike. Moja prisotnost tisto noč je bila zadeva, ki je bila pomembna za neko življenje. Bila sem edina med mnogimi moškimi nemaskirana. Ko je bila zadeva, radi katere sem bila prišla, končana, me je spremljal eden od članov. V nekem temnem hodniku je moj spremljevalec prižgal vžigalico, jo podržal pred svoj obraz in snel krinko. Trenutek sem gledala v strastno izpačene poteze Petra Donnellya. Nato je ugasnila vžigalica.
»Hotel sem le, da me spoznate,« je rekel v temi. »Se li še spominjate ravnatelja Dollarja?«
Pritrdila sem; spominjala sem se še lisičjih oči ravnatelja Sierra zavodov.
»Njega sem vzel najprej,« je rekel ponosno Donne,lly. »Zgodilo se je po mojem vstopu k rdečim.«
»Kako, da ste tukaj?« sem vprašala. »A vaša žena in otroci?«
»Mrtvi,« je odgovoril. »In to je vzrok.« — »Ne,« je naglo nadaljeval, »to ni maščevanje za nje. Oni so umrli tiho v svojih posteljah — bolezen, veste, ena za drugo. Oni so mi vezali roke, dokler so živeli. Ko so pa odšli, je to maščevanje za moje posušene moške moči, ki ga izvajam. Nekoč sem bil Peter Donnelly, oguljeni poslovodja. Ali danes sem številka 27 Rdečih čet . . . Pojdite, da vas povedem od tod.«
Pozneje sem več slišala o njem. S svojega stališča je imel prav, ako je rekel, da so vsi mrtvi. Ali eden je živel, Timotej. In tega je smatral oče za mrtvega, ker je bil najemnik »Železne pete . Vsak član Rdečih čet se je obvezal, da izvrši letno dvanajst smrtnih obsodb. Komur spodleti, zapade smrti. Ta skupina blaznežev se je često shajala in izrekala obsodbe v grmovju in kleteh čez neljube člane in hlapce oligarhije. Izvršitev je potem določal žreb.
Pravzaprav vzrok, da sem prišla tisto noč tja, je bil ta, da bi prisostvovala enemu takšnih sodišč. Nek naš sodrug, ki je dolga leta uspešno opravljal svojo zadačo v krajevnem oddelku tajne službe »Železne pete«, je zapadel prekletstvu Rdeče čete in je bil obsojen. Seveda ni bil navzoč in tudi njegovi sodniki niso vedeli, da je eden iz naših. Moja misija je bila, dokazati njegovo zvestobo. Morda se zdi to čudno, kako smo o tem sploh zvedeli. Pojasnilo je zelo priprosto. Nek naš tajni agent je bil član Rdeče čete. Bili smo prisiljeni paziti na prijatelja in neprijatelja in ta skupina blaznežev jc bila za nas pomembna dovolj, da smo jo nadzirali.
Ali vrnimo se k Petru Donnellyu in ujce >-vemu sinu. Vse je bilo v redu z Donnellyem,
dokler ni videl naslednje leto na listi tistih, ki so mu bili določeni za usmrtitev, tudi ime Timoteja Donnellya. Rodbinske vezi, ki so mu bile tako zelc pri srcu, so v tem trenutku zavzele svoje mesto. Da reši svojega sina, je izdal svoje so-druge. Posrečilo se mu je le deloma, vendar je bil kak ducat Rdečih čet usmrčen in skupina je bila malone uničena. Kot v maščevanje so preostali obsodili Donnellya k smrti, katero je vsled izdaje zaslužil.
1 udi limotej Donnelly ni dolgo živel. Rdeče čete so se obvezale, da ga usmrte. Oligarhija je poskušala vse, da ga reši. Prevedli so ga iz enega konca države na drugi konec. Trije člani Rdeče cete so pri strašnem poskusu, da ga dobe, plačali to z glavo. Skupina je obstojala le iz moških. Naposled so se obrnili na neko žensko. Bila je ena iz naših sodružic in to nobena druga, kakor Ana Roylston. Naš krog ji jc odrekel dovoljenje, ali ona je imela vedno svojo voljo in ni upoštevala predpisov. Bila je povrh tega ženijalna in ljubeznjiva in nismo je mogli navaditi na disciplino. Tvorila je razred za se in se je ne da prištevati med povprečne revolucijonarke.
Vkljub naši prepovedi je šla, da izvrši naročilo. Ana Roylston je bila omamljiva ženska. Zadostovalo ji je pomigniti moškemu. Zlomila je srca neštetim našim mladim sodrugom in mnogim drugim moškim je ukradla srce in jih privedla na tak način v naše organizacije. Ali stanovito se je upirala možitvi. Ljubila je nežno otroke, ali bila je mnenja, da bi jo lastni otrok odtegnil od stvari, kateri je posvetila svoje življenje.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne novice.
Z rekonstrukcijo Uzunovičevega kabineta je postalo še bolj jasno, da je parlamentarizem pri nas le videz, maska, za katero se skriva kruti o-braz diktature. Uzunovič sam je danes^ načelnik vlade zgolj zato, da služi s svojim kabinetom prikrivanju pravega stanja. V našem političnem življenju ne odločujejo že dolgo več Parlamentarni činitelji, in če gospod Radič šari še vedno po deželi z demokracijo, narodnim sporazumom, seljaško politiko, vara sedaj najhujše sebe in narod. Pravzaprav, če prav premislimo, je Uzunovičev kabinet v nekem pogledu manjše zlo, kajti v sedanjih prilikah bi mogli prav lahko dobiti vlado, ki bi bila še manj ustavna in parlamentarna, kakor je sedanja provizorična vlada.
Zaščita najemnikov. Nenadna o-stavka Uzunovičeve vlade, ki je medtem spet prevzela vodstvo državnih poslov, je trenutno odvrnila pozornost javnosti od nekaterih nujnih vprašanj, ki bi jih bil moral parlament rešiti. Stanovanjski zakon n. pr. bi moral pred parlament, in še marsikateri drugi zakon. Glede stanovanjskega zakona so naše organizacije izvršile v javnosti zelo močno akcijo, in radovedni smo, če bo vlada vzlic vsem protestom vendarle hotela uveljaviti svoj načrt zakona, ki nima, tako kakor je sedaj sestavljen, več nobenega pomena za najemnike. Potrebno je na vsak način, da se protestna akcija najemnikov nadaljuje. Centralni sekretarijat Delavskih zbornic je tudi poslal na vladno predsedništvo, na vse ministre in na vse predsednike poslanskih klubov vlogo, v kateri povdarja; da se iz vladnega načrta vidi, da se hoče v stvari ukiniti, odnosno onemogočiti vsako uspešno zaščito najemnikom, in zahteva zato, da se enostavno podaljša veljavnost starega zakona. Prizadeti najemniki naj budno zasledujejo delo vlade tudi sedaj in naj branijo svoje pravice.
V znamenju razorožitve. Ninčič je predsedoval zadnjim sejam Zveze narodov in vsaka njegova beseda je bila že več kot točna fraza, da dela on za mir v Evropi — točna zlasti zato, ker tem njegovim besedam nihče verjel ni. Ob vsaki priliki, zlasti ko se v parlamentu razpravlja o naši zunanji politiki, slišimo od naših ministrov, ki vedrijo in oblačijo nad usodo vedno pokornih in z vsem zadovoljnih Jugoslovanov, samo besedo o miru in o miroljubni naši vladni politiki. Sedaj so pa oblasti glasom vesti baje izdale neko naiedbo, glasom katere bodo šolski mladini, ki še danes trpi na posledicah grozne vojne, v šoli s filmi razkazovali, kako moderno je urejena češka vojska. Tako se pojde tedaj danes že med mlado deco s kanoni in tanki, mesto da bi se šlo s knjigo med vojake. Že tam se naj mladina pokvari, že tam se jo naj navduši za vojskovanje. In vse to se godi pod vedno človečansko m na vekomaj mirotvorno Radič-Paši-čevo vlado. Socialistična stranka si bo pridobila nevenljivih zaslug za ljudstvo, če bo vse svoje vzgojno delo usmerila le! za vzgojo sovraštva do vojne.
Politika narodne kapitulacije. V beograj. vladi je kriza permanentna, če ni aktivna je pa latentna. Št. Radič je dal zopet povdarka krizi s svojim nastopom v Zagrebu, ko je kot šef vladne stranke delal medklice ali vsaj godrnjal med govorom ministra. Seveda ni to edini vzrok. V nedeljo so pa že poročali, da vlada ostane. Radič je moral torej temeljito kapitulirati, a da ne postane preobjesten, ga strašijo, da pride Radičev bavbav, sam Pašič v Beograd. Pašič je --da že v Beogradu, zato Radiču x ta,ai° lasje. Ves ta razvoj pa ni nič ne^a' če pomislimo, da Radič ve-kale6^,-11"?3?3 svoie zaveznike radi-strani na', kuiska .na vrat, na drugi lov in radičp61 trdi*. ^ brez rac*ika-dikali čutiin ^°ev ni sPorazuma. Ra-
ta taktika Radičeva razjeda enotnos radik. strank
se mnogo radikalov bori proti R^iču.
In Pasic, ta bo proces pospešil, toda ne verujemo, da v prilog Radiča.
Dr, Korošec bi rad postal minister.
V »Jutru« smo čitali, da je Radič potegnil dr. Korošca, ker se je na svojo roko pogajal z njim o vstopu dveh klerikalcev v vlado. Zdi se nam, da je »Jutro« potegnilo svoje čitatelje. Radič, če se je pogajal s Korošcem, je hotel potegniti radikale, ali pa kvečjemu se približati sedanji opoziciji, ako bi morali radičevci zapustiti vlado. Kar se pa dr. Korošca tiče, bodo njegovi poslanci nehali biti tigri, čim pridejo v vlado. Vsaj to izjavljajo sami. Ako so bili klerikalci doslej tigri, so bili to bolj iz sovraštva do slovenskih samostojnih demokratov, kakor pa iz sovraštva do razmer v državi in zaradi vladajočih radikalov. Klerikalcem je šlo za politični prestiž v Sloveniji, ki so ga branili s svojo dosedanjo opozicijo, zahtevo po avtonomiji in širokoust-nim kričanjem. A danes! Nekaj nade imajo, pa so postali lojalni. Avtonomija, korupcija, besno sovraštvo proti samostojnim demokratom, vse je kar čez noč takorekoč skopnelo.
Modre razprave je vodil nekaj' tednov na svojih sestankih »Pod lipo« v Ljubljani znani Zvonimir Bernot. Govoril sem z nekaterimi sodrugi o teh razpravah in vsak se mi je pomilovalno nasmehnil ter izjavil, da res ne ve, ali je zvit, premeten ali naiven. Vsaka debata, če je bila še tako resno zasnovana, je na teh sestankih zvodenela v nič. Ena njegova misel, ki je izvirno njegova, pa je zmagala, ^klenilo se je, da se izvedejo v Ljubljani predvolitve. Za stroške bo prispeval vsak volilec nekaj dinarjev na podlagi proračuna za izvedbo predvolitev. Ali bodo volili s kroglicami, ali kako drugače, tega pa nisem mogel poizvedeti. Da boste vedeli, zakaj hoče Zvonimir predvolitve, naj še povem, da bo po izidu predvolitev sestavil pravično skupno kandidatno listo. In če klerikalci dobe dve tretjini mandatov, on po nobenega, mu bo tudi prav. Zvonimir pravi, da bodo predvolitve pokazale najbolj pravično sliko, katerim strankam pripadajo ljubljanski občinski volilci. Udeleženci Zvonimiro-vih sestankov so seveda o teh stvareh prav resno debatirali, se kregali in Zvonimir še danes misli, kako pametna <»ideja« so predvolitve. Pa tudi druge razprave so bile take, da so se jih udeleženci večinoma naveličali. Sodrugom priporočamo, da se takih neresnih prireditev ne udeležujejo, ker je škoda časa. Napravljajo naj sami diskusije ali naj čitajo dobre knjige. Nekaj jih že imamo.
Čehoslovaški poslanci v Ljubljani.
Z večjo delegacijo čehoslovaških poslancev in senatorjev v Jugoslavijo ,C T . S,P.el° v Pondeljek, dne 11. t. m. v Ljubljano enajst socialdemokratič-nirr poslancev, med katerimi je bila tudi ena sodružica. Socialistične poslance je pozdravil na postaji zastopnik oblastne in krajevne organizacije, zastopnica ženske organizacije, ki je poklonila češki sodružici rdeč šopek ter zastopniki drugih organizacij. Poslanci so dospeli v Ljubljano ob pol 10. uri dopoldne ter so se ob 9. zvečer zopet odpeljali. Kljub pičlo odmerjenemu času se je zbralo ob pol 3. popoldne večje število sodru-gov, kjer so izmenjali med našimi in čehoslovaškimi sodrugi in sodružica-mi najiskreneji pozdravi. Čehoslovaški poslanci so vzeli z veseljem na znanje kratko poročilo o razvoju in stanju našega pokreta. Sestanek z bratskimi sodrugi se je zaključil ob medsebojnem bodrilu in obljubi bratske solidarnosti v vseh bojih za pravice zatiranega proletariata.
Slavensko banko sanirajo in sestavljajo končne obračune. Tako so javljali minuli teden, sedaj pa molče. Gospodje raznih političnih strank, ki so bili direktno ali indirektno udeleženi, ali pa so še na sodelovanju pri tem ponesrečenem zavodu, so prav gotovo dobro informirani o celi stvari —- pa vendar molče. Ali širo-kh javnost tega ne sme vedeti? Ali je to samo za gospode? Ali sanirate zavod s svojim denarjem in s kakšnim? Kje ste ga dobili? Ali se ne bojite, da vas bo javnost sumila sokrivde, če ne poveste, kdo je krivec!
Vedno nedosegljivo v kakovosti ostane
Schicht-ovo milo znamke „Jeien.“
Kajti nič na svetu nas ne more napotiti, da poslabšamo naše najboljše, kakovost našega mila.
Mogoče bi nam bilo poceniti naše Jelenovo milo s tem, da bi ne porabljali „tako dobre" surovine. Ne storimo tega, kajti nam ni samo na tem, da proizvajamo »dobro milo", temveč nam je na tem, da proizvajamo
najboljše milo!
Aii^ vam je znana povestica o dveh dečkih in o vreči in krompirju? Krivda bo letela na vas tudi, če molčite. 1 ukaj ljubezen do bližnjega ni na mestu. Gre namreč za prevelik znesek pasivnosti, če so časniške vesti resnične, da bi se smelo brez javne kontrole reševati zadevo. Kajti samo Slovenija je imela v tej banki naloženih baje okoli 120 milijonov dinarjev. V politiki ste med seboj kakor pes in mačka, o tej zadevi pa ste si prijatelji, kakor — vsaj veste kdo. To je eklatanten dokaz, da je vsa
buržuazija enaka, da je tudi ves boj
v politični korupciji le humbug, pe-
sek v oči vsem tistim, ki še verujejo
v demagoške fraze. Kdo vam more verovati, da ne boste, ko sedete za skupno mizo, pokrili vso politično korupcijo s plaščem ljubezni — kapitalističnega razreda seveda.
Nedeljski počitek. Zadnje čase so nekateri ljudje in organizacije pridno na delu, da odpravijo še nedeljski počitek, za katerega so se nameščenci tako dolgo bojevali. Tudi v mariborski oblasti bi nekateri telo vladni organi radi okrnili to po zakonu zajamčeno pravo. Pa ne pojde tako gladko in enostavno. Zagrebška Delavska zbornica je po nalogu centralnega tajništva Delavskih zbornic sklicala v Zemunu veliko anketo, ki je dobro uspela in sprejela več resolucij, ki jih bomo v prihodnjih. številkah objavili. Zaenkrat opozarjamo vse naše nameščence in delavce, da se bo treba tudi za obvarovanje nedeljskega počitka vztraj no boriti, da bo obveljal zakon, da bo obveljalo že pridobljeno in zajamčeno pravo.
Delavske plače so zlasti v Sloveniji tako smešno nizke, da se človek vpraša, kako morejo ljudje sploh živeti. Kajti plače so pod skrajnim minimumom in se še bolj in bolj nižajo, zivljenske potrebščine pa so še vedno ravno tako drage, kakor pred leti. In če so klavrno širomašne plače moških delavcev, so še bolj škandalozne nizke plače delavk. Zlasti delavke v konfekcijskih tovarnah zaslužijo tako malo, da se vprašamo, če ni podjetnikov samih sram, tako izkoriščati ubogi ženski rod. Za slučaj, ko zasluži delavka pri 10- do 12 urnem delu kvečjemu 11 Din dnevno! Ali je večje izrabljanje še mogoče m ali ni oblasti, ki bi tem podjetnikom
povedalo, da tako slabo niso plačani niti plantažni sužnji v Kongu. Mlade žene delajo čez dan kot črna živina in če hočejo živeti, se morajo še ponoči prodajati. Take so danes socialne prilike pri nas.
Za obrambo delavstva. Na mednarodni socialistični olimpiadi na Dunaju so poleg delavskih telovadnih skupin korakale tudi delavske o-brambne čete. Samo iz Nemčije je bilo 20.000 mož takozvane »Reichs-banner«, ki brani republiko proti kajzerizmu in proti fašizmu. Socialna demokracija avstrijske republike ima na tisoče delavcev organiziranih v svojih obrambnih četah. Mednarodna delavska olimpiada na Dunaju ni bila propaganda za šovinizem, za hujskanje ljudstva enih dežel proti drugim ,ampak bila je olimpiada ljudi iz ražnih dežel sveta, ki so v tem gibanju radi enega cilja: zgraditi tak družabni red, v katerem ne bo več vzrokov za vojne in v katerem bo človek svoboden. Kapitalizem bi rad pod masko fašističnih diktatur vladal z dekreti proti delavstvu, ta njegov namen pa je sklenilo evropsko delavstvo za vsako ceno preprečiti. Naše delavstvo naj sledi vzgledu ostalega delavstva.
Vzorno gerentstvo, Ozadje državotvornega in unitaristično dekoncentriranega boja proti avtonomiji ljubljanskega mesta je tvorila pri demokratih vedno le Mestna hranilnica. Pare, pare in zopet pare! Zato je šlo pri slavni demokratski gospodi. Sedaj pa je skrahirala Slavenska banka, za očuvanje denarja vložnikov pa se je že sestal upniški odbor, ki mu načeluje gerent-demokrat. To je zanimivo iz sledečega razloga: Čegav interes pa zastopa g. dr. Din-ko Puc v tem upniškem odboru? Ne verjamemo, ker poznamo Dinka Puca, da bi bil on med največjimi upniki Slavenske banke. Zato je možno le to da bo zastopal on interese ljubljanske občine v tem neznanem upniškem odboru. Zato je nujno, da se pojasni ljubljanskim davkoplačevalcem: mar li visi tudi ljubljanska občina pri Slavenski banki? Kakor vemo, je koalicija pod Peričevim županovanjem, poznavajoč razmere v banki, odpovedala naložbe Mestne hranilnice v Slavenski banki. Če je torej sedaj Mestna hranilnica angažirana pri Slavenski banki, je tedaj
to edina in izključna zasluga vzornega gerentstva in pade na to ge-rentstvo absolutna odgovornost. Sedaj govore po Ljubljani, da je vtaknil dr. Dinko Puc vodilnega uradnika Mestne hranilnice v disciplinarno preiskavo. Vprašamo: Zakaj? Ali je dotični uradnik sam in na svojo pest razpolagal z imovino Mestne hranilnice? Kaj pa je delal demokratski odbor? V Ljubljani vlada ravno v tej zadevi velika nervoznost. Dolžnost gerentskega sveta je, da naroči uradni žurnalistični, sicer le za slavospeve gerentskega sveta priučeni službeni »edinici«, da v najkrajšem času nalije o tem ljubljanskemu prebivalstvu čistega vina. — Zatušati tega ne bo mogel nihče.
Premogar in njegova povest.
Trideset prernogarjev ubitih v eksploziji. — To je bil zelo majhen naslov v dnevnikih velikih mest izven okrožja, v katerem se je dogodila nezgoda. To pot je zadela rudarje v rovu št. 1 v Clymerju, Pa. Dasi vlada v premogovni industriji depresija, se eksplozije vendarle trdovratno ponavljajo. Tukaj osem, tam dvanajst, v tretjem kraju 27, nekje v Pennsylvaniji 45, in tako dalje, leto za letom. »Trideset premogar-jev ubitih v eksploziji«. Nato kratka brzojavna vest, potem pa vse tiho, kakor v Aškerčevi pesmi o čolnarju, ki ni maral za turško zlato. Ni prijetno delati v kraju, kjer je strop človeku večna grožnja. A če so poleg tega še druge nevarnosti, je človekovo življenje resnično kot lučka. Gori, zagrmi, zrak zavalovi, opore se lomijo, skalnate plasti hre-šče — in lučke so upihnjene. Sedaj ena, sedaj deset, morda dvajset, trideset. Žene prihite k šahtu, vijejo roke, plakajo. Otroci pretresajo ozračje s svojim jokom. Drpžbini beriči, sami močni in dobro, zraščeni možje, jih odganjajo, ^nekoliko z lepa, največ pa s silo. Čez par tednov se na katastrofo pozabi do druge eksplozije.
Odmevi ekonomske krize v Franciji. Nova vladna odredba za pobijanje draginje je izzvala izgrede na pariškem živilskem trgu. Gospodinje, sledeče oficijelnemu naznanilu glede prihoda živil, so navalile na trg perutnine in napadle s pestmi in kamenjem veletrgovca, ki je hotel kupiti 30 kokoši, kolikor je ostalo. Ženske
Procesije. »Jutro« pravi, da ne bo pisalo o naših protestnih »procesijah« proti stanovanjski bedi. Prav ima »Jutro«. Kaj bi pisalo o takih procesijah, ko je vse bolj modro in potrebno, da se piše in polemizira o potrebi ali nepotrebi javnih stranišč pred postajo ali pri državnem mostu.
Borza dela v Mariboru, Od 10. do 16. oktobra je pri tej borzi dela iskalo 80 moških in 63 ženskih delo. 74 moškim in 53 ženskam je bilo delo ponujeno; 43 moških in 23 ženskih je dobilo delo; 59 moških oseb je bilo izbrisanih iz evidence in 36 moških in 9 ženskih oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 16. oktobra pa je iskalo delo 5661 oseb, 5744 osebam je bilo delo ponujeno, 2603 osebe so dobile delo, 3258 oseb je bilo izbrisa-
Pomoč poplavljencem v ljubljan-stojnosti itd., povedati, da je v takih slučajih prokleta in zasramovama Avstrija vse bolj razumela svojo dolžnost do prizadetega prebivalstva, pa bi bilo te ali one narodnosti, ski oblasti je bila dosedaj zelo izdatna — na obljubah. To je sploh škandal zase. Ljudje so prišli ob vse, tisti, ki bi morali skrbeti zanje, so jim ti ponesrečenci zadnja briga. Sedaj či-tamo po listih vse mogoče pozive, da naj privatniki darujejo za poplavljen-ce in Rdeči Križ se tudi tuintam zglasi. Vlada, ki bi morala v tem slučaju prva pomagati žrtvam povodnji, pa ne da počene pare. Naj nam bo v čast naši vladi in našega svetega narodnega edinstva in narodne samo-
dvignilo svoj ogorčeni protest proti nakani vlade za poslabšanje stanovanjske zaščite.
Shod je otvoril s. Bohm, govoril je pa s. Ošlak iz Maribora. Njegov govor so vsi navzoči pazno poslušali in glasno odobravali. Med njegovim govorom se je število poslušalcev vedno večalo in skoro gotovo so redke one celjske prireditve, kjer se zbere toliko občinstva.
Celjski najemniki odklanjajo zlato najemnino,	oni zahtevajo
predvsem zaščito	najemnikov in
odpravo stanovanjske bede.
V svojem govoru je s. Ošlak zlasti napadel tudi celjsko občino, ki še ni doslej nič ukrenila za odpravo stanovanjske bede in je zahteval, da se občinski svet čimprej zgane in začne zidati.
Zida pa naj predvsem tudi država stanovanjske hiše za svoje urad-ništvo in uradne	hiše za svoje
urade.
H koncu je govoril še s. Bohm in naglašal, da je stanovanjsko vprašanje razredno vprašanje, ki ga iskreno rešujejo le socialisti, do-čim uganjajo vse meščanske stranke le. demagogijo z bedo stanovanjskih najemnikov. Upravičeno je tudi napadel celjsko društvo stanovanjskih najemnikov, ker je njegov podpredsednik pred začetkom protestnega shoda tam izjavil, da se ono protesta ne udeleži. To neverjetno stališče je množica soglasno obsodila in na celjskih najemnikih je, da napravijo v tem društvu red.. Ali protestira ono z najemniki, ali pa s hišnimi gospodarji proti najemnikom. Srednje poti tukaj ni.
Resolucija, ki jo je predložil s. Ošlak, je bila na koncu soglasno in z navdušenjem sprejeta.
Vsesplošno je prevladovalo mnenje, da je treba v Celju še več takih shodov, ki si jih vsi iskreno želimo.
Ko so najemniki dvignili svoj glas zoper strahovlado hišnih gospodarjev in pa zoper odpravo stanovanjske zaščite, so se boječe sprehajali okoli zbranih najemnikov redki celjski fašisti, ki so videli in slišali, da so socialna vprašanja danes v naši državi vse bolj važna, kakor pa prazne nacionalistične bedarije. Na njihov račun je bilo spregovorjenih tudi nekaj potrebnih in koristnih besed.
Ta shod je vzdramil celjane in združeni se hočejo boriti za boljšo bodočnost.
0 Šoštanju
se je v nedeljo istotako vršil dobro obiskan protestni shod stanovanjskih najemnikov. Poročal je podpredsednik Delavske zbornice sodr. Sedej iz Ljubljane. Sprejeta je bila resolucija, ki svari vlado pred odpravo stanovanjske zaščite.
Delavski šport.
18. in 19. septembra sta za nemški delavski razred zgodovinske važnosti. Delavska športna zveza je v Lipskem otvorila svojo šolo, kjer se bodo vzgajali učitelji delavskega športa in telovadbe. Ob priliki otvoritve so tekle štafete iz vseh držav in prinesle pozdrave delavskih športnikov iz vseh krogov. N. pr. Avstrijci so štartali iz Celovca. Iz vseh držav je teklo 20.000 delavcev športnikov. Ta šota je zaenkrat edinstvena', priča pa o visokoi razvitem delavskem športu v Nemčiji.
Na Dunaju sta tekmovala delavska kluba Neptun in Astoria. Čisti dobiček je bil namenjen stavkajočim rudarjem na Angleškem.
V Berlinu je tekmovalo pri zadnjih veslaških tekmah 160 čolnov.
I o tekmo je priredil Delavski veslaški klub.
Kolesarski šport je tudi zelo razvit. Delavski kolesarji so na gotovih progah vzpostavili nove rekorde, ki svetovne presegajo.
Nogometna sezona se je v Belgiji pričela 26. septembra. V prvem kolu je nastopilo' 44 moštev, kar znači 20 odstot. porastka od lanskega leta-. Pri nas pa še ti klubi, ki že obstojajo, ginevajo v dobršni meri vsled nerazumevanja posebnega pomena, ki ga ima šport za delavstvo.
Letsko nogometno moštvo je odšlo na gostovanje v Rusijo, da se re-vanšira za svoječasni poset sodru-gov iz Rusije.
Veliko zanimanje vlada za Praško Olimpijado, ki bo v 1. 1927. Celo iz Amerike je prijavljeno lepo število' športnikov. Nadejamo se, da bodo tudi naši športniki častno zastopani.
Delavska športna zveza v Avstriji (Asko) bo poslala poseben predlog socialistični stranki, ki naj pomaga razširiti še bolj delavski šport, ki ne bo težil za rekordi in senzacijami, pač pa izobraževal delavsko mladino kulturno, fizično in politično. Predlog zahteva, da morajo vsi člani stranke izstopiti iz meščanskih klubov ter staviti vse svoje sile delavskemu pokretu na razpolago. Kako je pa pri nas?
V sredi oktobra bo na Dunaju senzacija. Pridejo delavci-športniki iz delavske Rusije. Dogodek kakor za meščane, ko so prišli sloviti Barcelonci.
II. delavska olimpijada v Pragi 1927.
(Začasni program.)
Glavne prireditve II. delavske olimpijade v Pragi se vrše od 2. do 6. julija 1927; Začnejo se v soboto in končajo v sredo, na češki narodni praznik Jana Husa. V soboto 2. julija se vršijo telovadne tekme in nastopi posameznih čeških okrožij. V nedeljo 3. julija bo višek slavnosti. Predpoldne bodo generalne vaje, popoldne glavni nastopi telovadcev in telovadkinj, inozemskih kakor čeških. Nato bo slavnostna predstava simbolične igre, ki jo bo igralo več tisoč oseb na prostem. V pondeljek 4. julija bo nadaljevanje tekem. V torek 5 julija se vrše nastopi gostov in nadaljevanje ^nastopov posameznih čeških okrožij ter vaje skavtov. S tem dnem se tekme zaključijo. — V sredo 6. julija popoldne bo nastop naraščaja obojega spola, kakor tudi nastopi telovadcev in telovadkinj ter zadnja predstava simbolične igre. Slavnostni obhod skozi mesto Prago se bo vršil ali v nedeljo 3. julija, ali pa v sredo 6. julija na Husov praznik. — 26. juni je določen za nastope šolske mladine praških in okoliških okrožij. — V januarju 1927 se vrši zvezin zimsko-športni dan v Krkonoških gorah. — Na olimpijadi izvaja moški naraščaj proste vaje s kopjem, ženski pa s krogi. Člani in članice izvajajo proste vaje. Skavti bodo prednašali zanimive specijalne vaje, kakor tudi vsak od 13 okrožij čeških DTE še svoje posebne vaje. Telovadci, ki imajo nad 35 let starosti, bodo izvajali posebne vaje s kladivi. Tekmovanja se bodo delila na tekme na orodju in na lahkoatletske tekme. Lahkoatletske tekme moških obstoje iz petero in desetobojev, tekme žensk in naraščaja obojega spola pa iz peterobojev. Nadalje so predvidene še tekme posameznikov v vseh športskih panogah, kakor metanje, korakanje, tekanje, skakanje itd. Poleg tqga se vrše še prvenstvene tekme v plavanju, veslanju, kolesarjenju, nogometu, rokometu in drugo.
Vse naše podružnice pozivamo, da takoj^ obnove potovalne fonde, da drugo leto v čim večjem številu pohitimo k češkim sodrugom v zlatol Prago na olimpijado delavskih telovadcev, ki ne bo prav nič zaostajala za letošnjo sokolsko, čeprav ne bomo vodili seboj jugoslovanskih vojakov, da jih kažemo v Pragi.
Fizikalno zdravilišče je s 1. oktobrom t. 1. otvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svoji novi stavbi na Miklošičevi cesti 20. — Opozarjamo na današnji tozadevni inserat.
Iz delavskega sveta.
Marmor.
FIZIKALNO ZDRAVILIŠČE
v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev MikloSUeva cesta 20.
Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom.
Otvorjeno s 1. oktobrom — splošno dostopno.
Vse zdravilne kopeli, hidro-, helio-, elek-tro- in mehanoterapija za revmatične in livčne bolezni, vnetja pri ienskih boleznih, beleznih srca in oiivlja arteriosklerozo.
Odprto izvzemši pondeljek vsak delavnik od 8.—12. in od */» 15.—''/a 19., ob nedeljah in praznikih od 8.—12. in sicer ob nedeljah, sredah in petkih za ženske, ob torkih, četrtkih in sobotah za moške.
Sprejemanje novih slutajev vsak delavnik od 8. do 9. vre dopoldne.
Tvrdka
f.
II
SIEGEL & DRUG
sprejme
uef kotorskih vajencev. vajenk, pomočnikov In pomočnic.
TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA
LJUBLJANA, PUNAJSKA CESTA 31
S V I T A V Y (ČSR), W I E N (NEMŠKA AVSTRIJA)
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak
so zapodile trgovca s trga in same pokupile vso perutnino. Na podlagi nove odredbe je občinstvo obveščeno vsak dan, koliko živil pride na centralne trge; gospodinje so povabljene, da gredo direktno tja in kupijo vse, kar ostane od gotove mere za veletrgovce. V listih je tudi izšel apel na Francoze, naj prispevajo poročne prstane vladi za rešitev franka. Apel se glasi, da je najmanj osem milijonov zlatih poročnih prstanov v Franciji, ki bi pretopljeni znesli 4.000 metričnih ton zlata. Ta vsota bi lahko zajamčila veliko vsoto papirnatih frankov. Apel pravi, da poročni prstan je le sentimentalen znak, ki ga možje in žene lahko pogrešajo.
Kongres ameriških tekstilnih delavcev. V New Yorku se vrši kongres Združenih tekstilnih zvez. Zastopniki nove unije stavkujočih passaiških delavcev so tudi zastopani.
Izobrazba za 6790 dolarjev. Pravijo, da je vsakemu mogoče dokopati se do višješolske izobrazbe. Ameriški delavci imajo o tem drugačno mišljenje in revni dijaki tudi. Ni igrača študirati, ako ni odzadaj nekoga, ki bi podpiral dijaka. Iz Jala poročajo, da je posebna vseučiliška komisija sestavila statistiko, koliko stane povprečno vsakega dijaka predno dovrši študije. Naračunali so, da znašajo skupni stroški povprečnega dijaka za vso učno dobo 6790 dolarjev. Sinovi delavcev, ki so zaposleni v obratih, ki ne plačajo več kakor 25 do 35 dolarjev tedensko, ne morejo študirati v Yalu. In še marsikje drugje ne morejo. Tisoči morajo v tovarno ali rudnik, takoj ko končajo ljudsko šolo.
nih iz evidence in 681 oseb je odpotovalo.
Mariborska borza dela išče:	15
rudarjev za rudnik Aleksinac v Sr-2 mizarska in 1 tapetniške obrti. —
Celje.
Celje, 18. okt. 1926.
Nad 1000 najemnikov za odpravo stanovanjske bede.
Impozantnim shodom, ki so se vršili minulo nedeljo v Ljubljani in v Mariboru, so sledili včeraj nadaljni protestni shodi najemnikov v vseh krajih Slovenije.
V Celju se je vršil protestni shod stanovanjskih najemnikov pod milim nebom pred Narodnim domom. Tam so se zbrale, ogromne mase občinstva. Okoli 1000 najemnikov je