Oo5tnlna plačana t gotovini toartuorskl Cena 1 Din ES£3§ Leto IV. (XI.), štev. 268 Maribor, pondeliek 24 novembra 1930 ))J0^[J jf '*ha|a razun nedeM« 'n praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pr> poštnem tik uv. v Ljubljani it. 11 409 mesačno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, doalavlian n« dom pa 12 Din Telefon; Uredn,2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po larifu Oglasa spreiema ludi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubllani Prešernova ulica št. 4 Volitve v poljski senat VLADNE STRANKE MOČNO NAPREDOVALE TUDI PRI VOLITVAH V SENAT. —NEMCI ZGUBILI POLOVICO MANDATOV. K otvoritvi faustovskega parlamenta Banes se je v Rimu sestal po daljšem Presledku fašistovski korporacijski par-*auient, da odobri razne tekoče zadeve, “I mu bodo, seveda le formalno predloge. Nas ta dogodek v življenju fašlsti-~ne Italije ne bi dalje zanimal, če ne bi b*la na dnevnem redu tudi interpelacija klanca Coselschija, naperjena še proti 2adnjemu ostanku slovenske in hrvat-5ke inteligence in proti zadnji in edini j^ori našega izmučenega primorskega jjudstva, proti tamkajšnji slovanski duhovščini, Ta interpelacija je tudi pri nas *e znana, saj so jo po italijanskih pri-®esli skoraj že vsi naši listi. V svojem ■jvOdu navaja pogubno protifašistično in w°tidržavno agitacijo, ki da jo baje vr-slovenska in hrvatska duhovščina na ^morskem, v drugem pa predlaga me-r* za radikalno odpomoč- Te mere sicer navedene izrecno, a dovolj jasno so *®zVidne Jz namigavanj o »p!odonosnem italijanskih duhovnikov in o njiho-, samoverski misiji, ki so si povsod, 'ef so bili nastavljeni, pridobili vseob-,B simpatije tudi pri drugorodcih«. Osta-•j? so pa povedali »Piccolo«, »Popolo di * rleste«, »Isonzo« in drugi fašistovski ’st<, ki so neprikrito nastopili za popol- 10 odstranitev slovanskih dušnih pastir-^ iz Italije, Ne vemo sicer, kakšen odgovor bo eoegat Coselschi dobil na svojo inter-je|acijo z najvišjega vladnega mesta, a ftzni znaki zadnjega časa dajo slutiti aihujše, Fašizem se z vsemi napori pri-Wavlja na nova nasilja, ki naj bi pre-jsla vsa dosedanja in se poslužila srod-l y» ki doslej niti v divji Afriki med naj-v0|i zapuščenimi zamorci niso bila v na-Kajti dobro je znano, da se vsi Jat L°nar,i’ ^ Tne(^ divjake oz.ian-J krščanstvo, skrbno uče njihovega je- toč n°va nBSiia nai bi bila 0Sr/vci-Jadrana-ši seveda doprinesli levji del za lep potek večera. Kakor zadnjič družabni” večer »Glasbene Matice«, je tudi sobotni jadranaški večer pokazal veliko potrebo takih večerov. 400 vagonov jabolk je do včeraj dne 23. trn. izvozil v Nemčijo, Avstrijo in Holandsko g. Srečko Krajnc, znani izvoznik iz Sv. Lenarta v Slov. gor. 400. vagon, namenjen v Rotterdam, je bil okrašen z napisi in zastavicami v državnih barvah na nakladalni postaji Pesnici, v gostilni pri kolodvoru pa se je v proslavo jubilejnega vagona, v katerem je bilo najizbranejše sadje, vršila domača veselica. Manjkalo ni dobrot kuhinje in kleti, ni dobre volje, vrla »Drava* je svirala, da je bilo veselje. — Tvrdka Srečko Krajnc iz Sv. Lenarta v S w. gor., ki je letos v Slovenskih goricah nakupovala sadje in je kot izvozni-, čarka našega sadja v gori imenovane države na vodilnem mestu, beleži od leta do leta lepši razvoj in uspehe, k rekordnemu števU izvoženih voz i naše najlepše čestitke. Iz železniške službe. Za skupinovodjo k progovni sekciji v Ptuju je premeščen od ;r. gov-c sekcije Maribor glavni kolodvor g. Cenjenim inserento.tn na znanje. Cenjene inserente opozarjamo, da smejo za »Večernik« pobirati novoletne oglase samo oni akviziterji, ki se izkažejo s pooblastilom. Uprava »Večernik:' <„ Tragična smrt staroste mariborskih izvoščkov. Splošno znanega, dobrodušnegama riborskega izvoščka, Jerneja Ternovška, je dohitela v soboto ponoči tragična smrt. Na povratku s svatovske gostije pri Schlauerjevih v Radvanju so v temni noči njegovi konji zavozili v radvanjski potok, kočija se je prevrnila in pokopala pod seboj tudi starčka. En konj se je pri tern odtrgal in v diru zbežal proti mestu, dočirn je drugi obtičal v potoku, od koder so ga že onemoglega končno rešili, dočim so našli Ternovška že mrtvega. Nesrečnež se je v potoku zadušil in utonil, še predno je prišla pomoč. Njegovo truplo so po prihodu sodne komisije prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje, kjer so je položili danes k večnemu počitku. Pokojni Ternovšek je bil med soustanovitelji zadruge izvoščkov v Mariboru, več let tudi njen načelnik, njen agilni odbornik pa do svoje smrti. 2 njim je legel v grob znan mariborski original, ki ie bil med občinstvom naravnost popularen. Iz policijske službe. Pisarniško-upravni uradnik g. Vinko Danilo je od komisarijata obmejne policije v Mariboru premeščen k pred stojništvu mestne policije v Celju. — Iz vojaške službe. Za sodnega poročnika je z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog vojnega ministra imenovati Ciril Špindler iz Maribora, doslej politično upravni pripravnik pri sreskem načelstvu v Leskovcu v Srbiji. — Na kongresu Narodne Odbrane dne 23. t. m. vSkoplju je bil predsednikom glavne uprave ponovno izvoljen general Ljubomir Miljič, med podpredsedniki je min. v p. dr. Vekoslav Kukovec, v upravi pa bivši poslanik dr. Bogumil Vošnjak, — Ljudska univerza v Mariboru. Drevi bo nadaljevanje cikla »Rodbina in otrok« s predavanjem primarija ženske bolnice v Mariboru dr. Ben-čana o vprašanju, ki bo gotovo zanimalo v veliki meri posebno naš ženski svet. Kako živeti, kaj storiti, da ne zapade ženska mučnim in nevarnim ženskim boleznim? Mlada umetnica. Včeraj se je nudil vernikom v stolnici nenavadno lep muzikaličen užitek. Med darovanjem je namreč zaplaval nežen, čist in mehak zvok vijo line po hiši božji, tako da je slehern pobožnik presenečen zadržal dih in prisluhnil lahno božajočim glasom čarobne melodije. Mojster vijoline je bila mlada gč. Inka dr. Dcrnovšekova. Iz njenega sviranja se pač sliši, da tičiva res klasičen pouk. Za tak in enak užitek bo ji publika vedno hvaležna. Nov spomenik Ivana Meštroviča. Odbor za postavitev spomenika kralja Petra v Kastvu je zaprosil Ivana Meštroviča, da izdela ta spomenik. Meštrovič se je prošnji odzval. — Prepozni nebeški »darovi«. Po precej burni ouverturi, ki je bila menda daljno spremljanje orkana, ki je divjal od sobote na nedeljo menda nad vso Evropo, smo imeli sicer južno vetrovno a krasno jesensko jutro. Do opoldne, ko je Eolus poslal nad mesto velike kope črnih oblakov, se mu je nasproti pripeljal z bliskom in gromom sam sveti Elija. Posledica tega srečanja je bil viharen dež, mestoma pomešan s točo ... Ta vremenska ironija pa je trajala le kake pol ure', nakar se je nebo zopet zjasnilo. — Na Teznem je vihar odkril nekaj streh in podrl nekaj plotov; pretrgal je tudi elektrovodne žice, v mestu pa «o si steklarji meli roke . . . Dobri Bog za vse skrbi! Tatvina. Ko je uradnik tvrdke Roman Pelikan, Viktor Urf, na Kralja Petra trgu za trenotek zapustil trgovino in se poda! k bencinski črpalki, mu je zmanjkalo iz miznice okrog 800 Din. Tat je izginil brez sledu I^INOl ===== Grajski:: Danes zadnjič MOGOČE TO NOČ... Od jutri dalje te mladina ljubi 100% nemška veseloigra. Govor, petje. Union: Danes zadnjic HOČEM BITI TVOJA . . . Od jutri dalje Knaginja iardaia 100% nemška opeieta. Greti Theimer Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17- 19, 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15 . 17.. 19 in 21. url Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na hlaeaini XXVI SOIM© V soboto in nedeljo nemi Temni kavalir Senzacija! velefilni r Senzacija l Smrtna kosa. V Slovenski ulici 40 je umrla davi zasebnica Ivana Fischer, stara 8o let. Ljudska univerza. Vsled obolenja primarija dr. Benča' na odpade današnje predavanje. TRENCHOATI, površniki, hubertusplašči, usnjeni lopKj' kože, pliši, snežni čevlji, snežni škornik ga!oše, kakor tudi razno manufaktur«0 blago na obroke. ORNIK, Maribor, roška cesta 9. XU** Podmladek društva kril* priredi dne 29. marca 1931 svojo ob*' čajno tombolo v prid ferijalni kolohb ob morju. Druga društva se napros*' jo, da se ozirajo na to prireditev. I.IL.Iavž in Božiček iz! 'Vrov* Otroci, naprosite stariše, da ^ priporočijo Miklavžu in Božičku, ™ naj Vas osrečita s temi srčkanimi m>*‘ dinskimi knjigami, ki jim na svetu 11 enakih.: Potovanje in čnekv-ite pri?0' de Tomija Popkinsa, Prigode gospo03 Kozamurnika, Janko in Stanko TL’?0' de nerednega Bobija, kralj ncbclub1" sinko Debelinko, princeska Zvezdah*' bratec Branko in sestrica Mica, Skoj*' J Cmok in Jokica. Vse te knjive doba6 g vedno v upravi »Jutra« in »Večerij ka« v MaHboni. Aleksandroma c. l0, ; Kdor želi Miklavža na doni. naj se blagovoli v svrho nadaljnih W' formacij zglasiti pri gledališki bi* gajni. 3310 Trgovski koledar za leto 1931. Trgovsko društvo »Merkur« | Dravsko banovino, je založilo 17. K1' nik svojega koledarja, katerega je.Jb dil g. Franc Zelenik. Je to priročna L lično vezana knjižica, ki stane Din 1 s poštnino vred in se naroča pri dfl. štvu »Merkur« v Ljubljani, Treovs* dom, Simon Gregorčičeva ul. 27. * ' leg običajnega gradiva prinaša kol dar tudi podatke iz zakona o vinu-nadzorstvu nad življenskimi P0!.rC_a ščinami. o prodaji drž. vrednostnih IL pirjev, navodila za računanje obredi dobička, važne podatke zalesno govino. takse za pregled parnih K lov. troske za dviganje meničnega P testa, poštne določbe in še druge v govskem poslovanju potrebne PoCt‘ ke in navodila. Velik potres v Valonl e v soboto je porušil 54 hiš, na sto jih pa tako poškodoval, da ni 1T1°? ,jj v njih stanovati. Odslej so n goto 30 mrtvih in krog 100 ranjenih. Predor za avtoproniet. .zU Na koncu Fochovega trga v 1 0 ^ bodo v kratkem pričeli z gradnjo ^ podzemskega predora, ki bo nam ^ samo za avtomobilski promet in g0u-jal Fochov trg, poprej Avenue d® ^8 lngne. direktno z mestnim Muette. Avtomobilisti so morali ^ tamkaj dosedaj velike ovinke, se - vfjj bodo znatno pridobili na času m tega razbremenjen tudi promet. CJS2V.2aEKH£l Današnja Rusija Predavanje bivšega univ. prof. dr. H. H a 1 m a. Prošli petek je prikazal bivši profesor na univerzi v Irkutsku, g. dr. H. “alm, številnemu občinstvu, ki je napolnilo prostore Ljudske univerze, verno sliko sodobne Rusije, zanimivo Paš sedaj, ko se pričenja uveljavljati gospodarski učinek glasovite petletnice tudi na zapadli. Iz njegovega predavanja posnemajo? Značilnost pomena besede mir za označbo vasi in našega pojmovanja ttiru dovoljno izpričuje miroljubno. Udano narav ruske duše, ki ji je, bilo s^ieno preizkusiti najbridkejši zgodo-Vinski preobrat. Po iztreznjenju razpaljeih -strasti krvave revolucije je na zunaj in znotraj smotrcno organizirano samo-držstvo, ki razpolaga z vzorno ureje-n? vojsko, takoj pristopilo k uresničenju ekonomske zasnove državnega Programa, ki je našel svoj izraz v organizaciji petletnice, na pet let prera-eunjene gospodarske preuredbe ruske države. Po strahovitem polomu prvih Poizkusov, se je Stalinu posrečila svo Jevrstna organizacija agrarnih (držav n,'h) obratov, ki jih je ust/aiil v smislu že uveljavljenih industrijskih in-teticij. Zaropotali so stroji traktor je stopil svojo prepričevalno pot. Vse ^adicije individualnega ruskega kmet skega življenja so se na mah rr’“" \ ^es tok se je okrenil v drugo smer: v ^olektivo. Porušila se je namreč nsno '7a stare državnosti — rodbina. Enakopravni ženi ie bila odvzeta skrb za !?troke, ki jih kolektivno oskrbuje dr-ZRva v otroških domovih. Ni dvoma, da sredo vse ’.c reorganizacije, na škodo ruskega prebivalstva. ki danes gladuje, dočim se ponujajo ruski nridelki n od svefe^no pariteto. Normirani sedemurni delavnik se sistematiko podaljša v 9—lOurno Zaposlitev delavca v vseh mogočih društvih in organizacijah. Nezadostno hranjen je izgubil vsako silo odpora ter nemo podlega neizprosni diktaturi. Rženi kruh je postal prazniška red-kort, pšenična moka pa dragocenost, ki se nudi samo bolniku in — vojaku. Zelo učinkovito je orisal g. predavatelj organizacijo in delovanje policijskega urada preurejene Čeke, sedaj imenovane GPU; ki pravzaprav ne ureja in nadzoruje samo potek življenja posameznika, temveč obenem vodi vso zunanjo politiko. Smotreno uničevanje vsake cerkvene hierarhije katerekoli veroizpovedi in njenih svetišč ugonablja stare verske vrednote. Preoblikovanje bračnega prava v smislu največje nevezanosti poraja novo urejenost, ruske družbe in vsega njenega javnega izživenja. Poklicna zanimanja moža in žene, preureditev tedna v petdnevno delo in dan počitka onemogočujejo vsako rodbinsko življenje v našem smislu. Strahovite posledice se kažejo na vseh koncih in krajih. Otroci ne priznavajo več roditeljske avtoritete ter postajajo obča nevarnost, ker so se že v rani mladosti okužili. Predavatelj uvideva vso grozotno resnost sovjetskega sistema. Nesmiselno bi bilo pričakovanje kakšne nove preuredbe razmer, ki slede neverjetno smeli zamisli državne koncepcije. V tesni obrisih podane zamisli govora, ki je zapustil najgloblji utis. le v splošnem označujejo okvir predavanja. G. profesor dovršeno obvladuje tehniko in dinamiko učitikuioče besede ki je v polni meri izpolnila svoj namen. biti ob pravem času glasen me-mento zapadni iavnosti. ki je tako hitro pedletrla bojeviti psihozi medsebojnih obračunavanj iz ncpominljive zavisti in priskutne sobečionsti. 0 organizaciji, ciljih in kongresu Narodne Odbrane ;e te dni predsednik osrednjega odbora general Miljic vočigled kongresa 22. in 23 tm. v Skoplju poda! izjavo, v kateri Predvsem povdarja, da se je tekom zadnjih dveh let število organizacij N. O. ?^nilo od 153 na 407. To pomeni, da Je Nar. Odbrana prodrla v široke sloje naroda. Sedaj se vrše na Hrvatskem Priprave za širokopotezno organizatorno akcijo N. O. »Narodna Odbrana« — je nadaljeval general Miljic — »je pretežni svojega dela prvih desetletij osredo-°Čila v delu za osvobojenje in ujedinje-celega našega naroda. Sedaj treba ^variti drugi del programa N. O., stvarenje duhovnega edinstva. Treba tudi podpreti državno upravo v vseh Panogah javnega življenja, da izvede ‘aželjeni preporod.« O kongresu v Skopan ie izjavil predsednik, da bo razdeljen tri dele. Prvi bo službeni in bodo na ■ern sodelovali samo delegati. Drugi bo 'avnostni del, na katerem bodo sodelo-a'e vse korporacije in službene osebe, ,a koncu bo pa tretji, manifestacijski del, bo na prostem. Na kongresu se bo ^Pravljalo tudi vprašanje organizacije 'letnice afirmiranja Nar. Odbrane kot .fSanizacije 1. 1933. Do tega časa bo tu-J zgrajena palača Narodne Odbrane v 1 e°gradu, kot viden spomenik znanim j. ^znanim žrtvam za ustvaritev Jugo-|.‘avije. Tudi se bo na kongresu razprav J1®, vprašanje osnovanja »Zveze vseh l^eiionahiih istorodnih društev, ki naj ^°rdinirajo svojo akcijo, da bodo moč- koncentracija za en cilj«. ^Otelirjj o psihologiji gostou N o^eutralni organ švicarskih hotelirjev tejjaylja zanimiv članek o mišljenju Iro- opraviči, večina ključev pa se izgubi. Glede istega zla se pritožujejo tudi lastniki garaž. Da bi odnašanje ključev preprečili, so jih nekateri lastniki v minoli sezoni privezali na leseno kocko, pa tudi to ni pomagalo. Večinoma so gostje ključ s kocko vred djali v avto na sedež in ključ se je lepo odpeljal. Švicarski hotelirji trde, da je nekdanje poštenje potujoče publike zelo padlo. Čaše, obrisalke, popolniki in drugi predmeti izginjajo brez sledu. Zato ni čudno, če so nekateri hotelski lastniki, ogorčeni radi stalnih izgub, dali vgravirati v jedilno orodje in v posode: »Ukradeno v hotelu X«. V zvezi s tem je neki hotelir v Ženevi doživel neprijeten dogodek: Odličen diplomat, ki je ob priliki zadnjega zasedanja Društva narodov vzel v najem neko vilo si je povodom banketa, ki ga je priredil v Čast svojim kolegom, izposodil orodje in posode iz bližnjega hotela. Dotični gostje so z dopadeniem ogledovali ukusni in redki porcelan. Ko pa so nekateri pogledali natančneje, kje je bilo posodje izdelano, so na svoje veliko iznenadenje našli napise: »Ukradeno v hotelu X«. Diplomat je opazil posmehovanje gostov, se zanimal za vzrok in ko ga je do-znal, je takoj dal pozvati hotelirja, ter ga je pred vsemi gosti pozval, naj v bodoče ne posoja orodja in posodja s kom-promitujočimi napisi. 0 ujilrovih gostih. Vsak hotelski peščenec — pravi avtor članka — t0v. dobro ve, da imajo ključi od sob ®*abo lastnost, da izginejo obenem z ijjf’' Tega dejstva ni mogoče prepredi ^ z velijo Pažnjo ne z vidnimi na- Zabaven dogodek po boksanju. V boksarskem dvobo;u v Santiagu v Čile je zamorec Hamfred premagal Mehikanca Drogeza. Ko je, ves vesel zmage, odhajal z odra, ie navalila nanj žena premaganega Drogeza in ga z močnim udarcem podrla na tla. Gledalci so pozdravili energično žensko z viharnim ploskanjem in ji priredili navdušene o-vacije, premagani zmagovalec pa je pobegnil urnih krač. Nov pameten zakon na Norveškem. Nov, zelo pameten zakon je stopil na Norveškem v veljavo. Vsak šofer, ki je bil kaznovan radi pijanosti, izgubi nam- -isi ----------- ■-——.............-....- — i reč Pravico do šoferske legitimacije za klit/^koro dnevno se morajo izginoli 3 leta in mu jo takoj odvzamejo. Podo- . 1 ~ !~S VX„„i ben za|{on bj bj| ze]() umesten tudi za našo državo nadomeščati z novimi. Včasi se najde kak gost, ki vrne ključ in se Sokolstvo Sokolska četa Sv. Martin pri Vur-bergu ie imela v nedeljo dne 23. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Otvoril in vrdil ga je br. Lazar, šolski voditelj, po če-gar zaslugi se je predvsem začelo širiti Sokolstvo tudi v teh krajih. Okoli 150 glav broječi množici zbranih je pojasnil najprej br. dr. Ipavic, srezki načelnik iz Maribora, novo stanje v državi po 6. januarju ter priporočal z lepimi, jedrnatimi besedami čim številnejši vstop v novo snujočo se sokolsko edinico. Za njim je br. Lintner, župni prosvetar, orisal v daljšem govoru pomen telovadbe, razvoj in cilje Sokola kraljevine Jugoslavije, ovrgel nekatere trditve nasprotnikov ter pojasnil ugodnosti, ki jih imajo člani SKZ. Od navzočih se je priglasilo takoj 65 novih članov, dočim je dece zbrane že preko 30. Odboru, ki ga je imenovala MSŽ, načeluje brat Lazar. Občni zbor je potekel mirno, udeleženci so se razšli z velikim navdušenjem; obstoja upanje, da se bo razvila ta nova četa v močno sokolsko trdnjavo, če ne bodo pozabili, da je samo v slogi moč. Sanje, k\ so prinesle zlato V aprilu 1. 1892. sta se napotila iz Viktorije proti severovzhodu dva moža: Bayley in Ford. Ko sta prehodila 400 km, so jima poginili konji, kar ju je prisililo, da sta se vrnila. Na povratku se je Bay-ley-ju vsako noč sanjalo, da so se 160 km od njihovega zadnjega taborišča nahajala ogromna ležišča zlata. Ko sta se vrnila v Viktorijo, je Bayley z vsemi silami delal na to, da bi riskantno podjetje še enkrat podvzela, toda Ford ni hotel. Končno se je Bayley odločil, da gre sam iskat zlato, nakar mu je sledil tudi Ford. Kupila sta si konje, nakupila živež, in se podala z novim upanjem na pot. Tudi sedaj sta se morala po daljšem potovanju, ko sta bila že izven človeških bivališč vrniti, ker jima je zmanjkalo vode. Sedaj pa je bil Ford dotični, ki je v sanjah videl v skalovju, kako se lesketa ogromna množina zlatih kepic v velikosti golobjih jajc. Na drugem povratku sta doživljala ogromne težkoče in nevarnosti, toda zaupanje v sanje jima je podeljevalo nenavadno moč in odločila sta se, da prideta še tretjič. Nikakor nista hotela odnehati sedaj, ko sta že toliko pretrpela. Tudi pri tretjem potovanju jima je že primanjkovalo vode; imela pa sta srečo in v puščavi, katero so domačini imenovali Coolgardie, sta našla naraven izvirek. Pri tej mali oazi sta se utaborila in sklenila nekaj dni počivati. V prvi noči sta pa oba sanjala o ogromnih množinah zlata v bližini in takoj drugo jutro sta pričela z iskanjem. In res je že čez eno uro našel Ford grudico zlata, težko 15 gramov. Še vne-tejše sta sedaj iskala ,in nabrala 1 funt zlata v grudicah. Tri tedne sta preiskovala površino in nabrala skoraj stot zlata. Sedaj pa je bilo tudi njihovega živeža konec in vrnila sta se v civilizirane kraje. Nabavila sta si zopet prehrane in čuvajoč svojo tajnost, se zopet vrnila v svoj Dorado. Po večdnevnem iskanju sta izsledila žile zlata na površini, katere so se pozneje razvile v največja ležišča Avstralije. Takoj v prvih minutah iskanja sta nabrala 1.400 gramov zlata. Drugi dan se je podal Bay!ey v bližnje mestece ter nesel seboj 15 'A kg zlata. Zlato je deponiral pri direktorju rudniške direkcije in si izposloval tudi dovoljenje za nadalino kopanje. Dvanaist ur kasneje, ko še je zvedelo za najdišče, je že odšlo 150 ljudi v srečno »puščavo«, s seboj so vzeli konje, vozove, orodje in druge potrebe. Sledili so sledovom Bayleyja z vso naglico. V nekaj tednih ie štela kolonija že več tisoč prebivalcev. V preteklih 37 letih so našli v ležiščih Cooigardieja za več mi-liard dinariev zlata. V devetih letih sta Bayley in Ford samo na svojem kopu nakopala 4032 kg zlata v vrednosti 130,000.000 dinarjev. Spori ISSK MARIBOR : SK ŽELEZNIČAR 4:4 (0:1, 3:3). Tekma za bagajno LNP je v tej sezoni ostala na zelenem polju neodločena.. Obe moštvi sta položili v igro vso energijo in skušali doseči zmago. Tekma je bila fair in brez nepotrebne ostre igre. ISSK Maribor je^ bil kombinatorno in tehnično pred Železničarjem. Njegovi napadi so bili lepo izpeljali — do 16 meterskega prostora. Tu pa je prave odločnosti zmanjkalo. Sploh se opaža pri »Mariboru« pomanjkanje energičnih napadalcev, ki bi imeli predvsem nalogo odločnega ekseku-torja v pozicijah zrelih za stre!. V splošnem pa je njegovo moštvo zaigralo dobro. Železničar jepredvedeligro večinom na predore. Njegovo moštvo je izvajalo tihe in silovite napade, podprte z vsemi silami. Nasprotno pa je »Maribor« v kazenskem prostoru prepustil žogo odnosno dosego uspeha desni strani napada Železničarja. Glavno zaslugo na lepem uspehu SK Žel. pa ima v prvi vrsti vratar Pišof, ki je včeraj branil skoraj neverjetne stvarv Razmerje kotov 14:1 za Maribor. Redna igra se je končala neodločeno 3:3, nakar se je odigral podaljšek 2X15 minut in je tekma končala v popolni temi. Ker je tudi podaljšek ostal neodločen 4:4, je sodnik v smislu pro-pozicij žrebal zmagovalca. Žreb je padel na SK Železničarja, ki pride torej v finalno tekmo z ASK Primorjem foominfftlte CNP 'iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii: SK Železničar mlad.rSK Rapld mlad. 4:0 (6:0). Železničarji so bili boljše moštvo, ki pa niso znali izrabiti vseh šanc pred golom. Če pa bi napad boljše in več streljal na gol, bi bila gotovo razlika še mnogo večja. Železničar razpolaga z dobrim moštvom, ki obeta še lep na predek. Tekmo je sodil dobro gosp. Marinič. Ostale nogometne tekme. Zagreb: prvenstvene tekme: Grad* janski:GrafiČar 2:1, Železničar: Spar-ta 3:0, Viktorija:Sokol 2:0. Beograd: Sokol :Hašk (Zagreb) 4:2? Jugoslavija :Hašk 3:? (2:2). Gradec: GAK.Kastner & Ohler 2:0 (1:0). Dunaj: Vienna:Slovan 2:0; WAC: Austria 3:2. Budimpešta: Ferenczvaros:Kispest 5:2; Ujpest :Nemzeti 5:1. Praga: Slavia:BSK (Beograd) 3:1 (2:0): Sparta:Nachod 6:0: DFC:Če-chi Karlin 11:1. Gorska dirka v Zagrebu. Včeraj se je vršila v Zagrebu prva gorska dirka za kolesarje, motocikliste in avtomobiliste. V kolesarski dirki seniorjev je prišel kot prvi na Cilj Rozman, član mariborskega Peruna, v času 1:54.6. — Uspeh Mariborčana Rozmana, ki je že v domačih dirkah ponovno dokazal svoje odlične kvalitete, je dokaz, da je mariborski kolesarski šport n* višini in da lahko častno zastopa s& venski šport po svetu. V motociklistični dirki na isti progi so po razlhih kategorijah „odnesli prva mesta: Uroič, Štrban inŠostarko. V gorski dirki avtomobilov je beležil najboljši čas Edo Funk, na Bugatti-ju s časom 56; Dirka je privabila do 7000 gledal cev. »Sekta smejavcev« pred sodiščem. Člani nedavno razpuščene tako z va ne »sekte smejavcev« v Debrecinu so bili te dni radi prestopka proti zborovalne-rnu zakonu obsojeni na 2 dni zapora. Kakor poročajo madžarski listi, so vzeli vsi obsodbo s smehljanjem na znanje in so izjavili, da so pripravljeni za svojo vero tudi umreti. Na migljaj svojih voditeljic so potem vsi pokleknili in pričeli glasno moliti za policijo in policijskega ravnatelja, ki jih ie obsodil Sfrm l M. Zevaccoi V senci jezuita Zgodovinski roman. 8 ’ »Gospod... ali ste jo nemara srečali... majhno deklico.... Sest let ji je komaj... zlatolaso, Šibko... teko nežno... in otrok je zunaj... v takšnem vreme-au... O povejte njeno ime... lepo ime,,). Ime ji je Zileta... Žileta, pravim... Žileta l«... Te besede so neverjetno pretresle Franca I. Prešinil ga je krfievit drget; pozabil je, kdo ga obdaja — videl je samo Se Margentino, svojo nekdanjo ljubico 1... In zajecljal je: #To ni mogoče!... fileta... tvoja hči!... Moj Bog! Moj Bog! To ni mogoče!...« Mati vsa pogrezpena v svoji blaznosti, ga očividk no ni slišala; nadaljevala je z glasom, neskončno sladkim, podobnim božanju: »Žileta t.. lepo im?, kajneda? ... Oh, koliko časa jo že iščem!... V Btoau... sem jo izgubila... ali poznate Bloau? ,,. Šest let ji je, revici mali •.. V Bloau ... Tam sem ljubila, oh, ljubila, ljubila... In zdajci je kriknila divje in srdito; »Prane, kJe le tvoja hči?.. .* »Ob!« je zamrmral Franc v§s pobit, »To je stra-ISno,.. Ona, ki jo ljubim, ie moja hči .. . Na svojo hčer sem položil roko,.. Moja hči je v tej hi- željno jo pogledal blazno žensko.,. Morda jo je hotel nagovoriti! • Morda se Je bil ukresal plamen iz daljne mladostne ljubezni, da bi posvetil v mrak njegovih misli! Ta Wp se je začulo zamolklo drdranje... Nekaj e pridrvelo mimo * velikim ropotom... kočija v ga-opu, hiteč« tja v noč. In nekaj skrivnostnega In zlo-veSCega je zavajalo od nje, kakor da vozi tajnost stra-Sne tragedije Margentioa je videla tisti voz... Nova misel je obsedla njene uboge možgane, in planila je za kočijo s krikom: »Ugrabili so mi hčer!...« S V naslednjem trenutku je ni bilo več videti. ! V daljavi je Se grmel ropot koles... Franc I. je stal kakor odrevenel in strmel za njo. Vojaki se niso upali genitl. Tjstl oficir je menda pisal kasneje, da je videl kralja, kako se je zgenil* kakor d« bi hotel hiteti za njo, a je ostal nato, potegnil si z rokami preko čela in ■»vedihnll e glasom, podobnim ihtenju, mrmraje nerazumljive reči, med katerimi so se razločile samo drhteče besede: »Oh to je strašno... nezaslišano... in vendar čutim, da JO ljubim kljub temu,., jaz nesrečnež,* In z blaznim pogledom se je ozrl Proti Doletovim vratom. Kaj se je »godilo v njegovem srcu? Kakšen strašen boj se je bil med čutno in med ečetovsko ljubeznijo?... Ali se ie fes že Jopirllo krvoskrunstvo na razvali-. Dah kraljeve duše, trepetaje v razdraženih željah?... Kdo je vedel to, kdo mu je videl v dno srca? Ko se je zazdelo oficirju, da se kralju vrača jasna lavest, ga je vprašal naglo: »Sire, kaj naj storimo?« »Gospod« jp odgovoril kralj S čudnim strašnim flMom, »ali vam nisem rekel, da vlomite ta vrata!?..,« MarTKrtf*** V F r F T? v IT 7«Tf* I l—IMII III —— VI. Pribežlšče ali grob Manfred ni hitel, stopal je s krepkimi koraki. Njegovo vajeno uho je merilo od hipa do hipa razdaljo, ki ga je ločila od bližajoče se straže. Ugenil je bil nje bližanje in se je smehljal zaničljivo sam sebi. Hotel je zaviti v prvo stransko ulico; toda zagledal je lesketanje sulic v temi. Skomlzgnil je z rokami in šel naravnost. »Gospod veliki profos ima spet svojo zabavo!« je zamrmral. Tudi naslednja ulica je bila zaprta. »Aha! Komedija se nadaljuje!...« Tretja, četrta in vse nadaljne ulice, kar jih je vodilo v veliko želo prometa, vse so štrlele od železja. »Dobro!« Je dejal Manfred. »Velike časti mi izkazujejo! Ves Pariz je v orožju, ko grem jaz mimo!« Zdajci pa je začul za sabo veliko četo stražnikov, ki se je spuščala v tek. in pred njim so bila vrata Sen-Deni, zaprta ob tej uri! Bil je ujet, njegova smrt — gotova! Za hip se je vrnila njegova misel k deklici, ki jo je bil zaupal mojstru Doletu... Srce mu je poskočilo hitreje. Rahla trpkost mu je izkrivila smele ustnice... »Eh, vraga!« se je zasmejal trdo »saj se nisem rodil za mirno življenje in meščansko ljubimkanje! Lump sem, kot lumpu mi je umreti... Toda vrag naj me vzame, če pojdem sam na oni svet!« Z gesto, ki bi mu jo zavidali junaki viteških časov, je potegnil svoj dolgi rapir, stresel glavo kakor merjasec in se odpravil —- ne na obrambo — marveč na napad... »Naprej!« je zagrmel Monklarjev glas. »Evo ga! Ga že imamo!« »Ne še!« je zagrmel Manfredov glas. Dvignil je meč in se hotel zakaditi nadnje... Takrat pa je nastal krik med biriči... tlak je zagrmel pod kolesi kočije, ki je drevila' v najhujšem diru naravnost proti vratom, podiraje stražarje, ki se niso umeknili pravočasno,.. Vrata Sen-Deni so se odprla. Kdo jih Je odprl? Zakaj? Nemogoče Je bilo izvedeti to od podčastnika vratne straže, ki so ga postavili drugi dan pred sodišče, a mu niso mogli dokazati niti najmanjšega sledu sokrivde z Manfredom. Mladenič je videl voz, kako se je zapodil pod o-bok ,.. Kakor blisk mu je prešinilo možgane: njegovim ustnicam se je Iztrgal kratek vrisk brezumnega veselja. Planil je k vratom, pobil vojaka, ki mu je hotel zapreti pot, z ročnikom svojega meča podrl podčastnika in šinil na prosto. Bil je otet!... Pretekel je dobrih sto korakov; nato se je ustavil in se obrnil proti Parizu... »Smrt božja! Kako dobro de človeku živeti!...« Beričev ni videl za sabo... »Saj sem rekel, gospod Monklar, da nocoj ne bo nič!... A vseeno,« je dodal, »lepo napitnino dolgujem vrlemu postiljonu, ki je prišel tako o pravem času... Bojim se le, da mu bo veliki profos manj hvaležen kakor jaz!« Tako govoreč, je zrl v tisto smer, kamor je bila oddrdrala kočija. Ni je videl, a slišal je glas koles, ki so škripala trudoma po Mopfokonskem griču. Začel je slediti vozu od daleč. Čez kakih dvajset minut je prenehalo škripanje koles. »čudno!« je zamrmral Manfred. »Človek bi dejal, da se je ustavi! ob vnožju velikih vešal!« Nato Je hite! bliže in se Je splazil tik pod zid.., in VMarlfioru, dne 24. XI. 1030 kar je videl, ga je navdalo z grozo in trepetom..- Par korakov od njega se je dvigal strašni odel smrti, na njem pa ženska v naročju moškega, ki jo je vlekel pod vrv... Manfred je prisostvoval temu strašnemu prizoru, ne da bi mogel zakričati ali geniti roko. S tako peklensko naglico se je vršilo. Zdajci je zagledal telo ženske, ki se je zibalo V zraku.., Moški je sedel spet na kozla kočije, ki se ie premeknila s težkim stokom in zdrdrala proti vasi Mon* marter. »Groza« je zajecljal Manfred ves osupel. Planiti na podzidek, dvigniti žensko v naročju, prerezati z bodalom vrv, ki ji je zadrgavala vrat, in položiti nesrečnico na tla... vse to mu je bilo delo pat trenotkov in se je izvršilo kar v snu. Manfred je pokleknil k ženski in ji položil roko na prsi... Srce ji je še utripalo. Pogledal jo je bližje in se ni mogel premagati, d« ne bi vzkliknil v občudovanju: »Kako lepa je kljub svoji bledoti!...« Pretekla je minuta. Neznanki se je po malem vrnil« zavest; odprla je oči še vedno polne groze... »Oteti ste, madam,« je izpregovoril mladenič. Ženska se je vzravnala z velikim naporom. »Oteta«! je zamrmrala z glasom, tako šibkim, kakor da bi govoril iz daljave. Pogledala je okrog sebe in se spomnila zdajci, ta) ie bilo, Vstala je. »Oteta!« je ponovila, ne s tisto vzhičeno radostjo, ki sledi prestanim velikim nevarnostim, nego strašnim izrazom sovraštva. »Oteta! Živim!... Da živim!... Oh, gorje zdaj pod Ježu!.,, Gorje tj, Franc!.,, Magdalenino maščevanje bo tako strašno, da ga bodo pomnila še bodoča stolet' ja,,. Gospod,« je povzela zdajci, »dolgujem vam tisoč* krat več kakor življenje.., Kako vam je ime? ...« »Manfred, madam.,.« »Če ste revni, če ste preganjeni, če trpite, če Potrebujete vdanosti in prijateljstva, pridite ob katerikoli uri v malo hišico ob Tuilerijskem zidu in povejte svoj? ime,.. to bo zadoščalo!« S temi besedami je odhitela Magdalena Feronova in izginila v temi, pustivši osuplega mladeniča s* mega. Hotel je steči za to čudno žensko in utešiti nepr®' magljivo radovednost, s katero ga je bila navdala; & stl hip pa je zagledal sence, ki so se gibale trideset k0' rakov daleč od njega. Pozabil je grofa De Monklar 1... Toda Monklar ga ni pozabil!... Da, bili so biriči... Bližali so se Manfredu, plaze# se po tleh ... Manfred se je naslonil na podzidek vešal, s poslej njo nado. da pojdejo morda mimo, ne da bi ga opazili... Ta podzidek je bil votel; kleti so bile pod njim I® vanie so vodila železna vrata z zunanje strani. In v t® klopi so metali trupla zločincev, obešenih na monfOf konskih vešalih; bile so poslednja ječa usmrčenih.** Ko se ie Manfred naslonil, je začutil s hrbtom ** železna vrata.,, Udala so se pod njegovim pritiskom... Bila so odprta... V prvem trenutku se je obotavljal... umikal se j* z znojem groze na obličju... nato pa se je odločil l* smuknil v klet.,, v temnico mrtvih!... Gofzerce. nepremočljive Ima najceneje v *a1o- !J Brcopotolata. Tattenbachova ul t- 14__________________________XXXVII Mali lokal a precej veliko Izložbo v sredini mesta oddam takoj. Naslov pove JPfavalltta. 3336 Predam Wlo s vrtom. Gubčeva ulica 37, Pobrežje, 3279 Radlodejavnica Slorg, Ptuj sprejme tri vajence. Pogoj meščanska šola z dobrim uspehom. 3335 Sanke prJma s sedežem s podligo, enosedežne Din 115.-—. Ekspertna hiša »Luna«._______________________XLV!11 Gimalnl konji masivni Iz lesa Din 125. Eksportna hiša »Luna«. XLVIJI PerotUe to fcoMtnre anton oolež, Maribor, Aleksandrova W«ta 48, II. irebanJ* dne 92. nov. 1930. (Za event- tiskovne napake se no odgpvarla.) Din 4M.OOO.— St, 13078. > 40.000.— « 38839 * 88.060.— » 72198 • 10.000,- » lim, 16722, 65870, 899)0. » 4.000. » 4468, 6329, 9361, 10045, 44431, 49702, 1407, 00162, 67876, 84070, 84328, 96672. Din 3000.-: 1498, 2670, 2690, 4269, 113J0, 11481, J1890, /1174, 11179, 16331, 18161, 18985, 19609, 23896, 24986, 27153, fimO, 30063, 32756, 40563, 42873, 45740, 46624, 55948, 56000, «7068, 89322, 71179, 74271, 74412, 77197, 80520, 87374, 87719, 95373, 95926, 96821, 98336, 99352. — Prihodnje žrebanje dne H »everobri 1930. 3326 rokavice, pletenine ter vse druge modne potrebščine v modni trgovini Anton Paš, Mailboi. Slovanska ul. 4, T'/OKLI MARIB O m Premog, Mekr šek, Tattenbachova št. 2457, 13, telefon 3319 Premog Peklenica, brez smradu, žlindre in kamenia, malo pepela. Voz stane 38 Din franko dom. B. Guštin, Cankarjeva ul. 24. 3053 Clektroinštalaclle, montaže vil, stanovanj, tovarniških P°' slopij vsaka montažna popravila, pravila motorjev najceneje IzvrSuj# Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska u 16. Velika izhira svetilk, elektroblaf®', motorjev po konkurenčni ceni. XII Zadruga praveiniihlh obrtpv v Mariboru naznanja, da nas je starosta mariborskih izvoščkov ter bivši načelnik in odbornik, gospod Jernej Ternovšek v soboto, dne 22. novembra nenadoma zapustil. Pogreb dragega nam tovariša se je vršil danes popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. Soustanovitelju in zavednemu zadružnemu članu ohranimo trajen spomin. Maribor, dne 24. novembra 1930. Natolatvo KoncordJ »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja la urednik; FRAN RtfOZnviC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna