-	Itollte f ©fiis
Štev. 56.
f t.hm?fA. v ^orek 27- marca 1923.
Lelo "f*
narobno mmmmm bnbnnir
dišala vsak dan siulraj. imemli pondeüke IMesečna naročnina s
fUnbfiani D!s 19°©o poiti Din 12°-*»* Ißesemstv© Bin 20°—
Uredništvo: Ufoifova ulica it 1/L — Telefon šL 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubUana*. Ilpravniitvo: Marijin trs 2i 8» — Telefon ŠL 44.
Oslasl po tarifu. Sprejemajo se le đo 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsotor. Bačun pri poštnem č ic uradu £L 13.238.
t-
Slovenski poslanec — Nemec.
Sporni mandat v mariborskem Okrožju je torej dobil Nemec Schauer, ker je imel nekaj glasov več kakor so-efjalist Golouh, dasi nobeden ni dosegel količnika. Že pred volitvijo smo pov-dsrjali, da morejo Nemci doseči kveč-|eum en mandat v Sloveniji in da bo še S» mandat pridobljen k s pomočjo sio-Jrvnskib glasov.
To našo trditev je podkrepi' izid -Volitev sam. Ako ne bi bili Nemcem po» mag ali nezavedni, zapeljani in po svojih nemških gospodarjih teroriziram Slovenci, bi danes g. Schauer ne bil poslanec. Tega dejstva ne smemo nikdar pozabiti. Zakaj g. Schauerju bo vsakdo lahko vrgel v obraz očitek, da Je slovenski poslanec, zlasti tedaj, kadar bo delal za — Nemce.
Kakor v enem oziru obžalujemo, da fs Nemec dobil pri nas slovenski mandat, tako smo lahko v drugem oziru s tam zadovoljni. Zavedamo se prav dobro, da je ta prvi in edini mandat, ki 90 ga dobili Nemci, obenem tudi zadnji. Zakaj, tako ugodne konstelacije razmer ne bo za Nemce nikoli več, kakor so bile pri zadnjih volitvah. Vidi se, da se aarodna in državna misel utrjuje tudi n« meji in pa v tistih trških in mestnih centrih, kjer so vladali do osvobojenja Nemci s pomočjo vlade in svojih bojnih društev. Ravno sedaj se je dovolj jasno pokazalo, da je bilo pri nas vse nemštvo na umetnih in zelo trhlih nogah. Sesulo in razsulo se je samo kakor hitro ni bilo več čudotvora Avstrije, ki ga je umetno vzdrževala. Nemštvu ne bo nikdo več pomagal na noge, niti sam poslanec Schauer ne.
To danes uvidovajo treznejši nemški voditelji sami, ko hm js volitev pokazala, da so med siami tako neznaten drobec, da ne pride nikjer v poštev. Ra-čuuiU so z vso sigurnostjo na dva mandata, pa so dobili komaj enega in še ta ie priborjen s slovenskimi glasovi!
Zanimivo je pregledati kraje lit številke, kje so Nemci dobili svoje glasove. V obče se je držal levi breg Drave, torej ob faktični jezikovni in državni meji zelo dobro. V resnici smo pričakovali mnogo več glasov za Nemce, kakor jih je bilo, — Zakaj razun Maren-berga. kjer je bila od nekdaj trdnjava *sjbolj fanatičnih Nemcev in nemčurjev, od koder se je vladala in obvladala vsa ^avska dolina in kjer so dobili sedaj 178 glasov, ni niti enega kraja, ki bi »mel znatnejše število nemških glasov. V slovenski vasi Gortini in na Remšniku je upliva! še. vedno Marenberg, kakor nekdaj. Par kmetskih magnatov in marenberških Nemcev je pritisnilo «a svoje drvarje, žagarje in »oferje« in dobilo se je še dokaj nemških glasov. Muta se je držala nad vse pričakovanje dobro. Nemci so dobili samo .54 glasov, «ljub temu, da je bilo tam nedavno Še brav tako zagrizeno gnezdo, kakor Ma-renberg. Tu se vidi kaj napravi organizacija delavstva. Kapla, čisto ob meji |e dala samo 13 nemških glasov! In vendar je bila svoj čas popolnoma odtrgala od slovenskega zaledja in se je nagajala P°d nemško upravo! V splošnem se je torej levi breg odrezal nad vse pričakovanje in moramo biti povsem Zadovoljni, da se je to zapuščeno hribovsko prebivalstvo do danes kljub vsem razmeram še tako dobro narodno in državno orijentiralo. Kdo ima tu Zasluge, o tem Spregovorimo drugič*
Zelo slabo pa se je obnesel v tem ^iru desni Dravski breg. Kmetske l'r-wnje, kjer ni niti enega pravega Ncm-fc, so dale 26 nemških glasov. Vuzeni« Ij?» trdna slovenska občina, celo b7| •Naravnost neverjetno se je pokazala !e-^ Pohorska vas Ribnica $ 116 nemški-^ glasovi, in celo gorski Sv. Anton s ■J*} Take sramote ni nihče pričakoval, «nor količkaj pozna razmere, najmanj seveda Nemci sami Tiste nemške lesne ®^fneta? *1 so s terorjem napram svo-nslužbenstvu pripomogli do tako sokega m nenaravnega števila glasov nemškemu kandidatu, bo treba obdržati v evidenci. Studenci so dali 93 glasov £J.ezn° I3' ,med tfm, ko je dalo Po-
Ö S™ 34 V nekako 180 meatalite-
Naša mežiška dolina se 3e do_
nem?kXC2fa' Dala ie ,le	kom^ ™
nemških glasov m vendar so krali l™ kor Dravograd, Guštanj, Mežica, Crna
Prevalje, kjer je še nedavno prav «hmo cvetelo nemštvo in renegatstvo.
»tarožki Nemci so vedno tolažjJi
Javnosti v pojasnilo.
»Slovenski Narod« Je objavil v svoji nedeljski številki notico, đa dne 1. aprila preneha Izhajati dnevnik »jutranje Novost!«. To notico sta takoj nekontrolirano posnela tukajšrja »Jutro« in 3»S!ovenec*. Ta vest, ki i baje Izhaja »iz zanesljivega vira«, je ne samo popolnoma nezanesljiva, nego direktno izmišljena In oSlvidno lansirana le v svrho, da | se begajo naročniki in braiei tega | lista in da s® s tem po nepotrebnem skuša škodovati listu. Kakor je bilo S
že početkom a ponovno napfaleno v »jutranjih Novostih«, bo list še v naprej stalno in rednoiz-Uajai ter se skušal še razširiti ia spopoinlti, kar bodi nasproti vsako» jakim dosedanjim in tudi eventuel-nim nadaljnjim drugačnim vestem zopet enkrat v pomirjenje razgretih duhov ugotovljeno.
Lastništvo in založništvo dnevnika »jutranje Novosti«.
Politična situacija.
AVDijENCE PRI O. PAŠIĆU. — ZAMMlVOSTliZDEMOKRATSKE STRANKE. — NARODNI RADIKALCI IN POLOŽAJ. KLERIKALCI PROTI RADIČU.
Beograd, 26. marca. (B) Včeraj dopoldne je sprejel g. Pašič v svojem kabinetu delegata demokratskega glavnega odbora Kumanudija in Pešiča, ki sta v imenu glavnega odbora svojega kluba protestirala proti preganjanju demokratskih pristašev, ki se po njuni trditvi nadaljuje tudi še sedaj po volitvah. Posebno sta protestirala proti odpuščanju in premeščanju uradnikov iz strankarskih razlogov. Za tem sta obiskala g. PaŠiča gg. Ljuba Jovanovič in Trifunovič in sta se z njim dalje časa posvetovala o političnem položaju. G. Pašič je sprejel tudi člane bolgarske delegacije na niški konferenci in se raz-govarjal z njimi zelo prisrčno. Le-te je sprejel včeraj tudi minister zunanjih del g. Ninčič.
Beograd, 26. marca. (B) V tukajšnjih političnih krogih se smatra položaj zelo resen. Vidovdanska ustava ?e nahaja v težki krizi, ker zahteva blok Radlč-Korošec-Spaho njeno revizijo. Kako se bodo naši vodilni politiki v tem položaju odločili, se še ne ve. Raznim govoricam, kakor o razpisu novih voli-iev in možnosti radikalno-demokratske-ga nstavovernega bloka, se še ne more verovati. Vpraša se predvsem to, bodo 11 radikali branili vidovdansko ustavo ali pa se bodo nagnili k njeni reviziji, kakor je že Pašič v svojih volilnih govorih naralgaval. Neki politiki, ki so te
dni prišli v stik z radikali, izjavljajo, da imajo mis, da radikali reviziji niso nasprotni.
Beograd, 26. marca. (B) »Novosti« javljajo: Kolikor se je moglo izvedeti, vlada v demokratskem klubu razpoloženje, da se obdrži formalno edin-stvo. Le v slučaju, da bi hotel Pribiče-vič doseči kakršnokoli zvezo z radikali, bi moglo priti do razkola. Zanimivo je, da Pribičevič zadnje dni po svojih listih naravnost ali po ovinkih zagovarja koalicijo z radikali, češ, da je to edini izhod sedanjega položaja. Izgleda, da je to posledica strahu Pribičevičeve skupine pred sporazumom med Radikali in Radičem, Korošcem in Spahom.
Beograd, 26. marca. (Z) Današnja »Politika« je dobila poročilo iz Ljubljane, da se je večina klerikalcev Izjavila proti Radičevi pasivni rezistenci in da pojdejo v skupščino.
Beograd, 26. marca. (D) Z ozirom na vesti nekaterih listov, da name. rava vlada predložiti novi narodni skupščini zakonski načrt o razveljavljenju radičevskih mandatov, se je informiral vaš poročevalec na merodajnem mestu, kjer so mu povedali, da je ta vest neresnična. Vlada bo znala o pravem času varovati državne in narodne koristi tako, kakor zahteva to od nje prestiž naše kraljevine in bodočnost našega naroda.
Naši odnošaji z Bolgarsko.
Beograd, 26. marca. (Z) Včeraj* je ministrstvo zunanjih del priredilo v hotelu »Bristol« svečan banket v čast bolgarske delegacije. Pomočnik ministrstva zunanjih del, g. Ljuba Nešič je imel pri tej priliki govor, v katerem je bolgarskim delegatom čestital na rezultatih v Nišu in izrazi! nado, da bo to pot dp zbližanja obeh narodov. Na to je
Velik požar v Sarajevu
Sarajevo, 26. marca- (Z) Sinoči ob 7, uri je nastal v sarajevskem vojnem skladišču oblek velik požar, ki se je hitro razširil in trajal do 10. ure zvečer. Ognjegascem se je posrečilo požar lokalizirati ip rešiti ostala skladišča. Škoda še ni ugotovljena, presega pa vsekakor milijon kron. Ogenj je nastal na podstrešju, kjer so vojaki spravljali odeje, bržkone tako, da je eden od njih vrgel tja cigaretni ogorek.
nazdravil bolgarskemu kralju In narodu. Odgovoril mu je šef bolgarske dele. gacije, polkovnik Nojkov, ki je dvignil čašo na zdravje kralju Aleksandru in jugoslovenskemu narodu. Bolgarski delegati bodo danes prisostvovali predstavi »Šeherezade« v Narodnem gledališču, Jutri pa odpotujejo v Sofijo.
Položaj v Orijentu.
London, 26. marca. (K) (Agence Havas) »Daily Express« javlja iz Carigrada, da ruska sovjetska vlada dvomi, da bi se sklenil hit med Turčijo In zavezniki. Tri divizije pehote in ena divizija kavalerijskih čet rdeče armade so zbrane na meji.
Pariz, 26. marca. (K) Kakor izve »Matin«, je italijanska vlada vložila ugovor proti temu, da bi se mirovna konferenca vršila na turškem ozemlju.
Ško dolino češ: »Missthal, verzage nicht!« Kaj bodo rekli k teinu neuspehu? V mežiški dolini se tudi opaža razveseljiv uspeh organiziranega javnega dela. Kdo ga vrši?
Št. Hi v Slov. goricah, kjer je nekdaj divjal najhujši narodnostni boj, je dal Nemcem samo 6 glasov. Tudi ’zelo značilno. Med tem ko jih je dala Slov. Bistrica 110!
Že iz navedenih podatkov se vidi, da je Schauerjev mandat — slovenski. Ako bi hoteli pobirati še druge drobce Po popolnoma slovenskih krajih, bi vo-<™°vto predaJeč.
V "?rodnostnem oziru smo torej z »nemSkurit prvim jn zadnjim mandatom zadovoljni. Smo si vsaj enkrat na čistem mi m Nemci, kaj je naše in kaj njihovo, in bo sedaj menda vendar že ponehalo tisto o kratenju pravic narodnostnim manjšinam.
prav tako nam mora biti ljubo tudi iz strankinega stališča, da so su Nemci v volilni boj na svojo roko. »Saj Se š-spominjamo tistega »svetega« - pravzaprav strankarsko divjega -- ogorčenja* m so ga zagnale vse nasprotne
stranke napram nam, češ, da izdajamo narodne in državne pridobitve radi mandata — Nemcem. Takrat ie bilo vsako dementiranje brezuspešno. Nasprotno časopisje je trobilo dannadan isto pesem, demokrati so sklicevali kulturna društva na shode, sklepale so ss metre dolge resolucije in protesti na vse mogoče instance in koval se je strankarski kapital. Z eno besedo: mobiliziralo se je vse, kar js bilo le možno proti »izdajalcem« radikalom.
In če bi mi danes imeli slučajno svoj obmejni mandat, ne pa štajerski Nemci, bi se pela Ista Pesem še naprej ter bi kazali za nami povsod in vedno s prstom. Sedaj pa se vidi dovolj jasno, da jo NRS čuvarica državna in narodno misli in da ja njen prapor neomadeža-van. In to suho dejstvo nam bo rodilo pri prihodnjem nastopu mnogo več sadu, kakor bi ga bil rodil vsaj en pridobljeni mandat.
Nemci bodo v Sloveniji zginili s političnega površja preje kakor so sami mislili in tudi preje, kakor je marsikdo izmed nas pričakoval. Tudi ta uspeh je prinesel »nemški« mandat.
Zanimivosti z Radičeve skupščine.
Poročilo glej na 2. strank
Odsoditev konference v Opatiji
SLUŽBENA UGOTOVITEV TEMELJNEGA NESOGLASJA. — POLOŽAJ I SPREMENJEN. — ODHOD DELEGATOV IN EKSPERTOV. — NADALJEV NJE KONFERENCE ODVISNO OD RIMA.
Opatija, 25. marca. (O) V petek se je vršila dolga seja jugoslavenskih in italijanskih ekspertov, ki so razpravljali o dr. Rybarevih opazkah tehničnega značaja proti italijanskemu načrtu. Predvsem gre za carinske težkoče za blagovni in osebni promet med hrvatskim ozemljem in Dalmacijo. Italijanski eksperti so se izrekli proti upravičenosti dr. Rybarevih ugovorov ter se sklicevali na trgovsko konvencijo s Češkoslovaško, ki se poslužuje za svoj promet tržaške luke. Italijani so sicer ugodili nekaterim ugovorom, v bistvu pa so se izrekli za italijanski prištaniški načrt
Opatija, 25. marca. (O) Včeraj se je vršila zadnja seja paritetne komisije pred velikonočnimi prazniki heja se je vršila pod utisom sestanka jugo-slovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča s člani jugoslovenske delegacije. Dr. Rybar je ponovno izjav d, da na more biti govora o tem, da bi ozemlje, ki nesporno spada pod jugoslovansko državno oblast, tvorilo terltorj roškega pristaniškega konzorcija. Predsednik italijanske delegacije senator Quartieri ge apeliral na dobro voljo jugosloven. delegatov in skušal ovreči nj hovo stališče. Končno je dr. Rybaf vprašal, ako so dobü Italijani nova navodila za določitev meja. Senator Quartieri je odgovoril: Položaj ja nespremenjen. Dr. Rybaf pa je odgovoril: Tudi uaš položaj je nespremenjen! Obe delegaciji sta nato ugotovili, da so pogajanja na mrtvi točki in c’a obstoja med obema temeljno nesoglasje. Dr. Rybaf je pred koncem seje izrazil željo, naj bi nadaljevanje konference po velikonočnih praznikih dovedlo do ugodnih rezultatov, čemur je pritrdil tudi senator Quartieri.
O p a 11 j a, 25. marca. (O) Pod predsedstvom Depolija, ki načeluje Ilegalni reški vladi je imela posvetovalna komisija sejo, na kateri so izjavili da nc sme biti Reke brez Delte in Baruša. izjavo so poslali italijanski vladi in naprosili g. Mussolinija, naj ščiti njihov »Corpus separatum«.
Sušak, 26. marca. (Z) Včeraj je reški posvetovalni odbor imel sejo, na kateri je predsednik vlade Depo!! sprejel obvestila o konferenci v Opatiji. Po-
svetovalni odbor je sprejel dnevni red, v katerem se ponovno ugotavlja pravica Reke do Delte in baroške luke, čel da so to sestavni deli »corpusa separa-tuma«. Ta sklep je bil sprejet radi postopanja jugoslovenske delegacije v tolmačenju rapallske pogodbe in sanmar-gheritskih konvencij. Odbor pristaja na načelo konzorcija za reško luko, toda le pod pogojem, da se ta konzorcij raztegne tudi na one dele luke, ki se nahajajo na jugoslovenskem ozemlju. Protestira proti pritisku Jugoslavije, ki ga leta izvaja z zatvoritvijo železniškega prometa, češ da je to v nasprotju z mednarodnim pravom, kakor tudi s trianonsko pogodbo ter poziva italijansko vlado, da izposluje čimprejšnjo otvoritev prometa. Odbor odobrava delo italijaa-ske delegacije in reških ekspertov v Opatiji in izraža popolno zaupanje v na-cijonalno vlado v Rimu.
Opatija, 25. marca- (O) Kakor sem že javil, odpotuje danes dr. Rybaf preko Ljubljane v Beograd, da predloži vlacß in posvetovalni komisiji popravljen italijanski načrt. — Italijanski dele*, gati so odpotovali že včeraj preko Trsta v Rim. Rano so odpotovali tudi jugoslovanski delegati In eksperti Tu ostane samo tajnik Gjorgjevlč v svrho kontakta med obema delegacijama. Z italijanske strani ostane tu tajnik kapetan Palmierl
Sušak, 26. marca. (Z) Včeraj dopoldne je dospel predsednik naše delegacije v paritetni komisiji g. dr. Ribaf na Sušak, kjer je imel sestanek s predstavniki gospodarskih krogov o nadali-nem delu za ureditev vprašanja, ki se nanaša na Reko in Sušak. Popoldne ]e odpotoval v Slovenijo.
Opatija, 25. marca. (O) Po dosedanjih informacijah bi se moglo sklepati, da se nadaljevanje konference ne vrd._ ši preje, dokler ne pride do sporaziujÄfj/A. direktno med Beogradom in Rimoj|ji^Bjifi dosedanjega poteka pogajanj pa fclWBu» vidno, da je ugoden uspeh kor.fererrcKP odvisen edinole od Rima, k:er mora}® prenehati z nenaravnim forsiranjem zahtev, ki ovirajo delovanje obeh delegacij v duhu medsebojnega prijateljstva in končnega sporazuma.
Reška vlada proti jugoslovenorrfr
Sušak, 26. marca. (B) »Vedetta d* Italia« je objavila zakonsko uredbo re-ške vlade o organizaciji urada za zaposlenje uradnikov in delavcev. Tretji člen uredbe predpisuje, da se ima zaposleni’ vršili sporazumno z nadjonalno organizacijo. Službodajalci smejo sprejeti le ene, ki so vpisani pri tem uradu. V petem členu se govork da se ima vsako zaposlenja izvršeno po 28. januarju 1921 smatrati kot neveljavno. »Vedetta d’ Italia«, komentirajoč uredbo pravi, da je njen cilj zašč ta italijanskega uradništva in delavstva na Reki pred
konkurenco tujega elementa. Pod tetn pa je treba razumeti le naše uradništvo in delavstvo. Naša delegacija je na sobotni seji opozorila italijansko delegacijo na to izključevanje našega ur štva in delavstva na Reki, ker je izključevanje v protislovju z di sodelovanja z Reko, katero Italijan: delegacija priporoča in ki jo tudi p delegacija iskreno želi. Italijanska delegacija je izjavila, da je ta uredba sprejeta brez znanja italijanskih predstavni, kov na Reki.
itaSi/ansko poniževanje naše narodnosti.
M
Opatija, 26. marca. (Z) Italijanske šolske oblasti v Julijski Benečiji so izdale naredbo, po kateri morajo otroci osnovnih šol v Opatiji jn sploh v Istri, a to so največ otroci naše narodnosti.
vsak dan defilirati pred italijansko zastavo, a deklice jo morajo tudi poljubljati. Ta nekulturni čin je izzval veliko ogorčenje med našimi ljudmi v Istri
POVIŠANJE VOZNINE ZA L RAZRED
Beograd, 26. marca. (B) Ministrstvo je sklenilo, da se od 1. aprila dalje cene voznim listkom za I. razred brzovlakov povišajo za 25%,
VZPOSTAVLJEN PROMET Z GRŠKO.
Beograd, 26. marca. (Z) Tiskovni urad javlja, da so državne železnice zopet uvedle promet z Grško v celem obsegu, ker je proga Gjevgj.lija - Solun, ki je bila vried povodnji odrezana, zopet v rcc'u. Ravno tako e vzpostavljen promet ra progi Petrovaradin - Ba~ ročin, ki je bil prekinjen vskd «eure- j jen» prose
Današnje prireditve
V	Ljubljani;
Drama: Zaprto.
Opera: »Tosca«. Red D.
V »Unionu«: Koncert vojaškega tiu*»-žestveneza zbora »KubanJ« ob pol 9. uri zvečer.
Kino Matica: »Pariški pustolovce«.
Kino Tivoli: »Sodoma is Gomora«,
H. del.
Kino Ideal: »Grof Monte Crtsto«, UL dri
V	Mariboru:	^
Narodno slcdallšče: »Skrlančtov gajk
Izven.	_________
Nočna lekarniška služba v Ljubljani;
Tekoč! teden lekarna PiccoM na Dana)» skl cesti Ib Bakarčlč a» KsrteviU easth

Radičeva skupščina.
TAJNO 2BOROVANJE. — HÜDIC NI TAKO CRN, KAKOR GA SLIKAJO. — RADIČEVO SKLICEVANJE NA ŽENEVSKI DOGOVOR. — RADIČ PRO-TI RAZBITJU DRŽAVE. — S SRBI SE HOČE PREPIRATI, TODA BREZ NJI« NOČE ŽIVETI! — RADIČEVSKADISIDENTA KORDIČ IN MUNARE-
VIĆ GRESTA V BEOGRAD.
Zagreb, 26. marca.
Včeraj so je vršila seja poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke, ki je trajala od 10. ure dopoldne skoro do 3. ure popoldne. Seji je prisostvovalo 62 poslancev, dočim ostali niso prišli, ker niso imeli pooblastil. Poslanca iz Hercegovine Kordič in Mlina-revič, ki sta kandidirala proti sklepu stranke, nista prisostvovala seji, ker nista bila pripuščena. Na seji so imeli biti navzoči samo narodni poslanci. — Sklepi še niso objavljeni in javnosti torej še ne morejo biti znani.
V razgovoru z novinarji, se je Radič izjavil, da so se med njim in vlado že začela neobvezna pogajanja. — Dr. Spaho pride v Zagreb danes, dr. Korošec pa jutri, da z njima ustanovi sporazum glede skupne kooperacije. Po vesti današnjega >Hrvata« je dr. Spaho že dospel v Zagreb v spremstvu tajnika jugoslovenske muslimanske organizacije dr. Behmena in narodnega poslanca Alijanoviča, dočim dospe dr. Korošec jutri. Sklepov, ki so bili sprejeti na včerajšnjem zborovanju Radičeve stranke, Radič še ni hotel objaviti, ker se v nekaterih podrobnostih še lahko spremenijo, ker se vodijo že pogajanja z dr. Korošcem in dr. Spahom. Novinarjem je Radić dal doslovno besedilo samo četrte točke, ker je isto po njegovem mnenju definitivno in se nikakor ne bo več spreminjalo. Glede ostalih točk pa je navedel samo vsebino.
Vsebina resolucije je sledeča: V prvi točki se urejuje odnošaj sedanje narodne skupščine napram skupščini, izvoljeni dne 28. novembra 1920. V drugi točki se govori o temeljih naše bodoče politike, ki morajo biti definitivni, kadar se uresničijo. Glasom tretje točke se bo sporazum, dosežen s sedanjimi strankami sporazuma (Spaho in Korošec) določil naknadno natančnejše. V četrti točki se govori, da smatra hrvatsko narodno zastopstvo današnje mednarodne meje Srbov, Hrvatov in Slovencev v današnjih evropskih razmerah kot najprikladnejši okvir, s hrvat-ckega, evropskega in svetovnega stališča. S hrvatskega stališča zato, ker je hrvatski narod v tem okviru tako ujedinjen, kakor še ni bil nikdar v svoji zgodovini, ker je v tem okviru posebno '•se nesporno ozemlje hrvatske države (hrvatske Slavonije in Dalmacije), kakor je ona pravno neprenehoma obstojala skozi 1000 in več let, sedaj z večjo, sedaj z manjšo državno samostal-Rostjo, že leta 1918, ko je hrvatski državni zbor v Zagrebu proglasil Hrvatsko (Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo z Medjimurjem in Reko) kot popolnoma neodvisno državo, in ko Je Hrvatska začela takoj faktično izvrševati svojo popolno suverenost in sicer ob priznanju kraljevine Srbije ter zbrala okoli sebe v federativno republiko pod imenom »Država narodnog veća Slovenaca, Hrvata i Srba« s središčem v Zagrebu takoj tudi še Bosno in Hercegovino, Slovenijo, Banat Bačko in Baranjo ob svečanem priznanju od strani kraljevine Srbije, danem v posebni pogodbi, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 9. novembra 1918. po srbski vladi (Nikole Pašiča) in po predstavnikih vseh srbskih parlamentarnih strank s srbske strani In po dr. Korošcu in dr. Trumbiču s strani »Države narodnog veča«. S stališča evropskega in svetov-R-ga, je ta naš mednarodni okvir poseben (osebna pripomba Radiča), ki c ne bo nikdar razbil (medklic: Mi se '•mo s Srbi prepirali, vendar pa se ne
no nikdar od njih ločili), ker bi vsa-
pcsebno silovita sprememba današ-
VOLITVENI SPISL
Beograd, 26. marca. (Z) V dr-ni odbor prihajajo volitveni spisi,
3 bodo v zapečatenih zabojih oddali Osnemu predsedniku narodne skup-da jih pozneje izroči izvoljenemu .ukacijskemu odboru.
■ • V f t'.Ct ■ -jryyrVT1''	• • >nr
t
A A. % A A \
Berlin, 26. marca. (Z) V prisotnosti jugoslovanskega poslanika je priredil v nemško-jugoslovenskem društvu g. dr. Rüdiger v imenu nemške kulturne zveze predavanje o Nemcih v Jugoslaviji. Izjavil je, da Jugoslovenska vlada boljše postopa z Nemci, nego je to prej delala madžarska vlada. Za njim je govora generalni konzul Wiener, ki je na-glašal uslužnost v odnošajih med obema državama.
VPRAŠANJE JUŽNE ŽELEZNICE. Donal, 24. marca. (K) Sekcijskl načelnik v finančnem ministrstvu, dr. Pollack Je Iz Rima dospe! sem. V ministrskem svetu je referira! o Stanja razprav o južni železnici. Jntrl odpotuje (KM»t *. Rim k Jc*te«*vaara razprav. J
njih mednarodnih mej Srbov, Hrvatov in Slovencev izzvala nov spor in gotove zahteve pri nekaterih naših sosedih, da bi to takoj ogrozilo evropski, pa tudi svetovni mir, ta navečji zaklad vsakega posameznega naroda, pa tudi celega človeštva. V peti točki se govori o razmerju napram zakonom, odredbam in činom vseh dosedanjih vlad. — Šesta točka govori o razmerju napram današnji vladi. Sedma točka pravi: hočemo, da se narodno zastopstvo smatra kot parlamentarno v duhu modernih evropskih uprav, a potemtakem, da ima pravico, da išče moralne, nikakor pa ne istodobno tudi materijelne pomoči Evrope. V dodatku se v teh sklepih trdi, da so Hrvati ravno tako srbski narod, kakor so tudi Srbi hrvatski narod, toda sporazuma ne more biti brez obojestranskega priznanja ravnopravnosti.
Nato se je vršil okoli 3. ure popoldne v restavraciji »Kolo« velik obed, kateremu so prisostvovali tudi Zajedničar ji, gT;.: dr. Lorkovič, dr. Polič in dr. Srkulj. Tu je govoril Radič in v svojem govoru naglašal tudi to, da smo na zunaj ena država, na znotraj pa trije narodi. Povdarjal je pripravnost hrvatskega naroda, da stopi v pogajanja s srbskim narodom. Končal je z vzklikom: Živela Hrvatska, živela Srbija, uz jed-nakopravnost!«
Za njim je govoril posl. hrvatske republikanske seljačke stranke Jalzabe-tič, nato pa v imenu hrvatske Zajednice g. dr. Lorkovič, ki je izjavljal radost nad uspehi Radičeve stranke: »Ako se ne uresniči vse to, kar zahtevate, je dejal dr. Lorkovič, naj se uresniči to, kar je po znanem popravku predlagala hrvatska zajednica«. Končal je svoj govor s tem, da je zaželel uspeh hrvatski republikanski seljački stranki tudi v drugem delu njenega delovanja, ker je prvi del že dovršen.
Nato je govoril dr. Srkulj, a naposled zopet Radič, ki je ponovno izjavljal, da on hoče sporazum, in svobodno organsko zajednico, do katere bo že našla pot tako Šumadija, kakor tudi Hrvatsko Zagorje. Svoj govor je končal z vzklikom: »Živela Srbija«, in s pozdravom novinarjem, ki so prisostvovali obedu. V svojem govoru je rekel Radič med drugim tudi sledeče: Zvedel sem, da se pripravlja radikalna vlada, da v slučaju, ako pridejo poslanci naše stranke vBeograd, razpiše v avgustu ponovne volitve. Naj jih le razpiše. — Hrvatska republikanska seljačka stranka ne bo postavila svojih list samo v hrvatskih krajih, temveč tudi v Cmi-gori in v Šumadiji, torej v srcu Srbije. Ne trdim, da ne pojdemo v Beograd, toda prej se mora doseči sporazum.
V razgovoru s posameznimi pristaši Radičeve stranke je dobil vaš dopisnik utis, da je Radič, zavedajoč se svoje ogromne odgovornosti, postal umerje-nejši in da realnejše gleda na položaj, ki je nastal vsled zadnjih volitev. V sedanjem položaju polagajo največjo važnost na držanje radikalne vlade, od katere pričakujejo dobre volje in popuščanja. Ravno tako veliko važnost polagajo na pogajanja, ki se bodo vršila z dr. Korošcem in dr. Spahom glede skupne parlamentarne kooperacije. Disidenta hrvatske republikanske seljačke stranke Kordič in Mlinarevič, ki sta proti volji glavnega odbora stranke postavila v Hercegovini posebne liste in odvzela Radiču dva mandata, sta izjavila novinarjem, da pojdeta v vsakem slučaju v Beograd, četudi bi Radičeva stranka sklenila nasprotno. V tem slučaju bosta onadva predstavljala Hrvatsko republikansko seljačko stranko.
AVSTRIJSKI KONZULAT V SPLITU.
Dunaj, 26. marca. (K) V Splitu je bil ustanovljen avstralski honorarni je bil ustanovljen avstrijsk honorarni konzulata, ki je opremljen z vsemi pravicami, obsega oblast splitsko in dubrovniško.
FRANCIJA IN VATIKAN.
Pariz, 26. marca. (K) Kakor javlja neki jutranji list, je Poincare postavil odbor treh juristov, ki naj bi oddali svoje mnenje v vprašanju priznanja cerkve po francoski državi. Do tega koraka je Francijo dovedel pritisk notranje- in zunanje-političnih dogodkov. Poročilo juristov bo francoska vlada doposlala Vatikanu. (W)
NEMIRI NA IRSKEM.
London, 26. marca. (K) (Reuter-1 jev urad.) Pri Wexwordu na Irskem so napadli vstaši oddelek vojakov iz zasede, bili Pa so odbiti in so izgubili štiri mrtve. Vladne čete so imele dva ranjenca.
Darujte knjige za koroško mladino I mš	spnanikoni^
Inž. R. Šapla:
Slovenski inteligenci.
V nedeljski številki »Jutranjih Novosti« sem obdelal škodljive posledice avtonomije Slovenije v zmislu volilnih gesel. Danes naj izpregovorim nekaj besed o uplivu takšne avtonomije na gmotno stanje naše inteligence.
Za vse je dovolj kruha tukaj v Sloveniji. Ne bo več prestavljanj, Slovenec bo služil na svoji zemlji svojim ljudem v pomoč. To je bilo geslo, ki naj bi napravilo . inteligenco za prvoboriteljico avtonomije. Seveda, večina inteligence ni nasedla temu geslu, vendar bi bilo dobro premisliti, kakšen bi bil položaj inteligence v slučaju uresničenja volilnih gesel SLS.
Po prevratu smo videli, da so Srbi v svojih pokrajinah radi nastavljali slovenske uradnike, ter gledali na nje s spoštovanjem in upom, da bodo slovenski uradniki v njihovih pokrajinah in Slovenija največ pripomogli h konsolidaciji države. Kmalu pa se je pričelo v Sloveniji omalovaževanje Srbov, zabavljanje v vsaki beznici itd. Da ni moglo to dejstvo povečati ali vsaj obdržati vpliva slovenskih uradnikov v srbskih pokrajinah, je jasno. Na številne prošnje slovenskih absolventov visokih šol v 1. 1922 za nameščenja v srbskih pokrajinah je bil navaden odgovor: m budjetskih mogućnosti. To je bil odgovor Srbov na ponašanje Slovencev. Trpeli smo s tem seveda v prvi vrsti taki, ki, če že nismo za Srbe dobrega storili, slabega gotovo ne.
Danes imamo v Beogradu zaposlene po privatnih podjetjih ruske begunce, katerih industrijska, finančna ali komercijalna predizobrazba je sporna, z mesečno plačo 5 do 10 tisoč dinarjev. Z gonjo naših avtonomistov smo dosegli to, da je le malokateri Slovenec v srbskih privatnih podjetjih uslužben na boljšem, odgovornem mestu. Če bo avtonomija dosežena v smislu volilnih gesti SLS smo lahko uverjeni, da bodo naši uslužbenci še redkejše prikazni v srbskih pokrajinah.
Torej — slovenski uradnik naj služi doma. Dobro se mu bo godilo. Dobro, to lahko ponavljajo oni, ki se niso potegovali v zadnjem in tekočem letu za zaslužek, oziroma Otu, k: imajo tako silno protekcijo, da so si osvojili ugodne pozicije v privatnih tvrdkah. Zdi se mi pa, da tudi oni ne aodijo okolu z zavezanimi očmi.
Slovenija ima že danes nadproduk-cijo inteligence. To je fakt, ki ga mora priznati vsak inteligent. Za sedaj spregovorimo samo o nadprodukciji stavbno tehničnih sil.
Čital sem pred dobrim mesecem, da se išče za stavbeno nadzorstvo različnih tehničnih del na ljubljanskem sejmišču, za popoldanske ure kvalificirano silo, za dobo več mesecev. Ko sem oddal tozadevno prošnjo, mi je rekel g. ravnatelj: to je 24 prošnja. — Upam, da je pojav 20 prošenj za eno, tehnično vzeto minimalno delo, zadosten dokaz, da je v Sloveniji preveč intelgence. Ako pomislimo, da so se prošnje vlagale v začetku stavbene sezone i,i sicer v letu, ko še ne bruha ljubljanska tehnika in višja obrtna šola inženirjev, risarjev in polirjev na plan, če si obenem predstavljamo, da bo stavbena sezona čez par let gotovo dosti manjša, število stavbene inteligence pa izdatno ojačeno z absolventi ljubljanskih šol, potem se mu morajo zježiti lasje. Če pride do izvedbe avtonomije v smislu volilnih gesel (članek od nedelje), tedaj takoj zaprite stavbeno tehniko in stavbeno obrtno šolo vsaj za nekaj let, da vas ne bodo proklinjali sedanji poslušalci teh šol, kakor tudi sedanji slovenski tehnični uradniki Vprašanja tujcev -uradnikov, se bom dotaknil v enem prihodnjih člankov.
Volitve so končane, naj konča tudi politika gesel. Časopisje naj je zopet ono, kar ima biti, naj informira čitalce stvarno o položaju. Povedati je treba resnico, če je ta še tako trpka, to bo imelo boljše posledice kakor politika ptiča noja.
Orluna.
Maribor, 25. marca.
Ravno na tem mestu smo že opetovano govorili in zavzeli svoje stališče napram najnovejšemu pokretu nacijo-nalne misli pri nas. Povdarjali smo, da ie ta pokret v jedru zdrav in dober ter lahko obrodi še v doglednem času lep sad v korist države in naroda. Pač pa je treba paziti, da ns zaide na stranpo-ta pri pohodu do vzvišenega cilja, da ne zabrede v blato našega dnevnega političnega življenja.
Žai, da se naše besede niso upoštevale, ker so mislili najbrže, da so samo volilni manever. Propadajoča politična stranka se je znala polastiti novorojenega deteta takoj ob rojstvu in je vrgla nebogljenčka v, mlakužo političnega volilnega boja, da bi z njegovo pomočjo rešila sama sebe. Prišlo je v tem času splošne razburjenosti in nervoznosti do takih neljubih in mučnih pojavov v javnosti ravno potom organizacije nacijonalistov, da nam je bilo odkrito žal zdrave in dobre misli, ki jo hrani jedro. Danes nočemo pogrevati že zna-!i;h napak, pribijemo samo, da so taki incidenti mučni za vsakega nadjonahio čutečega in treznomislečega človeka.
Že med volilnim bojem smo konšta-tirali, da je napad na Cirilovo tiskarno pripomogel klerikalcem najmanj do enega aiii dveh mandatov. Zdaj sami vidijo, da smo imeli prav. Diskreditiral je demokratsko stranko Še bolj med ljudstvom, kakor se je bila diskreditirala že sama po sebi. Odbil je od sebe vsaj toliko resnomislečih voiilcev. da ta stranka ni dobila količnika. Orjuna bi se bila lahko udejstvovala ravno pri sedanjih prilikah v smislu svojih vzvišenih intencij. A ne s tem, da je razbijala slovenske politične shode in zborovanja, ne s tem, da je javno z lepaki polemizirala z Zebotom in klicala na boj proti lastnemu bratu in izdajala mariborskim Jugoslovenom ukaze za pristop v njeno organizacijo. Če se je hotela udejstvovati pri volitvah je bilo njeno mesto edino v strnjenem nastopu proti Nemcem, ki so s pomočjo zapeljanih Slovencev in s terorjem napram njim uslužbenim Slovencem dosegli prvi in zadnji »nemški« mandat iz Slovenije za narodno skupščino.
To je bilo edino pravo mesto te organizacije pri volitvah. S sklenjenim in
če tudi trdim nastopom ne toliko v Mariboru, kakor zunaj njega, bi ce bilo to prav lahko doseglo, kakor kažejo številke sedaj. Vsaj na zunaj ne bi imeli te narodne sramote, da nosi slovenski mandat — Nemec.
Za udejstvovanje nacijonalne organizacije je ravno v Mariboru in na mejah dovolj široko, pa tudi dovolj hvaležno polje. A do sedaj še ni bilo opažati, da bi se bila ta organizacija iiojavila še kje drugje proti resničnemu in pravemu sovražniku našega naroda in naše države. Vedno in povsod je bil do sedaj le pripadnik iste narodnosti tako srečen, da je nastopila proti njemu pač zato, ker je imel samo to smolo, da ni trobil v — demokratski rog.
Mnogo izmed poraženih demokratov goji danes natihoma željo, da se pri nas morda že v bližnjih dneh in tednih .dogodi nekaj sličnega kakor se je dogodilo nedavno v Italiji. Pričakujejo, da se tudi pri nas pojavi nenadoma nekak Mussolini in razreši neravno prijetno situacijo v katero so zašli zlasti demokrati.
Tem sanjačem povemo odkrito, da Je pri nas ravno sedaj kaj takega popolnoma izključeno in tudi nepotrebno, ker imamo zadosti močno vlado in tudi dovolj organizirano vojsko. Kako daleč je dospel pokret nacijonalne misli na jugu države, to vedo njeni pristaši najbolj sami in potem lahko preračuni-jo ali bi bila tam spodaj dana ta možnost V Sloveniji je to popolnoma izključeno v doglednem času. Ce pa voditelji mislijo tudi na to možnost, potem je pa pač zadnji čas, da krenejo druga pota v tej organizaciji, kakor so iib hodili doslej. Zaka če bi se n. pr. primerilo kaj takega — kar je pa seveda popolnoma izključeno — v centrali države, morajo sami priznati, da bi prišli v Sloveniji v velikansko zadrego. Zakaj pri takem slučaju je treba resnih in delavnih ter zmožnih mož, ne pa političnih kričačev in razbijalcev shodov.
Nam je pokret nacijonalistov zelo simpatičen in ga bomo vedno podpirali. Nikoli ga pa ne bomo izrabljali sami v svoje strankarske namene, ker je nam prevzvišena nacijonalna misel. Prav tako pa ne bomo pripustili, da bi ga iz-rahljale druge stranke v svoje nečedne namene.
DONAVSKI PROMET.
B e o g r a d, 24. marca. (Z) Začetkom aprila 11. se sestanejo na Dunaju predstavniki prizadetih držav v dunajski komisiji radi definitivne ureditve vodnega režima.
DRUŠTVO NARODOV.
Nancy, 26. marca. (K) Zastopnik Francije v Društvu narodov senator Jouvenel je imel tukaj govor, v katerem se je živo zavzemal za Društvo narodov in orisal naloge, ki jih naj ima to drattvfr Pretresal fr «lasti ysa ona
vprašanja, ki izvirajo iz potrebe, da se pomore Avstriji, katere teritorijalno integriteto in gospodarsko neodvisnost se je posrečilo ohraniti Društvu narodov
KONEC RUDARSKE STAVKE NA ČEŠKEM.
Moravska O s t r a v a, 26. marca. (K) Na revirski konferenci, ki se je vršila danes popoldne v Laznjih, Je bil odobren praški sporazum in ie bilo sklenjen0» se z delom prične zopet najpozneje X torek-
Molilni izidi v SHS
Naš odličen publicist dr. Leopold L e n a r d je napisal pod tem naslovom v »Prager Presse« lep uvodnik o izidu volitev v naši kraljevini. Uvodoma omenja pisec številčno razmerje strank, nato pa ugotavlja, da so bile nekatere politične stranke popolnoma izključene od parlamentarnega udejstvovanja. Tako n. pr. komunisti, ki so šteli v stari skupščini 59 poslancev, sedaj pa nimajo nobenega. Propadli so tudi republikanci (poprej 4 poslanci), narodni socijalisti (dva poslanca), narodni muslimani (Ma-glajičeve skupine), klerikalci na Hrvat-skem (3 poslanci), v Bosni (3) in v Dalmaciji (3 poslanci). Od teh skupin si nobena ni priborila mandata.
Zelo decimirano so izšle iz volilne borbe sledeče stranke: socijalisti (izgubili v Sloveniji vse mandate, priborili v Vojvodini komaj tri poslance), agrard (od vseh frakcij je ostalo še 10 poslancev). Propadli so tudi disidenti vseh struj, med njimi Stojan Protič.
Nove stranke so: Nemci s 6 mandati, dva črnogorska federalista in en Romun. Močno narasli pa so radikalci. Na* mesto da bi izgubili, odgovarjajoče novemu volilnemu redu, kakih 25%, so pridobili 34%. Radič je poskočil cđ 41 na 70, dobil je torej blizu 43%.
Radič je izbrisal frankovce, hrvat» sko zajednico in klerikalce čisto s površja. Njegova zmaga pa še ni pora* unitaristične ideje.
Sklepoma razmotriva člankar ža* Jostno usodo kongresistov, ki so v volilni borbi podlegli. Volitve da so logičen zaključek dogodkov, izzvanih na zagrebškem kongresu. Najprej pompozen kongres, potem razkol v demokratskill vrstah, nato vladna kriza in — volitve»
Mnogi se vprašujejo — piše avtor — »kaj sedaj?« Šlo bo, pravijo radikalci, tudi brez Radiča, če pride v Beograd, bo moral priseči pred križem in evangelijem zvestobo ostavi in monarhiji. Uganjati bo smel parlamentarno opozicijo. Ce pa ne pride, bo šlo tudi brez njega. S 120 možmi se more prav lahko vladati. S kmečko republiko pa se NRS ne more pogajati. Sporazum je potreben Srbom in Hrvatom, skleniti pa se more le na temelju skupne države.
Politične novosti.
ČEŠKOSLOVAŠKA
= Nemška veleizdaja. Nemci v CeSko-slovaSki so daroval’ 200 milijonov češko» slovaških kron v rospeh Nemcev v Poruhr-ju! To veliko nemško požrtvovalnost je proslavljal predsednik na shodu avstrlisko-nemškega narodnega društva v berlinski gosposki zbornici. Tako trosijo Nemci češko dobro valuto v tujino v podporo tistih, ki morž Francoze, naiboljše prijatelje češkega naroda v Poruhrui
= Priprave za volitve ▼ PodkarpatsM Rusiji. Voditelji lojalnih rusinskih strank v Podkarpatski Rusiji" se mude že več dni v Pragi, kjer jih je sprejel v avdijend ministrski predsednik Malypetev, ki je z njim! pretresal vprašanje o ustvaritvi lojalnega političnega bloka, ki bi na! podpiral vlado v omenjenem ozemlju. Sodelovanje rusinskih strank je tem važnejše, ker ima vlada namen, razpisati v Podkarpatski Rusij' V bližnji bodočnosti vo’itve v državni zbor, ki pa se morejo Izvesti šele po primernih popravah interesiranih slovaških strank.
= številne socijalistične stranke v češkoslovaški republiki. »C. S1.« našteva dvanajst socijallstičnih strank v češkoslovaški državi, in sicer: 1. češkoslovaška socijaH-stična stranka; 2. češkoslovaška socijalna demokratična stranka; 3. komunistična stranka; 4. neodvisna stranka drja. Vrba»-skega; 5. stranka Brodskega; 6. stranka Hudcova; 7. stranka Modračkova; 8. nemška socijalno demokratična stranka; 9. madžarska socijalno demokratična stranka; 10. madžarska krščansko socijalna stranka; H. stranka nemških narodnih socljalistov; 12. nova mednarodna socijalno demokratična stranka. Tu se jasno vidi, da ie v češkoslovaški republiki nezdravo politično ozračje.
“ Odprto pismo nemškega senatorja predsedniku češkoslovaške republike. V »Bohemiji« objavlja senator Spiegel, profesor nemške pravne fakultete v Pragi, odprto pismo predsedniku Massaryku. Senator Spiegel prosi, da ne bi predsednik podpisal zakona v obrambo republike z ozirom na njegov spor z ustavo. Da bo Massaryk vrgel omenjeno pismo v koš, si je pač lahko misliti. Ampak zanimivo je, da piš« dr, Spiegel o sebi kakor »o enem izmed redkih državnikov«.
= Inkorporacija nemških občin- Iz Prage poročajo: Zastopnik nemške delegacije v razmejitveni komisiji, minister Göppert, je v imenu nemške republike in prebivalcev mesteca Sandau protestiral proti inkorpo raciji teh čisto nemških občin s češkoatovo škim ozemljem.
BELGIJA
== Iz belgijskega senata. Iz Brusila po ročajo: Senat je te dni pričel Specijalno diskusijo o zakonskem predlogu, ki predvideva flamizacijo univerze v Gentu. S 1« ki določuje, dai se morajo vršiti predavanja v flamskem ježku, ie bil s 76 proti 58 «l** sovom po šesti abstinenci odklonjen.
ITALIJA
= RazdržavUenJe italijanskih železnic.
Kakor poroča »Corriera della Sera«, i« ministrstvo za javna dela dekretiralo razdr-
žavijenje železniškega omrežja Lombardije in Emilije. Za upravo se poteguje rrillonsKa
severoželezniška družba.

= Proces nmtl katoliškim duhovai-kom. Pred revolucijskim sodiščem v Moskvi sc je pričel proces proti msgr CIep-laku m proti drugim .15 katoliškim duhov«
.«mr
Dnevne novosti.
Opozarjamo naše cen], naročnike, da do konca meseca marca t. I. poravnajo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo list. Kavno tako prosimo vse one, ki smo jim pošiljali list na ogled, naj blagovolijo naročiti »Jutranje Novosti*.
Načelnik iugosiovenske delegacije v opatijski paritetni komisiji, g. dr. 0. Rybaf je včeraj popoldne prispel y Ljubljano, od koder odpotuje v Beograd.
7- Odkritje spomenika kralju Petru v sarajevu. Te dni se v Sarajevu odkrije spomenik, ki ga postavijo sarajevski urad-“‘ki. častniki in delavci topniškega arzenala ‘talju Petru Osvoboditelju. Spomenik je «toro popolnoma dovršen, manjkajo samo ** Poslednja dela.
— K odstopu mariborskega župana. Nedeljski zaupnlški zbor SDJ in KDS se je «avli med drugim tudi z resolucijo glavnega odbora, da odložijo socijalisti z ozirom Ja poražen uspeh volitev vse svoje mandate v občinskem zastopa. Sklep zaupnl-ikega zbora se drži tajno, širijo pa se ve-W1, da se je v resoluciji predlagani sklep v Oačelu odobril. Izvedba pa se je začasno še odložila.
Nagrade železničarjem. Iz Beograda poročajo: 2 odlokom prometnega ministra je odobreno, da se uvedejo od 1. maja dalje nagrade za prihranke na mazilu in kurjavi na vseh progah državnih železnic. Te nagrade bo uživalo vse osobja, ki bo po-«$dno ali neposredno koristilo dobremu n.... oju prometa in njegovemu vzdržava-nju. kakor tudi oni, ki bodo dosegli v mejah možnosti kake prihranke.
— Pevski zbor poljskih akademikov iz Krakova in Lvova priredi v Ljubljani okrog 15. aprila koncert z bogatim programom. Bratje Poljaki želijo ob tej priliki prepotovati Jugoslavijo, da upoznajo pobliže naš narod. Beograd jim pripravlja prisrčen sprejem, kakor se spodobi slovanskim do-stom-bratom in kakor je to slovanski običaj. Ljubljanska akademska omladina apelira na našo zavedno Javnost, da ne zaostane za Beogradom v nobenem oziru. Prosimo vse one, ki bi jim hoteli dati prenočišče ali sprejeti posamezne goste na hrano, da to Javijo »Društvu prijateljev poljskega jezika« (Slomškova ul. 7). O natančnejšem programu bomo še poročali. — Ljubljanski akademiki.
— Zaprisega rezervnih oficirjev. Ministrstvo vojne in mornarice je odredilo, da se morajo dne 9. in 10. apria zapriseči vsi oni rezervni oficirji, ki do danes še niso prisegli.
«- Oblastni odbor »Orfune« Je bil izvoljen soglasno: Predsednik inž. Ferdo Kranjec, podpredsednik Atanazij R i -St 1Ć, tajnik Josip B e n c! J a, blagajnik Fr. Perko. Odborniki: J. Tonja, V. Galci-nöa, D. Cesnik, A. Gaberšček, Ljub. Jurkovič.
—- Likvidacija bivših avstrijskih sod-jalno-zavarovalnlb zavodov. Ministrstvo za socijalno politiko je Imenovalo g. Radovana Matljašlča, da se v imenu naše države udeleži mednarodne konference, ki se je Pričela včerai in se peča s čl. 275 sanžer-hienske pogodbe, ki se nanaša na likvidacijo *oc!)alno-zavarovalnih zavodov v bivši av-ttrijskl monarhiji.
„ — »Zarja« prenehala Izhajati. Glasilo jrabljanskega župana dr. Periča Je prenehajo Izhajati, njeni ustanovitelji pa so se Pridružili »Delavskim Novicam«.
.	- J°*. Ftorian mrtev. Pred par dnevi
je umrl v Plznu po daljšem bolehanju Jos. JTorlan, profesor na tamkajšnjem učitelji-« u -u S£ adatell- Rajni Je bil v širokih fflasbemh krogih ugledna osebnost. Pred
i^t.dex,0y,a.Lv. kultur,lih akcijah v Plznu » drugih čeških krajih. ZložU je več zbo-
™n!,ral rn?OKO Pesmi. Rajnemu
sntJ+^ ^ f i? u,*’ Z3*0 1® njegova zgodnja
češki glasbi tem večja Izguba.
, Za ruske dijake. Ministrstvo pro* iita ie dovolilo, da smejo prve tri dni ve-“'Ra tedna zbirati šolski otroci prostovolj-iTjpPspevko za siromašne ruske dijake, ki odirajo na naših univerzah.
~T PodPora našim optantom Iz Ma-odnKSn Ministrstvo za socijalno politiko je Poror o, kredit 50 tisoč dinarjev kot pod-seHm!našlni IK)V*rn državljanom, ki so na-»«enl na, Ovčjem polju,
nančno ™??,n,ske d?k,ad® ** učitelje. Ft-iiev ^ «il^rstv0 i0 *r,eš,l° »roänjo učite-državn» deil način: Ak0 *te mož in žena krafunLU.radnika 01 s® nahalata na Istem osehn,.1^3^ dob'vala samo polovičen iznos
•tokla*. ÄSS^ÄbS!“
Ä nfoi”““ “ »etov” ""
strstvo	otroke. Mioi-
to načlrpo^™^
0tTOritihTOvTnÄNa naein t*0 moŽTTO otroke^ knih £ubonVtWl/e- ** Gluhoneme
Äk'ko’h,X"S»dri*s.'>s^r
t
[staoovitev zelo potrebnih strojnih tečajev fa. strojevodje. Ministrstvo je Opazilo, da r'manjkuje mnogo izvežbanih in kvalfflcL Rnlh moči. lečajl se otvorilo početkom w&odnjega meseca. Ako bo dopuščal pro-fačun. se bodo otvorili tudi tečaji za pre-»Wovalce železniških vozov.
^ Proti praznovanju praznikov. Mlnl-j*®*tvo ver je zaprosilo ministrstvo za so-politiko, da se postavi v pravilnik kovice določba o praznovanju prazni-sllCnm tr8ovskih, industrijskih in drugih Prln^J,, Podjetjih. Določba naj bi stala na nlan !?u/ da pripadniki ene veroizpovedi
VeroSvedipra2DOVati prazn,,cov druge
bolezni^»»k'ädbo instituta za ualezijive dela TOür^°8radu J® ministrstvo za javna narjev/ ^ V80t° 7 In pol milijonov dl-
nistrstvo Travdl^T 08 ,mrt obsojenih. Mi-ksandru v podni« J® Predložilo kralju Ale-Idb na smrt obsoie^0^^^1 rW*
^emUto^Abrolv* ntt	o^PorinM aka*
«ovlno in promet v	^ za
valo obiskati Francijo taI?.n?fd« namera' ?ab tamošnje kulturne, posihIinda ^ .8p0*
, ^ke in prometne razmere SAWiPa «^0" kritja ogromnih strošk^Sn £
- “S
go mesta Ljubljane«, kojega pravila so že potrjena. Ustanovni občni zbor se vrši v sredo dne 28. marca ob 16. uri popoldne v zbornični dvorani univerze. Na tem zborovanju predavata gg. dr. Fran Stele o »Stari Ljubljani« ter ing. arh. Rado Kregar o »Bodoča Ljubljana — modema prestolfca«. Vstop dovoljen le proti vabilu.
— Rekruti za našo mornarico so se včeraj poslavljali od svojega »civilnega« Življenja. Veselih obrazov so prihajali naši postavni iantje v Ljubljano in vriskaj« oznanjali Hudem, da gredo služit kralju. ‘Tudi take pijanosti pri rekrutih ni bilo opaziti, kakor se je to opažate prejšnja leta. Le nekaterim žilica ni dala miru. in ti so se gugali precej glasni po ulicah, vendar konstatiramo z zadoščenjem, da je bilo teh zelo malo.
— Padec z drugega nadstropja- V nedeljo popoldne se ie igral na hodniku pred stanovanjem v If, nadstropju na Dunajski kar mu je ljubica tudi odprla. Ko se je Kravje ograja precej široka, se je deček zmuznil skozi njo in padel na dvorišče, kjer je obležal v nezavesti. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ni zadobil nobenih težkih notranjih poškodb. Deček je samo na zunaj nekoliko opraskan.
— Razne nezgode. Forte Gvido, triletni sin posestnika iz Trbovelj je padel v škaf vrele vode in zadobil pri tem hude opekline po vsem životu. *— Kovačič Ivan, učenec ljudske šole. je skakal čez vrv in pri tem tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — Arh Stanko, 131etni sin pre-mogarja iz Trbovelj, je pri skakanju padel ter si poškodoval nogo in roko. — Kukovič Franc, delavec v Rajhenštajnu, je razstreljeval skalovje. Ker se pa ni pravočasno umaknil, mu je Izstrelek priletel v levo nu-go in ga močno poškodoval. — Vse so pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
— Na vodnikovem trgu je «kradel nepoznan žepar Mariji Cerar iz žepa črno platneno denarnico, v kateri je imela 320 K gotovine, zastavni listek in 2 recepta zdravnika dr. Valente.
— Tat v tiskarni. V tiskarni »Hrvat-skega štamparskega društva v Zagrebu« v Gundtiličevi ulici je ukradel tiskarski delavec Ivan Margon iz Sevnice 30 kg svinca za vlivanje črk. — Del svinca je mož prodal, ostanek pa mu je vzela ljubljanska policija.
— Razne tatvine. Posestniku Ivanu Lapu v Murščaku je nekdo ukradel osem kokoši, Istotam stanujočemu posestniku Antonu Stenčarju pa šest. — V soboto je neznan zlikovec ukradel na Vodnikovem trgu Mariji Cerar črno platneno denarnico s 320 kronami. — Čevljarju Francu Kosecu je neznan storilec odpeljal izpred gostilne Kovač v Dravljah kolo, znamke »Diirkopp«, vredno 8000 K. — Železničarju Josipu Vran-karju je bil na njivi poteg Gosposvetske ceste ukraden črn kratek suknjič, vreden nad 3000 K.
— Mariborske vesti. Sobotni in nedeljski nabiralni dan za ljudsko knjižnico izkazuje uspeh 28.000 kron. — V soboto je u m r 1 v Mariboru Milan Zupančič, pristav južne železnice. — Anton P. se je v nedeljo v Kamnici tako n a s r k a 1 žganja, da je zvečer na povratku proti svojemu domu s silnim razgrajanjem vzbudil pozornost redarja, ki mu je preskrbel primernejše prostore drugod, kakor pa na javni cesti. Enaka usoda je doletela Franca S., ki si je izbral Aleksandrovo cesto za torišče svojega Javnega nastopa. — Na Glavnem trgu je neznani uzmovič ukradel neki ženski denarnico s 110 dinarji vsebine. — Uradni dan trgovsko-obrtne zbornice odpade ta teden. — Mestno kopališče je ta teden odprto v sredo, četrtek, petek in soboto. Kadna kopel je vse omenjene dni dostopna vsakemu. Parna kopel pa je na razpolago v petek za ženske, ostale dni pa za moške.
—• Nesreča divjih lovcev. V lovišču barona Lazarinija v Smledniku sta šla v nedeljo neupravičeno na lov brata Bitenc iz Zg. Pirnič. V gozdu pa jih je nenadoma zasačil Lazarinijev gozdar in ker sta tatova na njegov klic »stoj« pobegnila, je oddal gozdar za njima strel s šibrami, kateri je zadel mizarskega pomočnika Alojzija Bitenca v hrbet in ga nevarno ranil, vsled česar se Se takoj zgrudil. Ker ima Bitenc vse polno šiber v hrbtu, so ga morali pripeljati v bolnišnico.
— Poboj radi ljubosumnosti. Hlapca Kravcar Anton in Josip Kastelic iz Starega trga sta Imela za ljubico Isto deklo. V nedeljo ponoči pa sta jo hotela tudi oba obiskati. Kravcar je potrkal prvi na okno, nakar mu je ljubica tud odprla. Ko se je Kravcar že ogrel v njeni topil »kamrici«, je že potrkal na okno tudi Kastelic. Kravcar je brzo zapustil »kamrico« ter hotel urno pobegniti pred svojim tekmecem. Toda ta mu je pred vrati zastavil pot in ga začel obde-javati z nožem. Sunil ga je trikrat v hrbet m enkrat v roko. Vsled težkih ran so morali Kravcarja pripeljati v bolnišnico, Kastelic pa se bo šel gret v »drugo kamrico«.
77 ^es razmesaril otroka. V neki novosadski gostilni se je te dni pripetil grozen slučaj. Neki petletni deček se je igral z buldogom in dražil psa, ki je že po svoji naravi precej razdražljiva in besna žival. Pes se je tega naveličal, skočil na dečka in mu zasadil svoje ostre zobe globoko v desno stegno. Kljub vsemu naporu niso mogli gostje rešiti otroka, ne da bi zbesnelo žival ubili- Na ta način rešen otrok je bil prepeljan v Pasteurjev zavod.
_ Volilni odmev. Žrtev volilnega Izida le te dni postal tudi neki beograjski prodar jaiec časopisov. »Novosti« so prinesle razgovor z Radičem, katerega so naslovile z »Radič In kralj«. Dotični prodajalec se je v svojem naštevanju poedinih časopisov,' ka-kor tudi glavne vsebine pomotll in parkrat 2avpii »Radič je kralj«- To je smatral nekdo kot nedopustno izzivanje in ga pričel teme-Hito obdelava« Okoli njiju se je zbrala Precejšnja množica radovednežev, ki so Pneeli zadevo pojašnjevati, dokler ni poll-Clia uredila zadeve.
steparica pod ključem. Sa-
- Policija je skozi dva irr^ca sti-WivLarwi?®ri}02no identiteto ne!, pusto-edaseče se rinCa -e imela razne dokumente,
glaseče se na najrazličnejša imena. Končno IWiwi »Tv^Ä TÄTf
“ÄrÄÄsev"-ki iS>
- Zaprti tihotapci valut. Orožništvo je aretiralo zakupnika kavarne »Bristol« v Starem Bečej^ ker e osumljen, da je «tihotapila! srehfo in zlato iz naše države na Madžarsko. Oblast- je odredila obširno preiskavo ki je prišla na sled mnogim nereo-nostitru Pričakujejo se številne aretacije.
0ustifškad]a v Mariboru.
ftanes ob 7. uri zjutraj se je na dvorišču okrožnega sodišča ob navzočnosti precejšnjega števila občinstva izvršila prva justjfikacija v Mariboru. 52ietni čevljar Andrej Lichtcnwallner, ki je bil stal že ponovno pred poroto in ki je bil moral prestati zaradi svojega nasilnega značaja že razne zaporne kazni, je bil obsojen 11. decembra 1922 pred tukajšnjo poroto ua smrt zaradi umora svoje žene, ki te je bil zadavil. V nedeljo zjutraj Je došio obvestilo, da je njegova prošnja ka pomltoščenje zavrnjena. Vsled tega se je smrtna obsodba izvršila danes zjutraj. Smrtno kazen je izvršil krvnik iz Sarajeva Florijan Mausner. Kaznjenec je bil popolnoma miren in je brez najmanjšega znaka razburjenosti stopil pod vešala, kjer rnu je Jcrvnik dal okoli vratu vrv, ka« tero je pritrdil na železnem kavlju, zabitem v lesen steber. Smrtni boj je trajal 10 sekund. nakar je krvnik izjavil sodneran dvoru, da ie sodba izvršena. Sodni zdravnik dr. Zorjan je ugotovil smrt. Truplo je viselo do po! S. ure zjutraj, nakar je bito sneto in zvečer pokopano v Pobrežju.
— Junaška deklica. V nedeljo sta se sprehajala po beograjskih ulicah neki brezposelni natakar iz Splita iu njegov tovariš. Dan ie bil lep in primeren za prijeten Izlet. Onadva pa nista imela niti beliča v žepu-Sklenila sta torej, da si denar preskrbita na nepošten način. Ko sta prišla v neko samotno ulico, se jima je nudila ugodna prilika. Okno nekega stanovanja je bito odprto, v bližini se ni nahajal nikdo in tudi Iz hiše ni bilo slišati žive duše. Gibčen natakar je takoj splezal skozi okno v hišo in pričel stikati 'za raznimi vrednostnimi stvarmi. Kar naenkrat pa začuje glasen »stoj«. Ni« poizkusil ni, da bi zbežal, ko je zagledal 16Ietno dekle z naravnost v njega namerjenim revolverjem v roki. Na pomoč so prišli sosedje, ki so vlomilca odvedli na policijo- Njegovemu tovarišu se je posrečilo pravočasno zbežati.
— Zahtevajte brezplačni ilustrüVanl cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljen- z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za od-merjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157,
— Važna novost so Berson-gumljastl podplati, ker napravljajo nepotrebne usnje ne podplate. Ker so Berson-gumijasti podplati ne samo znatno cenejši temveč tndl trpežnejši od usnjenih podplatov, si zato zagotavljajo že sami po sebi prednost pred usnjenimi podplati. Berson-gumijasti podplati pa nudijo tudi absolutno varstvo proti vlagi in mokroti ter mrazu in prožijo pri hoji elasticiteto. radi česar se preprečuje prehitro Izmučer.je pri hoji
— čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najce-nejši. Glavna zaloga na drobno in d'belo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta L
Spori la turistika.
— Hermes: Grahka, Zagreb 4:0 (1:0) Tukajšnji prvorazredni Hermes je imel v nedeljo za gosta zagrebško Grafiko. O tekmi sami, ki se je vršila na Igrišču Ilirije, se ne da veliko povedati, ker je bila malo vredna. Grafika je tretjerazredno moštvo in nam kot tako nikakor ni moglo servirati dobrega nogometa. Hermes, ki je sicer nastopil z več rezervami in zelo slabo igral, jc daleč nadkriljeval svojega nasprotnika. V Hermesu dobra srednji in desni krilec. Sodnik g. Hus dober.	M. K.
—Letošnja prvenstvena nogometna sezona se je otvorila v nedeljo predpoldne. Kot prvi so stopili v oster boj za točke Slovan :Slavija in JadramLask. — Slovan: Slavija 5:0 (2:0). Nelepa in raztrgana igra Slovana. Zelo simpatično je bilo mlado in šibko moštvo Slavije, ki je napram fizično jakemu nasprotniku držalo cel čas odprto igro. Slovan nastopil samo z 10 igralci. —
— Jadran:LASK 3:0 (1:0). Trd oreh je bil v nedeljo LASK, ki je letos veliko boljši kot lani, za Jadrana. Tekma je bila prav lepa In napota. LASK je v prvem Polčasu celo malo nadkriljeval svojega nasprotnika, ki tega ni znal izrabiti v svoj prid. Jadran, ki je igral brez Rapeta, je precej popustil od svoje prejšnje forme. Sodnik g. Klepec ni bil dober.	M. K.
— Svoboda-Ljfubl.iana:PrimorJe rez. 3:2 (2:0). Slaba, malo vredna prijateljska tekma, igrana na igrišču Primorja.
— Rapld, Maribor :Prlmorje, Ljubljana 3:3 (2:1). V neijo je odigralo Ljubljansko Primorje v Mariboru neodločeno prijateljsko tekmo s tamkajšnjim S. V. Rapidom. Sicer odprta igra prvega polčasa ni nudila gledalcu ničesar zanimivega. V drugem polčasu šele se je stopnjevale dvigala ter v zadnjem četrt ure dosegla svoj višek. Domačini, ki sicer ne gojijo kombinacijske igre, so s svojo brzino in odločnostjo pred golom zelo ugajali. Najboljši del moštva je brezdvomno obramba, osobito desni branilec Barlovič, ki Ima izvrsten placemeut in start. V napadu je dober Ferk, kot srednji napadalec. Ljubljančani s svojo Igro prvega polčasa nso zadovoljevali. Nikakor se niso mogli znaj« na razmeroma malem igrišču Raplda ter prevedli slabo, raztrgano ter nesmiselno igro. Slaba je bila obramba, ki je zakrivila tuđi dobljena 2 goia prvega polčasa. V drugem polčasu pa se je Primorje povspelo in slednjič prevzelo vodstvo igre v svoje roke. Obramba je postala boljša. Krilska vrsta je dobro podpirala napadalno, akoravno ni bila povsem na višini. Lepo kombinacijske igro je proizvedla napadalna vrsta, le odločnosti pred golom je manjkalo. Rapid ni mogel vzdržati diktiranega tempa in le navedeni slabosti napadalne vrste Primorja, ki Je sicer rezultat 3:1 izravnala (l enajstmetrovka) Je pripisati, da Ljubljančani niso dosegli takega rezultata, ki bi popolnoma odgovarjal razmerju moči obeh moštev. V Primorju dobri Maič, Baline In Žargaj H. Sodnik g. Nemec ni mogel preprečiti preveč ostre Igre, ki so io izvajali Mariborčani.	M. K.
— Svoboda, Maribor 5 SSK. Maribor 2:1. Na igrišču Maribora Igrana prijateljska tekma, v kateri je zasluženo in sigurno zmagala Svoboda nad prvakom Maribora, Ki se nahaja v slabi formi.	M. K.
Koncert kozaškega zbora.
27. marca 1923 priredi ob pol 9. uri zvečer v dvorani hotela »Union« v Ljubljani voja-Ski hvdožestvenl kozaški zbor »Kuhanj. $ Jo c!"i pod upravo svobodnega umetnika S. G. okolova samo enkratni koncert Zbor je spopolnjen z najboljšimi ruskimi solisti iu pevci beograjske in zagrebške opere ter je to zadnji koncert v Jugoslaviji, nakar odpotuje v Italijo, na Špansko, Francosko in v Amerike. -- Cene prostorom po 25, 20, 18 in 10 Din; dijaki iu vojaki po 5 dinarjev. — Predprodaja vstopnic v kavarni »Zvezda« od 10, do 12. in od 5, do 9. ure popoldne. —
iz dni&tf&Tega življenja.
—	»Slovensko lovsko društvo«. V nedeljo 25. t. m. dopoldne so se zbrali zastopniki našega lovstva iz cele Slovenije v Ljubljani. Kljub lepemu, osobito za lovca in planinca vabljivemu vremenu, so prihiteli v našo prestolico slovenski lovci iz Gorenjske, Dolenjske in Notranjske, prišli so Štajerci in bratje Korošci.
Zborovanje, ki Je trajalo skoro cel dan, se ie pričelo v dvorani »Mestnega doma«, zaključilo pa v satenu m glavnem kolodvoru. — Po pozdravnem nagovoru predsednika dr. Ivana Lovrenčiča 30 se spomnili nali lovci dveh umrlih tovarišev, vrlih lovcev gg. dr. Ivana Tavčarja in dr. Homana. O notranjem poslovanju, kt izkazuje vrlo živahno delo, je poročal tajnik g. Renovš. Glasom njegovega poročila ima društvo HtO rednih hi 120 ustanovnih članov. Sedež društva je v Ljubljani, podružnice pa ima društvo v Radovljici ua Gorenjskem, v Ptuju, Mariboru in Celju. — Poudarjal ie osobito delovanje pravnega odseka in omenil društvene prireditve kakor »Tekmovalno streljanje«, »Razstavo rogov« in pa veliko lovsko veselico v Narodnem domu. Vse te prireditve, posebno strokovne, so jako dobro uspete. Blagajnik doh. ravn. fvan Zupan je podal kratko blagajniško, g. Ivan Rozman pa gospodarsko poročilo, v katerem je omenil, da se tiska sedaj društveno strokovna glasilo »Lovec« v zadnjem času v 2300 izvodih. Predsednik dr. Lovrenčič je poročal nato precej obširno In zanimivo o notranjem društvenem razvoju, pri čemer je poudarjal potrebo ustanovitve »Lovske zbornice«, kakršne so ustanovljene že v vseh sosednih državah. — Omenil je tudi Šumsko dlrekciio, ki se za društvo vrlo zanima te je naklonilo društvu precej izdatno podporo. — Zborovanje je prešlo na to v burno debato glede raznih notranjih vprašanj, pri čemer jc pa predsednik končno odločno zavrnil vsa podtikanja in vsako politično pristranost. Pri volitvi odbora so bil izvoljeni sledeči gospodje: Predsedstvo: dr. Ivan Lovrenčič, predsednik; dr. Ivan Tavčar, podpredsednik in odborniki gg.: Ivan Zupan, doh. ravn., Ljubljana; Ivan Rozman, šol. sluga, Ljubljana; dr. Ivan Modic, vlš. sod. svet. Ljubljana; dr. Stanko Bevk, preds. vlš. šol. sveta, Ljubljana; ing. Anton Rndež, graščak, Ribnica; dr. Avgust Leitgeb, sod. predst., Vrhnika; Josip Kremenšek. prof. Ljubljana; Anton Juvančič, zasebnik, Ljubljana: Anton Slvte, gozd. nadsv., Ljubljana: dr. Fran Ro§, odvetnik, Laško* Karo! Kovač, trgo-vec, Stari trg pri Ložu; dr Prte Lukmanu, odvetnik, Ljubljana; Feliks Justin, viinad-zorn„ Ljubljana; dr, Janko Ponebšek. fin. nadsvei, Ljubljana; dr. Hubert Souvan, fin. prokurator, Ljubljana; Venče Jakši, industri-lalec. St. Janž; dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik, Ljubljana; Josip Turk, podiet-nik, Ljubljana; Adolf Potokar, tač. svek. Ljubljana: ing. Fran Tavčar, Ljubljana; Juhi Mazeile, posestnik, Gradac; Dragotin Ccč, ravnatelj, Ljubljana: Anton Mladič, vlš. dež. sod. svetnik, Ljubljana; Ivan Rus, lesni trgovec, Žaga pri Ribnici; Viktor Tončič, nadzornik. Ljubljana. — Preglednika računov: Fran Avčin, viijj gemeter, Ljubljana; Evgen Križaj, rač. nadsvet., Ljubljana. Namestnika:	Miroslav Pogorelec, trgovec,
Ljubljana; Viktor Herfort. dvor. prep , Ljubljana.
—	»Društvo slušateljev juridlčnc fakultete v Ljubljani« je na Vi. rednem občnem zbon? dne 21. marca 1923. Izvolilo sledeči odbor: predsednik Karlo Sketelj, oand. iur.; podpredsednik Viktor Ziokarnik. cand. iur.; tajnik Ciril Golouh, stud. iur.; blagajnik Bo. žldar Ponebšek, cand. iur.; knjižničar I. Kari Pleiweiss, cand iur.; knjižn. H. Srečko Grmovšek, cand iur.; odbornik Uroš Zun, stud. iur.. revizorja: Ivan Razboršek, cana iur., Miroslav Dev, canđ. fm\
— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto je predaval v društvu »Soča« g. dr. Ernest Dcreani o nosu in vonju. Predavanje je bito zanimivo ta poučno, poleg tega pa je g. predavatelj s svojim znanim humorjem skrbel, da tudi smeha ni manjkate. Občinstvo se je predavatelju zahvalite s prisrčnim aplavzom. Po predavanju je neka deklica prav dobro deklamirala »Bolest Gorice«. in neki mlad gospod »Minerje« dr. Grudna. Končno je še zapel oddelek pevskega zbora »Jugostovenskih železničarjev« nekaj narodnih in umetnih pesmi
— Akcijski odbor železničarskih organizacij in organizacij državnih nameščencev sklicuje za torek, dne 27. t. m. ob 19. uri 30 minut sejo, kf se vrši v prostorih »Zveze jugostovenskih železničarjev«, Gradišče 7. Na to sejo so vabljeni tudi zastopniki onih strokovnih organizacij državnih nameščencev, ki v Osrednji Zvezi niso včlanjeni, -t- Akcijski odbor,
— Društvo najemnikov za Slovenijo,
opozarja, da se vrši prihodnja Javna pdbo» rova seja v sredo, dne 28. marca ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije. Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno.
Novosti Iz Primorske.
1 • ”	mucke. Neka upo-
kojena TOletna učiteljica v Trstu se zete zanima za lačne mucke. To pa je pred par dnevi p ačala s težko poškodbo. Kakor po navadi Je tud! kritičnega dne zbrala okoli sebe četo čredo zvestih muck In Jim trosila ostanke Jedi, Id Jih je navadno zbirala pri svojih sosedah. Mačje mijavkanje pa Je nekega stanovalca prvega nadstropja zete razburite In prišel je dol ter starko precej močno sunil. Padla je na tla te sl pri tem zlomila levo nogo.
Izpred sodišča.
RADI TOVARIŠKE TATVINE
je WI obsojen deL Štefan Risa Iz Krčeve na Sp. Štajerskem na 2 mes. težke ječe. Ukradel Je sodelavcama Beltramu in Bratini obleko.
AVTO 90S ta 405.
v nedeljo, 22. januarja sta vozila omenjena avtomobila po Kamniku tako, da je bilo strah vse ljudi na cesti — Vozova sto odletavala in opletala v silnem diru s ceste na trotoar in zopet na drugo stran, od-letavato Je kamenje v vrata ta okna, ljudje so kričali, vpili ta zmerjali ter se v straha stiskali k zidu, veseli izletniki pa so vesefo peli in se smejali na vosovlh. Šoferja, o katerih trdijo, da sta bila z gosti vred pijana kot klade, sta bite obsojena vsak na 1 teden zapora in morata poravnati vso ško-b’ stroške. Tozadevnemu prizivu je ugodno sodišče v toliko, da Je premenilo enemu obtožencev I tedenski zapor v denarno kazen 1000 Din, drugi pa Je dobil mesto m» P dni zapora.
CSoipodarsfv©
X Živinski sejmi v Ljubljani zopet Nevoljeni. Pokr. uprava jc dovolila, da se :njim' v Ljubljani zopet vrše, ker je kužna bolezen, slinovka, v Ljubljani popolnoma, v okolici pa deloma ponehala. Prvi živinski sejem bo torej v sredo, 4. aprila.
X Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne Borze Dela«^ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od L januarja do 17. marca 1923 8113 strank ta sicer 3276 delodajalcev in 4837 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1589. —- Dela iščejo: stroj, in stavb, ključavničarji, kleparji, mehaniki, elektromonterji, zidarji, tesarji, slikarji, pleskarji, krojači, šivilje, čevljarji, risarji, tkalke, natakarice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: tesač, vrtnarji, elektromonterji. usnjarji, čevljarji za fino delo, zlatarli, žagarji, opekarski delavci, sodavičarji, šivilje za moško perilo, služkinje, kuharice, vajenci itd.
X Dohodki carin v šaši državL Iz Beograda'poročajo: Dohodki glavnih carinarnic v prvi dekadi meseca marca znašajo 46,819.237 dinarjev v srebru, potem takem znašalo carinski dohodki od začetka tega proračunskega leta, t }. od 1. avgusta 1922 pa do 10. marca t. 1. 854317.848 dinarjev v srebru.
X Novo veterinarske pristojbine. Za pregled živine, ki se pošilja po železnici ali po ladji, je izdal oddelek za narodno gospodarstvo naredbo, po kateri se morajo plačati pregledbene pristojbine, ki pripadajo deželnemu veterinarskemu zakladu, od glave pregledane živine, in sicer: za goveda brez ozira na starost, porabo in težo 2 Din za vsako glavo. Za teleta stara do 6 mesecev po 1 Din. Za konje, osle, mezge, mule po 3 Din. Za žrebeta stara do 6 mesecev po 2 Din. Za ovce in koze 50 para. Za jance do 3 mesece stare po 25 para. Za debele svinje brez ozira na težo po 2 Din. Za mršave svinje brez ozira na starost in težo po 1 Din. Za prašičke do 3 mesece stare po 50 para. Ta naredba stopi v veljavo s 1. majem 1923.
X Občni zbor beograjske borze. Dne 15. aprila ob 9. uri dopoldne ima beograjska borza svoj 23. letni občni zbor. Na dnevnem redu so poročila upravnega In finančnega odbora, absolutorlj upravi in odboru ter volitve novega vodstva.
X Kotiranje bosanskih obveznic. Finančno ministrstvo je poslalo borzama v Beogradu in Zagrebu dopis, v katerem zahteva, naj se takoj začno kotirat! bosanske 434 obveznice.
X Državni tečaji tujih valut Beograd, 2 i. marca. (Z) Minister financ g. dr. Stoja-dlnovjč je izdal 21. t m. sledeče rešenje: Za čas od 1. do vključno 30. aprila t 1. veljajo isti tečaji, ki so veljali za mesec februar in marec t 1. ia ki so natisnjeni v »Službenih Novtaah« št, 23 z dne 31. januarja, po katerih se bodo radi pravilnejše odmere pristojbin in določanja pristojnosti pri sojenju vse terjatve, ki se glase na zlato tujo valuto, preračunale v dinarje ta po tej vsoti sc bo izvršila odmera pristojbin po zakonu o taksah. Po teh tečajih se bo vršila tudi odmera pristaniških pristojbin (iz generalnega inšpektorata ministrstva financ I, 11.731).
X Pasive banke »Bohemie« presegajo po nainovejših poročilih vso delniško glavnico in rezervne zaklade. Likvidacijo le prevzel posebni sindikat bank in upajo, da bo možno izvršiti likvidacijo tako, da ne bodo trpeli škode vložniki.
X Dobava pohištva, namizne posode ia pribora. V pisarni intendantskega odseka Odcienja za mornarico v Zemunu, se bo vršila dne 12, aprila t. L ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave pohištva, namizne posode in pribora za Pomorsko vojno akademijo. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Ostrenje pil. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 12. aprila t. L ob 11. uri dopoludne pismeno licitacijo glede oddaje ostrenja 6000 koma-dov raznih pil. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila.
Zagreb, 26. marca. (Z) Devize: Dunaj 0.1365—0.1373, Berita 0.469—0.474, Budimpešta 2.10—2.20, Bukarešta (50), Italija 477-—480, London izplačilo 459—461, New York ček 9725—97.75, Pariz 625-630, Praga 290.50—291.50, Švica 1808-1814, Varšava 0.235—0.245. — Valute: Dolarji 95—96, napoleondori 0—365, lire 471—473.
Zagreb, 26. marca. (Priv.) Devize New York 97.25—97.75, Pariz 6.25 —6.3( Švica 18.08—18.14, London 4.95—4.61. Du naj 13.65—13.73, Praga 290.50—291.50, Ua lija 4.77—4.80, Berlin 46.90-47.40. — V a lu te: Dolarji 95—96, Ure 4.71—4.73, Beograda, marca. Devize: Bu karešta 47—48, Berlin 0.47-47.25, Duna 0-1365—0.137, Budimpešta 2.10—2.20, Solu: 108 (sklep), Sofija 65—68, Praga 291—29.1 Pariz 630-638, Ženeva 1810—1820, Amster dam 3825—3850, Milan 475-478, New Yorl 97.25—98, London 457—460, Bruselj 55i -560.
Curib. 26. marca. Otvoritev Berlin 2.60, Holandija 213.50, New Yorl
541.50,	London 25.39, Pariz 34.90, Mila;
26.50,	Praga 16.05, Budimpešta 10.75, Za greb 6.55, Sofija 3.70, Varšava 1.70, Duna 75J50, avstrijske krone 76.
C u r 1 h, 26. marca. Zaključek Berlin 2.60, Holandija 213.50, New Yorl 541.25, London 25.39, Pariz 34.90, Milar 26.77, Praga 16.075, Budimpešta 12, Zagrel 5-55, Sofija 3.70, Varšava 1-30, Dunaj 75.50 avstrijske krone 76.
Berlin, 26- marca. Dunaj 29.04, Budimpešta 465, Milan 101.995, Praga 61.869 Pariz 133, 814. London 97.755, New York 20.862.71, Curlh 385-134. Beograd 21-396.
Pr z g a, 26. marca. Dunaj 4.65, Beri ir 16.375, Rim 167.25, avstrijske krone 4.62 Ure 171.75, Budimpešta 76, Pariz 222.25 London 160.625, New York 34.20, Curili 633.75, Beograd 36.375.
DJ?,naL 26. marca- Devize: Beograd Berlin 3^0—3-50, Budimpešta 153)5—16.05, London 334-500—335.900, Ml-Jf 3496-3504, New York 71.425—71.575, Pte-iz 4599-4611, P™** 2122-2128, Sofija 489.30—490.50, Cerih 13.)85—13.2i5. ._ y a~ fnte: Dolarji 71.100—71.400, levi 4.68-4.72+ nemške	—3.58, angteiki
funti 332^00—833.800 francoski franki 4540 —4570, lire 3462-50—3477^0, dinarji 726— 730, Mi 336—338, švicarski franki 13 095— 13.155, češkoslovaške krone 2105—21IS,
Iteadtoak* kjmt ruo—u.
%ersfia:
Kako se ie ženil
Tone Bolha.
„ Uradniki državne železnice v mestu S. so stikali glave. V gručah stoječi, gledajoč drug drugemu čez rame, m ti trgali iz rok črno- obrobljen list Kaj je? so se vpraševali s pogledi »Zopet je napravil eno neumnost,* »e je oglasil kolega med dovtipi tova-Üsev0
— Kdo? 'J-.
— Bolha! ia vsa pisarna se je glasilo smejala.
— Na, Mavric! je klical h drugega tfddelka prihajajočemu asistentu:
Čitaj Tonetov parte!
Pozvani je med donenjem šal segel listu. S hitrimi očmi ie prebiral vse-
Potrtlia srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da sem po dolgem premišljevanju in obotavljanju, danes skočil v sladkogrenki zakonski jarem z gospodično	.. .
Anico ZabrlSevo.' ;
Previden $ vsemi potrebnim! set-kramenti svete vere za novoporo« čenče, izdihnil sem svojo dragoceno fantovsko prostost	j....
Prosim tihega sožalja! .
S...., dne 21. mala 19..
Položil je list na mizo in vzkliknil:
Sto hudičev! Pri moji veri, da mi je žal za Toneta. Nič več nas ne bo zabaval s pikrimi šalami. Fantovski humor, mu bodo prevzele skrbi ože-njenca.
— Skrbi? se je med splošnim krohotom oglasil drugi. Glavo stavim, da teh Tone še poznal ne bo! Misliš, da je ta Ani«» edina, ki jo ima? Po vseh kotičkih poseduje takozvane »ljubice za kratek čas*, in kakor sc sliši, je celo eni pustil zre! sad za spomin. Ej prijatelj, Tonetov značaj se ne bo izpreme-nil Bolha je bil m ostane stara ribniška korenina.
Med tem ko so tako razpravljali o njem, je Tone Bolha, v pisarniški oble« ki, hitel proti cerkvi sv. Jerneja. Kakor blisk so švigali njegovi koraki po cest« neA tlaku. Srce pa mu je obdajala plahost, da ne bi ga ravno na poti v novi stan srečala katera izmed prejšnjih ljubic, ter mu preprečila skovani načrt.
S polno glavo takih in enakih muh,
je dospel m domenjeno mesto, kjer ie na ovinku ceste iz električnega voza izstopila gospodična Zabričeva...
Anica je bila popolnoma belo oblečena, od klobučka do čeveljčkov ter držala pet rdečih nageljnov v roki
Priči, gospoda Lavrič in Kravos, sta istočasno prispela od druge strani; tako so se točno ob desetih podali v cerkev, kjer ni bilo nikogar razen stare ženske, ki je ob debelih rožnovenčnih jagodah premikala čeljusti.
Poročna ceremonija ni trpela dolgo, Le kratka opazka je nastala vmes.
— Žena bodi možu pokorna! je resno poučil kaplan.
«=> Mož pa feni nadležen! je glasna pristavil gospod Kravos,
Po poroki so se vsi skupno podali v kavarno Železnik, kamor sta često zahajala Anica ia Tone in kjer sta bila prav dobro poznana.
Kaj, da je danes gospodična tako praznično oblečena? je vprašala kavar« aičarka.
— Mala oženili smo se, je brž odvrni! ženin.
Ker je gospa Tonetove besede vzela le za šalo, jo je Anica z dokazom poročnega lista in prstanov prepričala o resnici
1£a Izpoved pa ss le vsekakor la-plačala, ker je po iskrenih čestitkah prišla bogata južina najlinejših slaščic in likerjev, brezplačno na mizo.
Tu so presedeli ves dopoldan.
Ob eni jih je čakalo v gostilni Oblak, že zjutraj naročeno kosilo, do katerega sta imela gospoda Lavrič in Kravos še največjo slast, ter še obirala kapune, dočim sta ženin in nevesta letela na kolodvor v skrbeh, da ae zamudita vlak.
Prišla sta pravočasno «er se ob dveh odpeljala na Tonetov dom, v Ribnico.
— Pa kaj, da nista pisala? je klicala njegova mati
— Hej, mamica, vzela sva se! j® mahal Tone s klobukom.
— Kaj? Kar tako? se j§ smejala starka,
— Ne, ne! prav zares, je ljubeznivo pojasnjevala Anica ter nakazala prstane.
Kakor bi udaril grom, se je po vsej bližnji okolici raznesla vest, da se je Bolha oženil
Njegova mati pa se še oddahniti ni mogla, tako je naglo klicala Minko, Pepco, Rezko, Lenčke, vsevprek.
In vsaka ji je morala biti v pomoč. Prva je donašala drva, druga je kurila
?se£, tretja nastavljata lonce, četrt® iskat® la meso na trgu Ud.
Ko so bile vse priprave v redu, se j® okrog kuhe, z BaJkavko vred, sukal« pet bližnjih sosed.
Točno ob šestih je bila miza pogr» njena, kjer se je vršila sijajna ribniška» svatba med ukanjem in plesanjem gostov, do šeste ure zjutraj.
S prvim jutranjim vlakom sta se z®p konca vrnila v S. ter ob osmih zopet zajutrkovala v kavarni
Anica je koj potem odšla domov te? začela urejati novo stanovanje.
Tone pa je pohafifovai še ves dan, od gostilne do gostilne, ter se vrnil šel« ob treh ponoči domov.
— Lepo se je pričelo, ga je okarala nevesta.
— Saj to bo skozi držalo, jo le nagi» potolažil ženin.
In ostal je mož beseda. Se danes st ne vrne nikdar pred «m uro zjutraj domov.. e
Glavni urednik: tvan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Lasi »Zvezne tiskarne« v Ljubliartl
, 'i
■
jt:.?'
jjgmffl Qaborlau?
Akt štev. 113.
Roman.
^Nadaljevanje.)
fa odkritja čez dvajset let so Louisa pop®!»
fposa potrla.
»Ali se vam ne sanja?* je vprašal tiho,
Milhona je žalostna zmajala z glavo.
J »Ne,« je nadaljevala. »In če bi stari Menoul še |lvel bi vam mogel povedati kako ]e peljal Ga-ptona do Gamaragua in kako je prišel od tam vaš ferat v Marseille ter se vkrcal na ladjo. Toda vse |o še ni prav nič. Gospod Gaston ima sina,*
»Moj brat sina! Žena! Vam se blede!«
»Ne, žal ne! Saj to je moja nesreča tu na svetu fi v večnem življenju. Imel je z gospodično Valen-ijno sina. Sama sem ga imela v inozemstvu v rokah in sem ga nesla neki ženski, ki ga je prevzela m rejo.«
Milhona je povedala vse, kako se je grofica Jezila, kako so se odpeljali v London in kako so odpravili malega Raoula.
Z dobrim spominom starih ljudi, ki ne znajo te pisati, ne brad ter sc ne morejo zaupati papirju, Je pripovedovala najmanjše podrobnosti, povedala Ime vasi in rejnice, ime otroka in natančno vse 4neve dogodkov.
Potem je govorila o Valcntinini nesreči po tej jBnoti ,o slabih razmerah, v katerih je grofica živela in končno o poroki ubogega dekleta s pariškim gospodom, ki je tako bogat, da sam ne ve, koliko denarja ima, z bankirjem Fauvelom.
Rezek, dolg brlizg jo je prekinil.
»Moj bog!« je vzkliknila vsa prestrašena, »moj mož me kliče«.
!n pohitela je v pristavo kar so jo nesle stare «oge.
Dolgo je bila že odšla, ko je Louis stal še vedno nepremično tam. Med MHhoninim pripovedovanjem mu je prišla podla misel, misel, ki je bila tako nizkotna, da se je celo njegova pokvarjena In vsemu slabemu dostopna duša tej misli upirala. In te misli ni mogel več prepoditi naraščala je v »jem vedno večja in večja.
Slišal je že bil o bogatem bankirju ter sl slikal, kaj vse bi mogel doseči, če izkoristi to, kar je bil ravnokar izvedel. So tajnosti, ki so, pravilno uporabljene, vredne celo premoženje.
Bojazen, da bi bil na svoja stara leta Izpostavljen bedi in pomanjkanju, je pregnala zadnje njegove premisleke.
»Predvsem,« si je mislil, »se moram prepričati p resničnosti teh trditev; potem si napravim načrt.«
Zato se je odpel ial Louis de Clameran čez dva dneva, ko mu je bil Tougeroux izplačal kupnino za grad 5280 frankov, v London.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
V dvajsetih letih svojega zakona je doživela Valentina de La Verberie, sedanja gospa Fauvei, samo eno rešilno bol ,in to je bilo takrat, ko ji je leta 1859 umrla mati v Parizu, kamor je pogosto prihajala. Umrla je za pljučnico. Do zadnjega trenutka je b!Ia stara huda grofica pri polni zavesti in še par trenutkov pred smrtjo je rekla svoji hčerki:
»Priznaj, da sem imela prav, ko sem te pregovorila, da mclči! Tvoje molčanja mi je dalo udobno starost, za katero se ti zahvaljujem, in tebi da mirno bodočnost.«
- Gospa Fauvc! je rada nzglašala, da od takrat ni imela nobenega resnega vzroka več za ža’ost in nobene prilike, da ti ji bila iztisnila tudi le eno solzo.
Kal si ie mogia tudi želeti? Po tolikih letih ji je bil Andre še vedno ljubeči soprog kakor prve dni zakona. Iz nezmanjšane ljubezni je vzraslo ču-'dovito soglasje v naziranju in brezmejno zaupanje. Vse se jima je posrečilo. Andrč je žele! obogateti; obogatel je daleč preko svojega pričakovanja in daleč preko svojih in Valentininih želja.
Oba sina, Luden in Abel, ki sta podedovala lepoto svoje matere, sta bila s svojim dobrim srcem in svojim razumom ponos rodbine ter sta nosila sijaj domače sreče izven hiše.
D ni manjkalo Valentini ničesar do sreče, si je pridobila za samotre ure družico, Madelajno, izborno deklico, ki jo je sama vzgojila in ljubila kakor svojo hčerko in ki ji je bila nežno udana kakor hčerka.
Madeiajna Je bila Fauvelova nečakinja, ki je bila izgubila svoje starše, dobre in poštene ljudi, že v zorni mladosti Valentina jo je želela k sebi morda v spominu na ubogega zapuščenca v Londonu. Upala je» da jo bo bog blagoslovil za to dobroto in da ji bo Madeiajna angeli varuh.
Oni dan, ko je prišla v hišo sirota, le dal vpisati v svoje knjige 10.000 frankov, ki jih je določi! za njeno doto. Veselilo je bogatega moža, da je pomnoževal teh 10.000 frankov. Njemu, ki se za samega sebe ni spustil nikdar v kako dvomljivo spekulacijo, ie bilo v zabavo, da je stavil denar svoje nečakinje na najneverjetnejše papirje. Bila je to samo Igra, vendar je vedno dobival tako da je naraslo v petnajstih letih onih 10.000 frankov na pol milijona.
Nič čudnega, da so ljudje zavidali rodbino Fauvei. Celo samoobtožbe in skrbi Valentinine so poj’emaie. Pod blagodejnim vplivom sreče je našla skoraj pozabljenje in mir. Tako zelo se je bila pokorila za svojo krivdo in za to, kar je zamolčala Andreju, da je mislila, da je z usodo obračunala. Sedaj se je upala gledati v bodočnost; mladost se ji je čedalje bolj skrivala v gosti megli’ ter se ji Je zdela, kakor spomin na hude sanje. Da, mislila je, da je rešena.
Nekega novemberskega popoldneva pa j! jo prinesel, ko njenega moža ni biio doma. sluga pismo, katero je bil neki neznanec izročil hišniku.
Ničesar sluteč je odprla zavitek ter brala;
»Spoštovana gospa!

AH bi zaupal preveč v spomin Vašega srca, čc Vas prosim za polurni razgovor? Jutri med drugo in tretjo uro bom ime! čast oglasiti se prt Vas.
Marki de Clameran.«
K sreči Je bita gospa Fauvei sama.
V smrtnem strahu je zatrepetalo srce uboge žene, ko je bila pismo prebrala.
Desetkrat je pismo polglasno prebirala, da se prepriča, da je resnično; desetkrat je Izrekla v blaznem strahu ime, ki » je bilo svoj čas tako drago: Clameran.
Upala je, da je ta nesrečna preteklost pozabljena in za vselej uničena. Sedaj je stala pred njo, živo grozeča, neizrposna. Uboga žena! Nobena sila na svetu in v nebesih ni mogla storiti nestor-jenega» kar se je bilo zgodilo.
Šele čez dolgo časa je zbrala misli ter si rekla, da se je dala prehitro in po nepotrebnem ustrašiti Brez dvoma je bilo pismo od Gastona. Zakaj bi jo bilo strah? Gaston jo je hotel ob svojem povratku na Francosko videti. Razumela je to željo in je predobro poznala nekdaj ljubljenega moža, da bi se morala česa bati od njega.
Prišel bo, našel jo bo z drugim poročeno, starejšo in mater rodbine; spominjala bi se preteklih časov, vrnila bi nam dragocenosti njegove matere — to bi bilo vse.
Vendar so jo mučili strašni dvomi Ali naj mu razodene, da je imela sina z njim?
Ce prizna, bi to pomenilo, da se izda. To bi pomenilo, da izroči možu, če tudi morda najbolj častnemu, ne samo svojo lastno čast, marveč tudi čast in srečo njenega moža in njenih otrok.
Ce bi molčala? To bi bil zločin. Ko je zapustila svojega otroka, ko mu je odrekla negovanje in ljubezen matere, mu je ukradla tudi ime in premoženje očeta.
Ni biia še prišla do sklepa, ko so jo poklicali k mizi.
Mi čutila v sebi poguma, da bi šla dol !n se izpostavila pogledom sinov. Pod pretvezo, da ji je slabo se je umaknila v svojo sobo prvič vesela, da je bil mož odsoten.
Madeiajna je vznemirjena prihitela, a ona Jo je poslala stran pod pretvezo, da jo beli glava in da hoče zaspati.
Hotela je biti sama in pričakovati nesrečo; z duhom je skušala prodreti v prihodnjost in uganiti kaj se bo jutri zgodilo.
Tudi ta ura, katere se je tako bala in jo vendar željno pričakovala, je prišla.
Do druge ure je štela ure, od dveh naprej minute. Ko je bilo pol treh, so se odprla vrata salona in služabnik je javil:
»Marki de Clameran.«
Gospa Fauvei je bila sklenila ostati mirna, da, celo hladna. V dolgi noči si je skušala slikati podrobnosti tega sestanka ter si je izmislila vse, kaj bo govorila.
V odločilnem trenutku pa jo je zapustila moč »jene volje, ni mogla vstati, ne govoriti, ne misliti
On pa je obstal sredi v sobi ter čakal ko se Is bil priklonil.
Bil je to mož petdesetih let, z žalostnim, resnim obrazom. Lasje in brke so bile že preprežene s sivimi niti. Oblečen je bil črno, elegantno ter je bi! sploh zelo distingviran videti.
Nepopisna čustva so se borila v ženi ko ga je tresoč se opazovala ter skušala najti v njegovih potezah sledove nekdanjega človeka, ki ga je bila tako silno ljubila, katerega ustni so se bile pritiskali na njene, ki jo je objemal in ©d katerega je imela sina.
Začudena je bila, da pri dozorelem možu ni spoznala nobenih sledov mladeniča» čegar spomin jo je spremlja! skozi življenje... prav ničesar».. Končno, ko je še vedno stal neprenilčon, ie vzdihnila:
»Gaston!«
Oti pa je žalostno zmajal z glavo 5n odgovoril:
»Jaz nisem Gaston, milostljiva. Moj brat je podlegel bolestim in bedi pregnanstva; jaz sem Louis de Clameran.«
Groza jo je pretresla od glave do nog; to n! bil Gaston, in že naglas, s katerim je bila izgovorila to ime. je bil popolno priznanje. Kaj je hote! od nje ta brat, kateremu Gaston takrat ni toliko zaupal, da bi mu bil razodel svojo tajnost.
Hitro se je zopet zavedla, ponudila Louisu malomarno stol ter rekla z mirnim glasom:
»Potem prosim, da mi razložite namen svojega obiska, kl ga niti Izdaleka nisem mogla pričakovati.«
Marki, ki ie gosp® neprestano opazoval je sedel.
»Pred vsem, milostljiva, moram vprašati, ali naju ne more nobeden slišati, kaj bova govorila.«
»Zakaj to vprašanje? Ne verjamem, da bi ml mogli povedati kaj, česar ne bi smeli slišati moj mož in moji otroci*
»Dovolite mi, da vztrajam pri tem, ne v mojem, marveč v Vašem interesu,« I» odgovorii Louis ter pomenljivo zmajal z ramo.
»Govorite brez strahu, tu sv® varna pred vsako radovednostjo.«
Kljub temu zatrdilu jc sedel marki prav blizu njenega sedeža, kakor da se skoraj ne upa povedati, kar je hotel razodeti.
»Milostljiva. Gaston je mrtev; name se je obrni! s svojimi zadnjimi rnfslimi, mene je izbral, da izvršim njegovo zadnjo voljo, Ali me sedaj razumete?«
Le predobno ga le razumela uboga žena, zaman pa se je trudila prodreti v misli neljubega gosta. Morda je prišel le, da zahteva dragoceno Ga-stonovo zapuščino.
»Nočem Vas spominjati na nesrečne doživlja» je, ki so tako strašno posegli v življenje mojega brata in uničili njegovo prihodnjost. Gotovo niste mogli pozabiti prijatelja svoje mladosti, pa naj ste bili še tako srečni Niste mogli pozabiti njega, ki je brez obotavljanja žrtvoval svoje življenje, ko je bila ogrožana Vaša čast«
Nobena mišica se ni zganila v njenem obrazu-Zdelo se je, da razmišlja, kaj bi pač mogel Loul* misliti.
»Pozabili ste, milostljiva?« je nadaljeval toP* ke», »poskusiti hočem se izraziti bolj jasno. Svo! čas, sedaj ja tega že dolgo, ste ljubili mojeg* brata...«
»Gospod!..,«
»O! Nič Vam ne pwnaga, če taffte: alf naj Vam ponovim, da mi je Gaston zaupal vse?« Po» sebno je naglasil besedo »vse«.
GUMENE PETE •* GUMENE POTPLATE
{•naje In trajnija se kshcr nsnanat Majbotja varstvo preti uta^t! cnraaat «-

Ihtai orali.
iita! ieh. petoro,, teresli i 1
priporoča
Sever &K22E
LjüljäM, faftnaitl.
T.ah«»*ajte «enllt
ADRDA
drogerija
fotomaniifalitura
parfumerija
ISarva 2a plruhc ca groš in en detail.
Droge, kemika» e. toaletne tn fotografske potrcbltine. bolniška oskrbna sredstva. Kemike»;« za kmetovalce, za Izdelovanje asnja In za druge obrti. Pa: ve za «vila.
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 5,
nasproti slavne pošte.
Oglašujte
v
„Jutranjih
Novostih*
iMil
Na novo došla
je velika zaloga najmodernejših slamnikov in svilenih klobukov. Naročila za preoblikanje, mrvanje in bdenje po najnižji ceni
Mod I salon K. STADLER
UUBUANA,
Sv. Petra cesta štev. 23 I. nadstropje.
FANI BR1LLY, Ljubljana Resljeva c. 22.
Klobučaratvo In slamni-kapstvo. Preoblikovanje, naklnčevanje, modepnlzl« ranje vsakovrstnih slamnikov in klobukov za dame In gospode.
Ivan Zahotniii
L3UBUANA
Dunajska «ene itd* Tei 379 mestni tesarski moister tat 579
Vsakovrstna tesarska dal* modam« lasen« stavb* ostrešia sa palače, hiše, vile, tovorne, cerkva In itd*. nike; stropi, razna tla, stopnice, ledenic* paviljoni, veranda. l«*ene ograja itd.
Gradba lesOžub mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna lomi»!*-
__
■urr natri i	|nI „

Najstarejša špedicljska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER, Ll-h»«"a -Jcsen!cg
Spedteljska pisarna
Fodjatj* s® prevajanje biaga juin« ielemice. Bnovoinl ia tovorni n«bir«ini pr“®«* »« Avstrija*«» v Avstrijo- Podjetje »a prevažanje pohiirve. — Skladi tč. s posebnimi ««prtim* kabinami «e
jSrzojavl: RAKZIKGER»	Interurban telefon 60.
izdaja tis tiska aZvssaa tiskara» la taUisayaao t LivbUasA