Pred sredo podpisa koalicijske pogodbe ne bo Tondo zavrača plinski terminal Z Adijem Smolarjem odprli nove prostore SSG
Primorski
št. 5? (20.6S5) leto LXIX.
zimtki vrtovi, ognjg,
ALU in PVC stavbno pohištvo asumabomm, GSM: +386 41 7D 3D 82
žrtofe Mffifae mete-l
Goran Obradovič s.p. Partizanska 123j 6210 Sežana
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 9. MARCA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Kandidat
Tondo
noče
terminala
AuoSa Gašperlin
Predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je odločil, da gradnja plinskega terminala v Žavljah ni v skladu z razvojnimi perspektivami pristanišča in tržaške pokrajine sploh. Čeprav je še do pred kratkim zagrizeno zagovarjal potrebo po gradnji uplinjevalnika, je njegov deželni odbor zdaj sprejel dokončen sklep, da terminal ni potreben in da bi celo zaviral razvoj. Sklep bodo takoj posredovali ministrstvu za okolje, kjer je še v teku dodatna preiskava, ki jo je glede izdaje dovoljenja AIA odredil »tehnični« minister Corrado Clini.
Negativnemu mnenju vseh lokalnih uprav, Pristaniške oblasti in tudi pristaniškega odbora se je torej naposled pridružilo še negativno mnenje deželne uprave. O uplinje-valniku bo odslej odločalo pristojno ministrstvo, zagovorniki terminala pa se bodo morali soočati z oviro, ki bo za vsako vlado zelo težko premostljiva.
Škoda le, da je Tondo to ukrenil sredi volilne kampanje, ko že tudi najbolj nepoučeni vedo, da je tako početje bolj sad politike iskanja glasov kot pa posluha za potrebe prebivalstva in lokalnih uprav. Dežela FJK bi lahko že zdavnaj izdala svoje mnenje. Nasprotno pa je v okviru ustrezne storitvene konference prišlo do stalnega zavlačevanja in celo do zagonetke glede domnevne lažne dokumentacije za Rim, v katero je bil formalno vpleten nek deželni funkcionar.
Besedo konec bi lahko skratka izrekli mnogo prej, vendar je očitno bolj donosno o tem odločati tik pred volitvami, kot se je to že (pre)večkrat dogajalo s škedenjsko železarno. Komu to koristi, bodo pokazali volilci.
EeoVision 11
Tvoje oíp bodo Lpoiujene, ■ tvtqä ufesú «butanj Tuûid ; domišlja pripeljana tfc trajnosti.
Izkusi noto ËWViïkm 11.
london - Zaradi negotovih političnih razmer po februarskih parlamentarnih volitvah
Agencija Fitch znižala oceno Italije na BBB+
LONDON - Bonitetna agencija Fitch je včeraj znižala oceno za dolgoročni dolg Italije, in sicer z A- na BBB+. Fitch med razlogi za znižanje ocene navaja nestabilne politične razmere, v katerih se je Italija znašla po nedavnih predčasnih volitvah. Obeti so negativni, je zapisala agencija.
Novica je sinoči udarila kot strela z jasnega, saj je bonitetna agencija Standard & Poor's le dan prej govorila o Italiji brez večje zaskrbljenosti. Podobno se je izrazil tudi predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ko je izjavil, da se Italiji kljub nestabilnemu političnemu trenutku ni treba bati negativnih reakcij trgov.
Ocena BBB+ je le za malenkost višja od tako imenovanega nivoja »junk« (smetišče), ko gospodarski položaj neke države povsem izgubi verodostojnost. Dejansko je agencija Fitch obraz-
ložila svojo odločitev s težavami glede sestave nove vlade, poleg tega pa se je nanašala na podatke trimesečja lanskega leta. Slednji za bonitetno hišo potrjujejo dejstvo, da je italijanska recesija ena najglobljih v Evropi. Slabše od Italije so ocenjene le Irska, Španija, Islandija, Portugalska in Grčija.
Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je na oceno agencije odgovorilo, da je negotovost, ki sledi pravkar opravljenim volitvam, sestavni del normalnega demokratičnega procesa. Ministrstvo potrjuje svoje zaupanje, da bo Italija našla politično rešitev in bo nadaljevala po začrtani poti reform.
Na skrajno negotov položaj v državi je včeraj ponovno opozoril predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je poudaril nujnost, da dobi država vlado, kajti hudi problemi, s katerimi se sooča Italija, ne morejo čakati.
V koprski Meduzi podobe protestov
Na 2. strani
Ladja Explora
po 10 letih spet v Trstu
Na 5. strani
Zadnje dejanje 46. Kraškega pusta
Na 8. strani
Na Goriškem »sovjetski« turisti
Na 12. strani
vatikan
Kardinali včeraj sprejeli odločitev
Konklave za volitve novega papeža se bo začel v torek
VATIKAN - Konklave, na katerem bodo kardinali elektorji po odstopu Benedikta XVI. izbrali novega papeža, se bo začel torek, 12. marca, so včeraj sporočili v Vatikanu. Kot piše v sporočilu za javnost, se bodo kardinali v torek zjutraj zbrali na maši v baziliki sv. Petra, konklave za tesno zaprtimi vrati Sikstinske kapele pa se bo začel popoldne.Kardinali so odločitev o začetku konklava sprejeli na popoldanskem srečanju.
Na 11. strani
volitve
SSk računa na deželnega svetnika
NABREŽINA - Slovenska skupnost bo napela vse sile, da bo na aprilskih volitvah znova izvolila svojega deželnega svetnika. Deželni svet stranke je predsi-nočnjim v Nabrežini ocenil nedavne parlamentarne volitve v Italiji ter s tem v zvezi tudi volilni rezultat Gibanja 5 zvezd med slovenskimi volivci na Tržaškem in na Goriškem.
O tem je uvodoma poročal deželni tajnik Damijan Terpin, medtem ko je sejo vodila Fulvia Premolin.
Na 3. strani
SmofiÔuÎM" Iní ul îa	lit Ti Cd jUSiíl rnui FMtaïHhnrOM
gorica - Ob dnevu žena
Pobesnela voznica napadla redarko
9771124666007
2
Sobota, 9. marca 2013
ALPE-JADRAN
/
slovenija - Zastoj pri koalicijskih pogajanjih
Vsaj do sredine seje sveta DL koalicijska pogodba ne bo parafirana
LJUBLJANA - V Državnem zboru so včeraj potekala zadnja usklajevanja programa morebitne nove vlade. Čeprav je bilo pričakovati parafiranje koalicijske pogodbe, je prvak DL Gregor Virant dejal, da ne bo nič podpisoval pred sredino sejo sveta DL.
V javnosti so se v zadnjih dneh pojavljale informacije, da so potencialni partnerji o glavnih usmeritvah vlade že usklajeni in da je zato v petek pričakovati čistopis in morda že parafiranje koalicijske pogodbe. Že danes se bo namreč o vstopu v koalicijo kot prva od strank odločala SD. Odločitev bodo sprejeli na podlagi dokumenta, s katerim so v sredo prvaki potencialnih partneric uskladili prioritete nove vlade, je po koncu drugega dela včerajšnjih usklajevanj medijem pojasnil poslanec SD Dejan Židan. Po njegovih besedah včeraj niti ni bil namen, da bi se parafirala koalicijska pogodba.
Po usklajevanjih je pred novinarje včeraj stopil tudi Virant. Po njegovih besedah ni nobene obljube, da bo DL vstopila v koalicijo. Ponovil je, da bo odločitev stranke o tem padla na seji sveta v sredo, pri čemer sta tako odločitev za predčasne volitve kot za vstop v vlado povsem legitimni. Virant je spomnil, da so konstruktivno nezaupnico v DL podprli zlasti zato, da se razreši vlada Janeza Janše, v pogajanja pa da so vstopili brez fige v žepu. Svetu stranke bo tako predstavil potek pogajanj, svoje poglede ter argumente za in proti, nakar bo svet stranke sprejel dokončno odločitev. Pri odločitvi bodo upoštevali mnoge vidike, potek pogajanj, besedilo celovite koalicijske pogodbe in predlagano ekipo ministrov. Zlasti jih zanima, kdo bo minister za finance, upoštevali pa bodo tudi status Zorana Jankoviča v PS, je pojasnil Virant.
Po neuradnih informacijah naj bi do zapletov pri usklajevanju strank prišlo zaradi vprašanja resornega umeščanja področja energetike. To področje je trenutno pod ministrstvom za infrastrukturo in prostor. A naj bi se pojavljalo vprašanje, ali bi ga premestili nazaj pod ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo v času vlade Boruta Pahorja. PS vseskozi poudarja prav zagon infrastrukturnih investicij, to je tudi ena ključnih točk njihovega programa. Po neuradnih informacijah pa naj bi si resor ministrstva za infrastrukturo in prostor v novi vladi želela DL.
Virant je že pred prvim delom današnjih usklajevanj izrazil prepričanje, da energetika nedvomno sodi pod ministrstvo za infrastrukturo. Poslanec SD Matjaž Han pa je ob prihodu na drugi del usklajevanj dejal, da ta trenutek to vprašanje ni pomembno. Po njegovem mnenju je namreč pomembno to, da bodo lahko izpeljali projekte, ki so v začetni fazi. Po njegovem mnenju gre za kreganje za oslovo senco. Židan pa je dejal, da v usklajevanjih ni zaznal, da bi bilo umeščanje področja energetike težava pri oblikovanju vlade.
Polemike o tem, kdo bi v morebitni novi vladi prevzel nadzor nad področjem energetike, je za STA
komentiral podpredsednik znanstvenega odbora Evropske agencije za okolje Peter Novak. Dejal je, da je energetika področje, v katerem se obrača veliko denarja. Apetiti pa so po njegovih besedah zgolj v denarnih tokovih, saj je namreč strategija že bolj ali manj začrtana.
Popoldne so se v DZ povsem nepričakovano sestali le mandatarka in vodja PS Alenka Bratušek, predsednik SD Igor Lukšič in prvak DeSUS Erjavec. Viranta na sestanku ni bilo. Za STA je pojasnil le, da ni bil povabljen. Ostali trije so srečanje zapustili brez izjav novinarjem. Je pa Erjavec v izjavi pred srečanjem povedal, da ne pozna razlogov za zadnja dogajanja pri oblikovanju vlade, ne ve niti, ali je vzrok za to vprašanje umeščanja področja energetike. A to vprašanje po njegovem mnenju ne bi smelo biti taka težava, da ne bi oblikovali vlade. Zato računa na razum politike in politikov.
Stranke sicer čaka še uskladitev kandidatov za ministre. Bratuškova mora kandidatno listo predložiti najkasneje do 14. marca. V javnosti je zaokrožilo že več imen, največ težav pa naj bi predstavljalo iskanje za vse stranke primernega kandidata za finančnega ministra. Neznanka ostaja tudi kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor.
Alenka Bratušek ima s sestavljanjem vlade kar nekaj težav
V 1
■ -iJ
v
t)
Gregor Virant še ne ve, če bo DL šla v koalicijo
ljubljana - 15. festival dokumentarnega filma
Nagrada Amnesty International filmu Danieleja Vicarija Sladka ladja
LJUBLJANA - Na sklepnem večeru 15. festivala dokumentarnega filma je nagrado Amnesty International Slovenija na temo človekovih pravic prejel italijanski film Sladka ladja (La nave dolce) režiserja Danieleja Vicarija.
Film beleži humanitarno katastrofo iz leta 1991, ko se je pred italijansko obalo, v bližini pristanišča Bari, znašla albanska ladja s skoraj 20.000 ljudmi. Nekaj dni pred tem se je v Albaniji začela vstaja ljudstva; opogumljeni z novicami iz Vzhodne Nemčije in preostanka komunistične Evrope so se Albanci množično začeli zgrinjati proti pristaniškemu mestu, kamor je s Kube prispela tovorna ladja Vlora, ki je pripeljala deset tisoč ton sladkorja. Množice so se zgrnile na ladjo in zahtevale, naj jih odpeljejo proti Italiji, kjer so pričakovale boljše življenje. Po izkrcanju v Italiji se je v nasprotju z njihovim pričakovanjem začela humanitarna katastrofa. Italijanske oblasti se na množico razcapanih, lačnih in žejnih ljudi niso znale primerno odzvati. Najprej so jih dva dni zadrževali na pristaniškem pomolu, potem so jih prepeljali na nogometni stadion, kjer se je med be-
gunci začelo brezvladje po načelu močnejšega, so zapisali na festivalu dokumentarnega filma.
»Leta 1991 sem bil star 24 let. Vlorinega prihoda se spominjam kot neke vrste medijske kataklizme. Izkrcanje je pomenilo začetek do tedaj nepojmljive sociološko-kul-turne revolucije. V tem pomenu je Sladka ladja film, ki se mi je ponudil sam, vodil me je onkraj tridelnega pripovednega osnutka, v širše okvire zgradbe, kot jo poznata tragedija ali klasična literatura,« je zapisal režiser.
V tekmi za nagrado na temo človekovih pravic so bili še švedski film Black Power Mixtape 1967-1975 v režiji Gorana Olssona, Pet razbitih kamer Palestinca Ema-da Burnata, nemški film Revizija Philipa Scheffnerja in Vojak/državljan izraelske režiserke Silvine Landsmann.
O nagrajencu je odločala mednarodna žirija, ki so jo sestavljali borka za povrnitev pravic izbrisanim Mirja-na Učakar, predstojnik katedre za zgodovino in teorijo filma na AGRFT Igor Koršič ter odvetnik, specializiran za tožbe, povezane s človekovimi pravicami pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, Andrea Saccucci.
koper - Fotografska razstava do 7. aprila v Galeriji Meduza
Podobe protestov
KOPER - V koprski Galeriji Meduza so včeraj odprli skupinsko razstavo fotografij z demonstracij po slovenskih mestih, ki so nastale od 2. novembra pa do danes. Namen razstave, na kateri bo do 7. aprila na ogled 141 del 38 različnih fotoreporterjev, je bil izbrati tiste posnetke, ki se bodo vpisali v zgodovino, so zapisali v Obalnih galerijah Piran. Skupinska razstava nosi naslov Fotoreporterji med aktivnimi državljani na trgih in ulicah mest v Sloveniji od 2. novembra 2012 do 8. februarja 2013 in je nastala na pobudo Obalnih galerij in kluba Enooki.
Pri razstavi jih je zanimala »simbolna moč dokumentarne reportažne fotografije in kompleksnost procesa, v katerem se realno in posamično transfor-mirata v splošno in pomensko, ko fotografski dokument postane likovna podoba, ta pa več od tistega, kar je v realnem času videlo oko in so zaznali mo-žgani«.Pri tem se snovalci razstave niso osredotoča-li na umetniško fotografijo, temveč na reportažni zapis dogodkov, v katerem niso nezanemarljivi likovni jezik in vizualni učinki.
Demonstracije v Sloveniji se bodo vpisale v zgodovino vsaj z dvema podobama: s posnetki najrazli-
V koprski Galeriji Meduza je na ogled razstava fotografij z demonstracij po slovenskih mestih
arhiv
čnejših plakatov, na katerih so lokalne izpeljanke na temo »gotov si«; in posnetki zombijevskih mask, drugačnih od tistih, ki jih nosijo na demonstracijah an-
tiglobalisti širom sveta. Novost poročanja s protestov v zadnjih mesecih je bilo predvsem ažurno objavljanje posnetkov, ugotavljajo v Obalnih galerijah.
Arso pričakuje močno naraščanje reke Krke
LJUBLJANA - Zaradi taljenja snega in predvidenih padavin Agencija RS za okolje (Arso) pričakuje danes in jutri močno naraščanje reke Krke in njenih pritokov. Krka lahko danes, zlasti pa jutri in v ponedeljek poplavi na območju redkih poplav. Narasli sta tudi Ljubljanica in Vipava, danes pa bosta ob padavinah tudi reki Reka in Kolpa. Arso v objavljenem opozorilu največji pretok reke Krke pričakuje v noči s sobote na nedeljo ter v nedeljo čez dan, ko lahko Krka v Pod-bočju preseže pretok 350 kubičnih metrov na sekundo. Opozorilne vrednosti pretokov sta presegli tudi Ljubljanica in Vipava, njuna vodnatost pa se prehodno umirja. Ljubljanica bo poplavljala na Ljubljanskem barju v območju pogostih poplav.
Reka Vipava je presegla opozorilni pretok sto kubičnih metrov na sekundo v Dolenju, v prihodnjih dneh pa bo skupaj s pritoki ohranjala veliko vodnatost. Ob ponovnih padavinah lahko poplavi na območjih pogostih poplav.
V prihodnjih dneh se bodo povečale površine na ojezerjenih delih kraških polj Notranjskega in Dolenjskega krasa. Tam lahko pride do razlivanj na območjih pogostih poplav, v opozorilu še navaja Arso.
Primer Tovšakove in ostalih obtoženih se seli v Maribor
MARIBOR - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je v skladu z zakonom o sodiščih zadevo, v kateri so Hilda Tovšak in še 13 oseb obdol-ženiH dajanja in prejemanja daril pri gospodarskem poslovanju, preneslo na specializiran oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je specializiran za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je 28. februarja po Sloveniji opravil 34 hišnih preiskav in pri tem prostost odvzel 10 osebam, po zaslišanjih pa so jih šest izpustili. NPU je po preiskavah napovedal, da bo ovadil 14 oseb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj, od tega 13 za dajanje in za enega tujca za nezakonito prejemanje daril.
Po spremembi zakona o prekrških zapadle kazni z mariborskih radarjev
MARIBOR - Po spremembi zakona o prekrških si lahko številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, oddahnejo. Državni zbor je namreč v torek sprejel novelo zakona o prekrških, ki med drugim določa, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti. Z Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so včeraj že sporočili, da za pretekle kršitve ne bodo pošiljali plačilnih nalogov. Kot je za STA pojasnil Mitja Sene-kovič z omenjenega inšpektorata, so si tudi sami oddahnili, saj bi bili v primeru pisanja kazni kadrovsko močno preobremenjeni. Do konca februarja so namreč radarji zabeležili že več kot 165.000 prekoračitev hitrosti, kar bi pomenilo več milijonov evrov kazni. To po besedah Senekoviča pomeni najmanj 30.000 prekrškov mesečno, medtem ko se medobčinsko re-darstvo v povprečju ukvarja z okoli 20.000 prekrški na leto.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 10. marca 2013
3
nabrežina - Seja strankinega deželnega sveta	južna tirolska
SSk hoče znova izvoliti Gin?* svojega deželnega svetnika JAmj
NABREŽINA - Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, je od nekdaj predstavljala zdrav in čist obraz politike, zato se ne boji današnjih populističnih nastopov v državni in deželni politični areni, je bilo slišati na seji deželnega sveta SSk v Nabrežini. Prav zaradi tega se lahko SSk danes brez kakršne koli sence na delu njenih ljudi neposredno sooča tudi z Gibanjem 5 zvezd. Deželni tajnik Damijan Terpin je poudaril, da bodo razni Grillovi somišljeniki zastopnikom slovenske stranke solili pamet o morali v politiki šele potem, ko bodo sami imeli za seboj 35 let trdega prostovoljnega političnega dela, »za katerega ne bodo prejemali nikakršnih honorarjev, kot se dogaja vsem, ki delajo za slovensko stranko.«
Zasedanje izredno dobro obiskanega deželnega sveta SSk je vodila predsednica Fulvia Premolin, ki je obnovila potek pogajanj med SSk in Demokratsko stranko glede dogovora za politične in deželne volitve, ki je bil končno sklenjen. Člane sveta je nagovorila, da je za SSk to zelo pomembno obdobje, v katerem se morajo vsi zavzeti za dosego izvolitve strankinega predstavnika v deželni svet. SSk je po njenem prepričanju v dobri formi in čeprav politični razpleti na državnem in deželnem nivoju lahko vzbujajo upravičene skrbi, ima slovenska zbirna stranka vse argumente, da se uspešno uveljavi, kot vselej do danes.
Terpin je obnovil pogajanja in vsebino dogovora med SSk in Demokratsko stranko in podal analizo političnih volitev, predstavil je osnutek kandidatnih list za vseh pet deželnih volilnih okrožij, kjer bo SSk nastopila samostojno s simbolom lipove vejice. Medtem, ko sta volilni listi za Trst in Gorico skoraj nared, bo treba v naslednjih dneh še nekoliko dopolniti liste za Videm, Tolmeč in Pordenon. Deželni svet je poveril deželnemu tajništvu mandat, da na podlagi smernic, ki so izšle iz poglobljene razprave, pripelje postopek o kandidaturah do konca in naredi vse, da bodo liste SSk dobre in vero-
Zasedanje deželnega sveta Slovenske skupnosti v Nabrežini
dostojne. Cilj SSk je, da 21. aprila doseže vsaj odstotek vseh glasov in s tem izvoli ponovno svojega samostojnega deželnega svetnika. »To je za celotno našo narodno skupnost v danih političnih razmerah še posebej pomembno, saj ima glede na zaplete pri drugih strankah, zmanjšanja števila deželnih svetnikov in glede na porast protestniških glasov, le SSk najbolj realno možnost, da ponovno zagotovi slovenski glas v bodočem deželnem svetu,« je prepričan tajnik. V zaključnem delu svojega poročila je Terpin spregovoril še o vsebini volilnega programa SSk, o katerem se je nato razvila razčlenjena razprava, v kateri so sodelovali številni člani deželnega sveta stranke.
Deželni svetnik Igor Gabrovec je poročal o preiskavah finančne straže glede stroškov deželnih svetnikov. Ta afera močno pogojuje bližajoče deželne volitve. Sam se je že obrnil na tožilstvo, da mu izda potrdilo, da ni tudi sam v preiskavi in pri tem potrdil vestno, odgovorno in zakonito ravnanje s finančnimi sredstvi, ki so mu bila, kot vsem ostalim deželnim po-
BOCEN - »Če bo na koncu prevladal Beppe Grillo in če bo Italijo vodila vlada Gibanja 5 zvezd, bomo morali Južni Tirol-
ci zelo resno razmisliti o odcepitvi od Italije in priključitvi k Avstriji.« To so besede Eve Klotz, pokrajinske svetnice v Bocnu in voditeljice gibanja, ki se zavzema za samoodločbo Južne Tirolske. Eva Klotz se boji, da bo z Gril-lom v Italiji prej ali slej prevladala »diktatorska rešitev«, na katero morajo biti Nemci in La-dinci pripravljeni in morajo zato pravočasno ukrepati. Še posebno če bodo izbruhnili poulični spopadi, s katerimi straši Grillo. Moramo se odcepiti od Italije, da ne bo jutri prepozno, dodaja še Eva Klotz, hčerka skrajneža Georga Klotza, ki so ga v šestdesetih letih italijanske oblasti imele za terorista, Južni Tirolci pa za domoljuba.
slancem, zaupana za opravljanje svojega poslanstva.
Osebni stik z občani je Gabrovec označil kot najboljše sredstvo volilne kampanje, SSk je to znala vedno dobro opraviti, je dodal. Številni izvoljeni upravitelji stranke so tudi garancija za skrb na teritoriju in za primerne razvojne strategije v spoštovanju njegovih značilnostih. Velik pomen ima poudarek na avtonomiji, ki se mora poznati tako na političnem, kot tudi na upravnem področju.
Med prednostnimi nalogami ostaja seveda skrb za mlade, ki so najbolj prizadeti zaradi pomanjkanja dela in morajo zaposlitev iskati celo v tujini, kar je posebno zaskrbljujoč podatek tudi za našo narodno skupnost. Civilna družba slovenske manjšine mora po mnenju SSk dobiti nove prijeme, da lahko bolje kljubuje trenutni situaciji, pri tem pa mora ostati čvrsto povezana s teritorijem. Slovensko šolstvo pa naj ostane zvesto svojemu izvornemu poslanstvu, da poleg znanja oblikuje tudi slovensko narodno zavest, so še poudarili na seji deželnega sveta SSk v Nabrežini.
glasba - Po oceni britanske revije Songlines
Med 25 najboljšimi festivali na svetu spet Druga Godba
LONDON Britanska revija Songlines je festival Druga godba ponovno uvrstila med 25 najboljših festivalov na svetu za leto 2013. Druga godba je Songlines prepričala z novim konceptom in programom festivala, ki so ga na revijo poslali konec minulega leta, so sporoči iz Zavoda Druga Godba. Zavod pa se že pripravlja na 29. mednarodni festivali Druga godba, ki ga bo 10. maja v Križankah (na posnetku) odprla malijska pevka Rokia Trao-re. Festival bo v strnjeni različici potekal do 12. maja. Podroben program koncertov bo znan po odločitvi Mestne občine Ljubljana o programskem sofinanciranju festivala.
slovenija - hrvaška - Po parafiranju memoranduma o rešitvi spora glede Ljubljanske banke
Zadovoljstvo slovenskih evropskih poslancev
Predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya kljub nekaterim napovedim v ponedeljek na podpis memoranduma med Slovenijo in Hrvaško na Mokricah ne bo
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se ponedeljkovega podpisa dogovora o Ljubljanski banki na Mokricah ne bo udeležil
ansa
BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy se ponedeljkovega podpisa dogovora o Ljubljanski banki (podpisnika bosta predsednika slovenske in hrvaške vlade Janez Janša oziroma Zoran Milanovic) na Mokricah ne bo udeležil, so po ugibanjih o njegovem prihodu dokončno potrdili tako v diplomatskih krogih kot pri Van Rompuyu. Na Mokrice ga ne bo zaradi natrpanega urnika, je povedal njegov tiskovni predstavnik Dirk De Backer, saj je namreč po njegovih besedah zelo zaposlen s pripravami na vrh EU 14. in 15. marca. Bo pa v ponedeljek predvidoma poslal sporočilo za javnost o podpisu na Mokricah. V diplomatskih krogih so pred tem napovedovali, da se bo Van Rompuy udeležil podpisa, možnost, da pride na Mokricah, pa je v četrtek omenila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic.
Parafirani memorandum med Slovenijo in Hrvaško
so pozdravili tudi evropski poslanci iz Slovenije, ki izražajo zadovoljstvo, da je vendarle prišlo do dogovora, ki odpira pot za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji. Jelko Kacin je sicer včeraj kritiziral hrvaško stran, ker je besedi-
lo memoranduma takoj objavila. To je označil kot "nedopustno napako" ter kot "nepremišljeno", "nekorektno" in "nepotrebno" dejanje, ki bo škodilo predvsem samemu Zagrebu.
Tanja Fajon (S&D/SD) je včeraj v pisni izjavi za javnost pozdravila memorandum in izrazila upanje, da mu bo zdaj sledila ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu. Obenem pa Fajonova opozarja, da memorandum ne zagotavlja dejanske prekinitve vseh sodnih postopkov proti LB na hrvaških sodiščih, ampak zgolj njihovo prekinitev oziroma zaustavitev. Enakega mnenja je njena strankarska kolegica Mojca Kleva Kekuš.
Zofija Mazej Kukovič in Romana Jordan (obe EPP/SDS) sta po drugi strani memorandum včeraj pohvalili in izrazili zadovoljstvo, da je bil dosežen dogovor, ter nista izpostavljali kakšnih težav oziroma pomislekov v zvezi z njim. Obe sta zatrdili, da je bil med evropskimi poslanci iz vrst EPP zelo pozitivno sprejet. Jordanova je še izrazila veselje, "da je proces odpiranja Evropske unije mehanizem, ki pomaga reševati probleme, in ne mehanizem, ki bi odpiral stare rane".
4	Sobota, 9. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
uplinjevalnik - Očitno volilno obarvana poteza predsednika Dežele FJK
Tudi Tondo sedaj zavrača plinski terminal
Deželna vlada si je tik pred volitvami premislila glede gradnje plinskega terminala v Žavljah. Deželni odbor je namreč izdal negativno mnenje, ki ga bodo posredovali v Rim, v njem pa ugotavlja, da ne bi bil morebitni uplinjevalnik v skladu z napovedanim porastom prometa v tržaškem pristanišču.
Deželna vlada je torej upoštevala stališče Pristaniške oblasti, ki je že pred časom zatrdila, da bi gradnja terminala vplivala negativno na promet v pristanišču. Še prej pa je družba SIOT, ki predvideva za leto 2013 krepak porast prometa, izrazila zaskrbljenost, ker bi gradnja uplinjevalnika in plinovoda ogrožala dejavnost družbe SIOT, tankerji z utekočinjenim plinom pa bi se kosali s tistimi s surovo nafto in drugimi ladjami. Da bi plinski terminal škodil tržaškemu pristanišču, pa je pred kratkim črno na belem zapisal tudi pristaniški odbor.
Dežela FJK je torej izdala ustrezni dokument, ki se bo pridružil negativnim stališčem, ki so jih glede načrta družbe Gas Natural že posredovale vse občine tržaške pokrajine in tudi Pokrajina Trst. Stališče deželne uprave bo prejelo ministrstvo za okolje in bo postalo sestavni del dokumentacije v okviru dodatne preiskave glede postopka za izdajo integriranega okoljskega dovoljenja AIA za gradnjo plinskega terminala, za katerega je pristojno ministrstvo za gospodarski razvoj. Dodatno preiskavo je, kot znano, naročil minister za okolje Corrado Clini na pritisk lokalnih uprav in drugih dejavnikov, ki nasprotujejo uplinjevalniku.
Pristojna deželna odbornica Sandra Savino, ki je bila komaj izvoljena v senat v vrstah Ljudstva svobode je razložila, da so deželni uradi prejeli in analizirali študijo, ki jo je naročila Pristaniška oblast glede porasta prometa v prihodnosti. Izšlo je, da sta terminal in razvoj pristanišča dejansko nezdružljiva, je povedala Savinova in dodala, da bo Dežela FJK zdaj s tem seznanila Rim.
Ko bo ministrstvo za okolje zaključilo preiskavo glede dovoljenja AIA, bo imelo zadnjo besedo ministrstvo za gospodarski razvoj. To ministrstvo bo v sozvočju z deželno vlado FJK odločalo o dokončnem dovoljenju. Po vsej verjetnosti bosta o tem odločali nova italijanska in nova deželna vlada (deželne volitve so namreč 21. in 22. aprila).
pristanišče - Po podatkih Pristaniške oblasti
Promet stalno raste
V februarju porast za 15 odstotkov Teu glede na isto obdobje v letu 2012
Promet v tržaškem pristanišču je po podatkih Pristaniške oblasti v stalni rasti. Od začetka leta so bili podatki vselej pozitivni, v februarju pa so zabeležili porast +15,17 odstotka glede na isto obdobje v letu 2012. Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je ocenila, da je to obdobje v skladu z
Promet v tržaškem pristanišču je v nenehnem vzponu
lanskim. Februarja je bilo obdelanih 54 ladij in je bil porast glede števila kontejnerjev + 14,34% (22.087), glede Teu pa +15,17% (34.539). V obdobju januar-februar je bil porast v primerjavi z istim obdobjem lani +4,38% glede na kontejnerje (42.861) in +4,19% glede na Teu (66.319).
Drugo javno srečanje Več idej, več kilometrov
Tržaški župan Roberto Cosolini prireja danes v hotelu Savoia drugo srečanje na temo Več idej, več kilometrov. Srečanje bo ob 15.30 in bo nadaljevanje sredine pobude, ki je bila po županovih besedah zelo uspešna. Srečanja so se udeležile številne osebnosti političnega, kulturnega in družbenega življenja, njegov namen pa je bilo razpravljati o nastalem položaju in nakazati morebitne predloge za prihodnost, izhajajoč iz današnjega stanja, ki ga zaznamujejo hude posledice gospodarske krize. Za mikrofon so takrat stopili številni posamezniki, mnogi pa so izostali. Današnje srečanje bo torej priložnost, da svojo misel podajo še drugi.
Tržaški občinski svet hoče spremembo pakta stabilnosti
Tržaški občinski svet je na četrtkovi seji soglasno sprejel resolucijo, ki obvezuje župana Cosolinija, da zahteva od deželne vlade, da najkasneje 31. marca stečejo pogajanja z italijansko vlado za spremembo pakta stabilnosti. Še predvsem je nujno, da se sprostijo sredstva za dela, ki so že v teku.
Izraelski apartheid v Narodnem domu
V okviru mednarodnega tedna izraelskega apartheida vabi tržaški odbor združenja Salaam - otroci oljke danes ob 17. uri v dvorano Narodnega doma na srečanje z izraelskim aktivistom Ron-niem Barkanom, ki se bori ob strani Palestincev proti nadaljnji gradnji zidu.
ob 8. marcu - Natečaj ženskega pisanja Scrittura femminile
Ženske zgodbe o krizi
Tako kot je že skoraj tradicija, so ob osmem marcu dvorano občinskega sveta tudi letos napolnile ženske. Na pobudo tržaške ženske konzulte so namreč tam sinoči slovesno nagradili zmagovalke že devetega mednarodnega natečaja ženskega pisanja Scrittura femminile -Citta di Trieste.
Ovrednotenje žensk in njihove vse bolj pomembne vloge v družbi, njihovega doprinosa v vsakdanjem življenju želi biti rdeča nit natečaja, ki si je letos izbral za temo krizo. Vsaka sodelujoča »pisateljica« je lahko na papir tokrat prelila zgodbo ali svoje razmišljanje o krizi - gospodarski, družinski ali kakršni koli pač. Na
razpis so se odzvale tudi ljubiteljice pisane besede iz sosednjih Slovenije in Hrvaške, prispevek pa je prispel celo iz Pariza.
Nagrada ženske konzulte je letos romala v Slovenijo, točneje v Ljubljano. Izpod peresa mlade Veronike Simoniti je namreč nastala občutena in zelo verodostojna pripoved o vojni na Balkanu, kjer so številne ženske, matere, v bratomorni vojni izgubile svoje sinove. Za njeno pripoved 60 % je prejela nagrado v višini 500 evrov.
Med ostalimi sedmimi nagradami, pa velja morda omeniti še tisto, ki jo podeljuje krajevni dnevnik Il Piccolo. Tokrat jo je prejela pripoved La casa e il nido, ki
Levo utrinek z včerajšnjega nagrajevanja: zmagovalka Simonitijeva s predsednikom občinskega sveta Iztokom
Furlaničem, desno pa komenske plesalke na prazniku žena v KD Kraški dom (ob njih sta nastopili tudi »klepetulji Tatiana Malalan in Irene Pahor) in
Križanke na slavju ob 8. marcu
kroma
jo je poslala 93-letna Tržačanka Madda-lena Sica, ki že štiri leta prebiva v nekem tržaškem domu za starejše občane. Selitev v »nov dom« in ureditev novega gnezda je namreč upokojena učiteljica občutila kot pravo življenjsko krizo, iz katere pa se je le rešila.
Ob prisotnosti številnih predstavnic krajevnih ustanov, je več odlomkov nagrajenih pripovedi prebrala gledališka igralka Nikla Petruška Panizon. Pokrajina Trst bo tudi letos poskrbela za objavo nagrajenih del v priložnostni zbirki. Za prihodnje leto, ko bo nagrada praznovala desetletnico, pa se že pripravljajo na veliko slavje. (sas)
/
TRST
Nedelja, 10. marca 2013
5
raziskovalna ladja - V Trst se je vrnila po desetih letih
Ladja Explora spet doma
Prihodnji konec tedna možnost vodenega ogleda z raziskovalci inštituta za oceanografijo in geofiziko OGS
V Trst je včeraj priplula raziskovalna ladja Explora, ki je v lasti uglednega tržaškega inštituta OGS (Nacionalni inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko). Explora je z nekaj več kot 72 metrov dolžine edina italijanska raziskovalna oceanska ladja v lasti javne ustanove. V prihodnjih dneh jo bo mogoče občudovati na pomolu Bersaglieri, prihodnji konec tedna pa bodo vsi zainteresirani lahko tudi stopili na krov ladje, ki je opravila veliko odmevnih raziskovalnih odprav.
Več o dnevih odprtih vrat sta včeraj na novinarski konferenci povedala predsednica inštituta OGS Maria Cristina Pedicchio in njegov direktor Franco Coren. Predsednica je dejala, da se ladja v Trst vrača po desetih letih in da si prizadevajo, da bi dejavnost inštituta spoznala širša javnost. V ta namen so organizirali vikend (16. in 17. marec) »odprtih vrat«, ko bodo Tržačani pobliže lahko spoznali raziskovalno dejavnost ladje Explora. Dan prej, v petek, 15. marca, pa bodo na krov ladje lahko prišli sorodniki raziskovalcev in članov posadke, ki veliko časa preživijo na tej ladji.
Raziskovalci bodo obiskovalcem razložili, kakšne raziskave so opravili z ladjo, kaj so počeli v sklopu številnih odprav, kako poteka raziskovalna dejavnost na Arktiki in Antarktiki, kdo se tudi poslužuje njihovih raziskovalnih storitev ... Obiskovalce bodo razdelili v skupine po 10-15 ljudi, je razložila Pedicchiova in pristavila, da bodo polurni ogledi na sporedu v soboto in nedeljo med 9.30 in 11.30 ter med 14.30 in 16.30. Polurne oglede v tem terminu bo potrebno
predhodno rezervirati s klicem na telefonsko številko 040 21401 (OGS). Za tiste, ki pa ogledov ne bodo uspeli rezervirati, bo možen ogled ladje v soboto in nedeljo med 17. in 18. uro (do zapolnitve razpoložljivih mest). Maria Cristina Pedicchio je na srečanju z novinarji na kratko orisala tudi dejavnost inštituta, ki se dobro drži zlasti zaradi avtonomnega pridobivanja finančnih sredstev.
Tehnične značilnosti ladje in opravljene ekspedicije je opisal pred-
sednik OGS Franco Coren, ki je spomnil, da je bila ladja narejena daljnega leta 1973, v last inštituta pa je prišla leta 1989. »V teh letih smo raziskovali vode Antarktike in Arktike, opravili smo več meritev v Sredozemskem morju, za številna zasebna podjetja smo opravili več raziskav in na morsko dno namestili kable za telekomunikacijo,« je povedal Coren in dodal, da se bo že 18. marca ladja podala novim raziskavam naproti. Najprej je na vrsti odprava v koprski zaliv, kjer bodo v sodelovanju z ljubljansko Univerzo opravljali skupno študijo, nato pa jih bo pot peljala na jug Jadrana, kjer bodo sodelovali pri vzdrževalnih delih na oceanografski postaji.
Po besedah govornikov ladja Explora nikoli ne miruje, saj je, ko ne opravlja lastnih raziskav, na razpolago mednarodnih inštitutom in podjetjem. Od leta 2008 je ladja tudi del flote Eurofleets, zveze evropskih raziskovalnih ustanov, ki spodbuja koordinacijo in učinkovito uporabo morskih infrastruktur, s tem pa želi tudi izboljšati razvoj znanstvenih raziskav na morju. (sč)
nagrada marisa giorgetti
Za zaščito in promocijo človekovih pravic in dialoga
Ovrednotenje in spodbujanje delovanja na področju migracije, zaščite temeljnih človekovih pravic in kulture dialoga. Tistega delovanja, ki ostaja prevečkrat nepoznano ali potisnjeno v »za-kulisje«. To je cilj, ki ga zasleduje pobudnik mednarodne nagrade Marisa Giorgetti, se pravi Italijanski konzorcij solidarnosti z Gianfrancom Schiavonejem na čelu ob podpori Pokrajine Trst in pokroviteljstvu občin Trst, Zgonik in De-vin-Nabrežina (s predstavitve na sedežu Pokrajine Trst - foto KROMA). Zasluge posameznikov segajo v tem primeru od literarnega ustvarjanja (roman, pripoved, reportaža) do dobrodelne de-
javnosti na socialnem in kulturnem področju za promocijo človekovih pravic.
Marisa Giorgetti je bila zgoniška občanka, ki je po svojih močeh vedno rada pomagala ljudem v stiski: med vojno na Balkanu, je na primer na svojem domu gostila pribežnike. Posebna žirija, ki jo sestavlja 30 priznanih pisateljev, novinarjev, docentov ali literarnih kritikov je preučila več primerov dobrodelnih dejanj oz. zglednih posameznikov in se naposled odločila za dve nagradi: eno za literarno delo, drugo pa za kategorijo človekovih pravih.
Literarno nagrado bo prejel izraelski pisatelj oz. pesnik Yishad Sarid,
nabrežina - V Kamnarski hiši
Predstavili Nagrado Elena Madrussani
V Kamnarski hiši v Nabrežini so včeraj predstavili Nagrado Elena Madrussani »Brezmejnost«. Pobudo prirejajo sindikat upokojencev Spi-Cgil za Kraško območje , Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina in Križ ter Koordinacija žensk iz Trsta, namen nagrade pa je spodbujati ideale prijateljstva in solidarnosti, ki so navdihnili zavzetost Elene Madrussani kot prostovoljke, ženske in sindikalne delavke. Nagrada je odprta za vse, v prvi izvedbi leta 2013 pa bo mogoče sodelovati s fotografskimi sklopi iz največ 3 posnetkov. Udeleženci se bodo morali držati teme Meje in pregrade, dialog in sožitje, dela pa bo treba oddati do vključno 30. aprila v tajništvu natečaja, na sedežu Spi-Cgil v Nabrežini (Trg sv. Roka št. 103) ali v Trstu (Ul. Pondares št. 8) med 9. in 12. uro. Za informacije tel. 0402024053, spletna stran http://spi.cgilfvg.it, elektronska pošta spi.aurisina@libero.it, michele.nabrezina@yahoo.it.
ki v svoji knjigi It poeta di Gaza opisuje konflikt med Izraelci in Palestinci. Posebno priznanje bo prejel sociolog Carlo Stasolla za reportažo Sutta pette dei Rom, ki se poglablja v odnose Občine Rim do Romov. Na področju človekovih pravic pa so se izkazali prebivalci otoka Lampedusa, ki
Kradel v trgovini
Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so v četrtek popoldne ovadili na prostosti 38-letnega Trža-čana C.P. zaradi kraje. Moški, sicer star znanec policije, se je v neki trgovini znotraj trgovskega središča Torri d'Europa oprezno premikal med policami, kar je opazil eden od varnostnikov, ki je posumil, da ima C.P. vse prej kot dobre namene. Ni se zmotil, saj je moški vzel s polic dve videoigri v skupni vrednosti 130 evrov, se znebil plastičnih škatel in odšel proti izhodu, kjer pa ga je varnostnik ustavil. C.P. mu je pokazal eno od videoiger, nakar je varnostnik poklical policijo, kateri je moški naposled izročil še drugo videoigro.
Vozil pod vplivom drog
Miljski karabinjerji so v četrtek ustavili avto, ki ga je vozil 46-letni Miljčan G.B.. Slednji je moral pri tem opraviti t.i. test »drugwipe«, na podlagi katerega ugotavljajo, ali je zaužil kako drogo in ki je pokazal pozitiven rezultat. Moškemu so potem pregledali tudi vzorec krvi in urina, rezultati analiz pa so pokazali na prisotnost opojnih substanc. Miljčana so karabinjerji ovadili sodstvu, odvzeli pa so mu tudi vozniško dovoljenje.
so kljub vsemu sprejeli pribežnike na svoji zemlji. Nagrado bo dvignila županja Giusy Nicolini.
Slovesna podelitev bo v torek, 12. marca, ob 19.30 v gledališču Miela, ko bodo odprli tudi razstavo iranske slikarke Banafsheh Rahmani in poskrbeli za gledališko predstavo. (sas)
Festival Preli-Prelo v SSG
V	Slovenskem stalnem gledališču bo drevi ob 19. uri tretji mednarodni folklorni festival Preli-Prelo, ki ga prireja tržaško srbsko kulturno društvo Pon-tes-Mostovi. Nastopile bodo folklorne skupine Moravice (Hrvaška), Rodnik (Trst, Italija), Santa Gorizia (Gorica, Italija), KUD Mladost, Tine Rožanc in Emona (Ljubljana, Slovenija).
Poklon Umbertu Sabi
Danes mineva točno 130 let od rojstva pesnika Umberta Sabe (1883-1957), ki se ga želita Občina Trst in Fundacija gledališča Verdi spomniti z dvema pobudama: v knjigarni Saba v Ul. San Ni-colo 30 bo ob 11. uri igralec Maurizio Zacchigna bral Sabove poezije, ob 18. uri pa bo v mali dvorani gledališča Verdi kulturno srečanje, na katerem bodo govorili tržaški župan Roberto Coso-lini, pisatelj Claudio Magris in skladatelj Stefano Sacher, za glasbeno točko pa bo poskrbel violinist Glauco Berta-gnin. 130-letnico Sabovega rojstva bodo počastili tudi v okviru pobude Pol ure poezije: v knjigarni San Marco v Ul. Donizetti 3 bosta ob 18. uri Sabova dela brala pesnika Claudio Grisancich in Marina Moretti.
Posvet o Kitajski
Študijski center Eurasia-Mediterraneo prireja danes ob 17.30 v knjigarni Fe-nice v Ul. Battisti 6 posvet na temo Kitajska, nova globalna velesila. O tem bodo ob predsedniku centra Lorenzu Salimbeniju govorili Han Qiang, svetovalec na kitajskem veleposlaništvu v Rimu, bivši docent politične geografije na tržaški univerzi Aldo Colleoni in Marco Costa, urednik revije Stato & Potenza.
Grafični roman v Lovatu
V	knjigarni Lovat v Drevoredu XX. septembra bodo danes ob 18. uri predstavili grafični roman Tutta la vita in un abbraccio Luce Amitrana in Cristiana Silvija ob prisotnosti ilustratorja Marca Puglieseja in ravnatelja tržaške Akademije stripa Maria Cerneta.
Valeria Vetruccio v Mieli
V	gledališču Miela bo drevi ob 21. uri koncert pianistke Valerie Vetruccio, ki bo izvajala dela Georgeja Gershwina ter priredbe del s področja lahke glasbe.
kvestura - Včeraj odprtje razstave
Sterlejevi posnetki in mimoze za policistke
V prostorih tržaške kvesture so včeraj odprli razstavo posnetkov znanega tržaškega fotografa Marina Sterleja z naslovom L'onda blu accarezza la citta, ki jo bogati tudi spremna beseda pesnika in pisatelja Igorja Gherdola ter tržaškega kvestorja Giuseppeja Padulana.
Včerajšnjega odprtja so se udeležili predstavniki oblasti in gostje, med katerimi velja posebej omeniti večje število policistk in gojenk policijske šole, ki so ob mednarodnem dnevu žena tudi prejele v dar mimozo (na sliki). Med temi sta bili tudi prva italijanska policistka Rosa Scafa, upokojena inšpektorica ženske policije, in najmlajša policistka na Tržaškem, ko-misarka Maria Grazia Ciardo. Razstava bo odprta do 1. aprila vsak dan med 9. in 19. uro.
6
Sobota, 9. marca 2013
TRST
/
pokrajina trst - Pobuda Argento vivo v gostilni Guštin
Starejši so ... okusili Kras
Kraško bogastvo sta gostom predstavila čebelar Fausto Settimi in izvedenka v zeliščih Martina Malalan
V zgoniški gostilni Guštin je torkov popoldan minil v znamenju prijetnega druženja in spoznavanja kulinaričnih biserov našega tržaškega teritorija.Združenji A.M.I.C.O in Televita prirejata namreč že vrsto let v sodelovanju s Pokrajino Trst in podporo Fundacije CRTrieste "trenutke" druženja za starejše ljudi, ki prebivajo v domovih za starejše občane. Projektu »Argento vivo in provincia« (Živo srebro v pokrajini) se je pridružilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki je v okviru pobude Okusi Krasa na srečanju poskrbelo za predstavitev kraških dobrot.
Tako je bilo torej tudi v Zgoni-ku, kjer je 53 udeležencev iz domov za starejše občane (vse od Milj do Se-sljana) okusilo pristne kraške dobrote in pri tem spoznalo marsikaj zanimivega. V imenu pobudnikov jim je dobrodošlico izrekla pokrajinska od-bornica Roberta Tarlao, ki je poudarila, da želi pokrajinska uprava konkretno prispevati k preprečevanju osamljenosti ostarelih, predvsem zaradi njihove vse bolj omejene avtonomije.
Gostiteljica Paola Živic je starejšim občanom predstavila svojo kulinarično ponudbo in pa gosta, ki sta ob tej priložnosti predstavljala Kras. To sta bila čebelar Fausto Set-timi, ki je radovednežem spregovoril o različnih vrstah medu, ki ga proizvaja na Krasu, in pa Martina Malalan. Slednja je pripovedovala o tem, kako suši cvetje in zelišča za čaje oz. poparke, kako pripravlja raz-norazne začimbe za kuhinjsko rabo ali pa kreme in mila za osebno nego. Goste je pozdravil tudi zgoniški podžupan Rado Milič, ki jim je nazorno predstavil kraško ozemlje in predvsem izredno vinsko proizvodnjo, s katero se lahko ponaša. Da je tako so se lahko prepričali tudi sami, saj so lahko ob pristnem kozarcu okusili sire z medom oziroma domače fanclje z dušo.
Prihodnje srečanje bo v četrtek, 14. marca, v restavraciji Križman v Repnu. (sas)
zahodni kras - Pogreb
V Križu so se poslovili od Ančkota Tenceja
Veliko ljudi je v sredo na kriškem pokopališču pospremilo na zadnji poti Angela Tenceja, po domače Ančkota Rokča. V slovo mu je zapel moški pevski zbor Vesna pod taktirko Rada Milča, v imenu vaške skupnosti pa se je od pokojnega poslovil Jurij Žerjal, sicer predsednik vaške sekcije zveze partizanov VZPI-ANPI Evald Antončič.
Ančko se je rodil v Križu 28.1. 1929, star 14 let je, kot večina mladoletnih Križa-nov, hotel v partizane, ampak mati Karlina ga je celo zapirala v štalco, da bi ovirala njegov beg v neznano življenjsko usodo. In čeprav ni bil direktno soudeležen v krutem boju za svobodo, je bil od povojnega časa neprestano član in tudi odbornik sekcije VZPI-ANPI. Celo povojno življenje je posvetil ne samo poklicu in družini, ampak tudi solidarno prispeval k rasti vaške skupnosti. Prepričan je bil v boljši jutri, ter utemeljeno, pluralistično in svobodno izražal svoje prepričanje. Bil je človek razuma in ponosa.
Vse to je v življenju dokazoval s skromnostjo, občutljivostjo in predvsem s spoštovanjem različnega ali drugačnega.
Ančko je vedno dajal vtis enostavnega, pametnega in izobraženega človeka, ki je na svoji življenjski poti marsikaj pripomogel k rasti naše stvarnosti. Do upokojitve je Ančko delal v tržaški ladjedelnici.
Kot mnogi mladi Križani je čustveno, materijalno in solidarno pripomogel pri udarniški gradnji Ljudskega doma v Križu. Ampak njegova velika ljubezen je bil nogomet: dolgo let je bil odbornik in nekaj časa tudi podpredsednik športnega društva Vesna. Bil je član KPI, rajonski svetnik in odbornik Zveze upokojencev SPI-CGIL. Dragi tovariš Ančko, naj ti bo rahla domača kriška zemlja, je ob odprtem grobu dejal Žerjal.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 9. marca 2013
FRANČIŠKA
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 15.41
Jutri, NEDELJA, 10. marca 2013
40 MUČENCEV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1004,7 mb ustaljen, vlaga 100-odstotna, veter 3 km na uro se-vernik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C.
[13 Lekarne
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 - 040 635368.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
□ Obvestila
Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Var-dabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
M Izleti
VINITALY 2013 - ONAV TRST organizira v nedeljo, 7. aprila, ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Prijavite se najkasneje do torka, 12. marca. Dodatne informacije: trieste@onav.it ali 3339857776.
POPOTNIKI IZ GABROVCA se odpravljajo z avtobusom na Slovaško v Bratislavo in njeno okolico ter s katama-ranom po Donavi do Dunaja. Odhod v petek, 14., povratek v nedeljo, 16. junija. Informacije in vpisovanja na tel. 340-2741920 (Mirela).
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnice oblikovanja v marcu: Voščeni grafiti in Otoki s Krete. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote 8.00-13.00.
BABY BAZEN Šc Melanie Klein prireja tečaje v bazenu za dojenčke in otroke od 1. meseca do 4. leta starosti. Tečaji, ki se bodo začeli danes, 9. marca, se odvijajo na Pesku ob sobotah popoldne. Koledar srečanj: danes, 9/3, 16/3, 23/3, 6/4, 13/4, 20/4, 4/5, 11/5. Vsako srečanje traja 45 minut in predvideva vstop za oba starša. Za urnike in vpisovanja: info@melanie-klein.org, tel: 345-7733569.
KOMUNISTIČNA PRENOVA in Stranka italijanskih komunistov iz Doline vabita občane, da pridejo podpisat za predložitev liste »Levica« za deželne volitve danes, 9. marca, med 10. in 12. uro na trgu v Boljuncu.
KRU.T - obvešča prijavljene dedke, babice in vnuke, da je 2. srečanje v sklopu projekta »Obiščimo Kru.T« danes, 9. marca, ob 10. uri, v društvenih prostorih. Informacije na sedežu ali po tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TRIESTEBELLA v sodelovanju z Italia nostra, Legambiente in Tra fiori e piante, vabi na javno razpravo »Mestne zelene površine in krajina - Od virov do problemov«, ki bo danes, 9. marca, ob 11. uri v konferenčni dvorani hotela Sonia pri Domju.
BARKOVLJE - V nedeljo, 10. marca, po maši od 11. ure bomo počastili msgr. Škabarja ob obeležju na vrtu pri bar-kovljanskem portiču.
DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena v nedeljo, 10. marca. Zberemo se ob 17. uri v prostorih SKD V. Vodnik.
OBČINA DOLINA obvešča občane, da je od 1. marca v veljavi nov eko-kole-dar 2013/2014 in jih vabi, naj preverijo vrsto odpadkov. Posebno pozornost naj namenijo ločenemu zbiranju papirja in kartona (modra kanta) ter plastične embalaže, stekla in pločevink (rumena kanta). Kdor ni še prejel eko-koledarja, lahko pokliče brezplačno številko 800 329669 ali se obrne na naslov info@italspurghi.it. Ostale informacije o ločenem zbiranju na tel. št. 040-8329238.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 10. marca, ob 15.30 iz Padrič odhod avtobusa za nastop; v torek, 12. marca, ob 20.45 redna pevska vaja.
ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA vabi vsa društva, ki delujejo v občini, na sestanek za sestavo koledarja prireditev v letu 2013, v ponedeljek, 11. marca, ob 18.00 v sejni dvorani občine Dolina.
SKP IN SIK obveščata, da zbirata podpise za predstavitev liste »Levica« za deželne volitve na pokrajinske sedežu v Ul. Tarabocchia 3 od ponedeljka, 11. do četrtka, 14. marca, med 8.30 in 18.30.
AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 340-5814566 (Valentina Strain).
KRU.T obvešča, da v torek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
RAJONSKI SVET za Vzhodni kras se bo sestal v torek, 12. marca, na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah ob 20.15.
TEČAJ ARGENTINSKEGA TANGA, valsa in milonge: SKD F. Prešeren v sodelovanju z društvom Tang-zone, vabi na predstavitveni večer tečaja v torek, 12. marca, ob 20.00 v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Predstavitvi bo sledila krajša brezplačna poskusna vadba. Info: 348-0451875 (Alen).
SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v sredo, 13. marca, v društvenih prostorih občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 13. marca, na kateri se bomo srečali z Jolko Milič in mladimi prevajalci s tržaške univerze.
TREBENSKA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJA vabijo vse vaščane na skupni sestanek o predlogu postavitve antene Tim. Sestanek bo v Ljudskem domu v Trebčah v četrtek, 14. marca, ob 20.30. Vljudno vabljeni!
ZKB vabi cenjene člane na nov ciklus območnih srečanj: v četrtek, 14. marca, ob 20. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, v petek, 15. marca, ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabre-žini, v četrtek 21. marca, ob 20. uri v hotelu Sonia pri Domju in v petek, 22. marca, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah. Iz organizacijskih razlogov naprošamo, da prijavijo udeležbo Uradu za člane in teritorij - tel. št. 0402149278/263, v podružnicah ali po elektronski pošti na naslov claniso-ci@bcccarso.it.
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SLUŽBO OBČINE DOLINA obvešča, da v petek, 15. marca, zapade rok za prijavo k projektu »Težavno delo
iskanja dela«. Projekt je namenjen ženskam, ki iščejo zaposlitev.
CCYJ - KulturniCenterYogaJñanakan-da vabi na seminar »Dobro počutje sklepov z yogo, prehrano in masažo« v soboto, 16. marca, 9.30-12.30, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Sledi zaključno kosilo (predčasna prijava). Info 333-4236902, 040-2602395.
E.F.T. V DRUŠTVU F. PREŠEREN v Bo-ljuncu - delavnica tapkanja bo potekala v soboto, 16. marca, od 15. do 19. ure v društveni dvorani. Vodila bo izvajalka E.F.T.-ja 3. stopnje Barbara Žetko. Info: 347-2787410 ali 3358478333.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ACLI - Associazione Liberi Costellatori Italia«. Delavnica se bo vršila v soboto, 16. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v torek, 19. marca, ob 18.30 in v drugem sklicanju v četrtek, 21. marca, ob 20.00, v društvenem sedežu v Babni hiši, Ricmanje 64.
DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS sklicuje v sredo, 20. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju, redni letni občni zbor, v prostorih Gregorčičeve dvorane v ulici Sv. Frančiška 20.
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da zaključni večer Video natečaja Ota Hrovatin bo 29. marca, ne pa 22. marca, kot je bilo v programu.
ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na matinejo ob svetovnem dnevu poezije, ki bo letos posvečena Marku Kra-vosu, v Ljudskem vrtu De Tommasini v Trstu v soboto, 23. marca, ob 10.30. Ob 11.00 bo na Ul. S. Francesco 20 Pomlad odprtih vrat - dan odprtih vrat slovenskih ustanov, ki tam delujejo: TK, NŠK, ZSKD, SKGZ, SPDT. Ogled prostorov, razstave, otroška urica v sodelovanju z ZTT, akcijske cene, glasbene točke in še marsikaj.
LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 339-2241221 (Tamara); 3470741740 (Ervin).
H Šolske vesti
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sledeči naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani sindikata www.sindikat.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi na predavanje prof. Milene Košak Babuder »Učenja se je treba naučiti« (kako spodbujati k branju, učenju oz. samostojnosti in kako organizirati delo), ki bo v torek, 12. marca, ob 18.00 v prostorih OŠ F. Bevka na Opčinah.
Id Osmice
COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040229326.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211.
prešerno skupaj 2013^
Skd Tabor, Kd Kraški dora, Skd primorsze, Skd «Slovan, Skd Skala, Skd kipa, Skd Krasno Polje in Skd Grad
TRST	Sobota, 9. marca 2013 J
sobota, 9. marec 2013, ob 20.00, v Prosvetnem domu na Opcinah,
odprtje razstave risb dijakov srednjih šol S.Kosovel in F.Levstik, plesno gledališka predstava PROST BO VSAK?
glasbeni utrinek gojenka Glasbene matice Eva Škabar - harfa in prof. Matej Santi - violina
ZKB G
hk.	jI	1908mlnAukiaikilCTki

prešerno vabljeni!
uk Kino
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II grande e potente Oz«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La cuo-ca del presidente«.
CINECITY - 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Upside down«; 22.15 »Argo«; 17.35 »Il principe abusivo«; 15.40, 18.35, 21.30 »Il grande e potente Oz«; 15.00, 19.40 »Il grande e potente Oz 3D«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Il lato positivo«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Amiche da morire«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Spring breakers - Una vacanza da sballo«; 11.10, 13.20 »Zambezia«.
FELLINI - 17.00, 20.30 »Ci vuole un gran fisico«; 18.45, 22.15 »Viva la liberta«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Amiche da morire«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Anna Karenina«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il lato positivo«.
KOPER - PLANET TUŠ - 11.30, 12.30, 16.30 »Ernest in Celestina«; 21.10 »Hitchcock«; 19.05, 23.15 »Mama«; 12.20, 17.00, 19.40, 22.10 »Mogočni Oz«; 13.00, 15.30, 18.05, 20.40, 23.10 »Mogočni Oz 3D«; 12.50, 16.00 »Nesrečniki«; 20.45 »Podkupljeno mesto«; 16.20, 18.50, 20.50, 22.50 »Polnih 21«; 12.00, 14.15, 16.40 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2«; 18.30, 22.55 »Tatica identitete«; 18.20, 20.25, 22.30 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 19.00, 21.15 »Il grande e potente Oz 3D«; 16.30, 20.15 »Upside down«; Dvorana 2: 18.15 »Tutti contro tutti«; 22.00 »Argo«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spring Breakers - Una vacanza da sballo«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione sibe-riana«; 15.30 »Pinocchio«.
SUPER - 16.00 »Lincoln«; 18.20, 21.45 »Noi siamo infinito«; 20.10 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50 »Il grande e potente Oz«; 22.10 »Argo«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il lato positivo - Silver linigs playbook«; Dvorana 3: 17.00, 19.40, 22.00 »Il grande e potente Oz 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Amiche da morire«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«.
ü Prireditve
PREŠERNO SKUPAJ 2013 - KD Kraški dom, SKD Krasno Polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor, SKD Grad: danes, 9. marca, ob 20.00 v Prosvetnem domu na Op-činah, osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa z odprtjem razstave risb dijakov srednje šole S. Kosovel, plesno gledališka predstavo »Prost bo vsak?«, idejni koreografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Petruška Panizon, video Luca Quaia; glasbeni utrinek Eva Škabar (harfa) in Vera Sturman (violina), gojenki Glasbene matice iz Trsta; sobota, 23. marca, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Primorska poje.
PRIMORSKA POJE 2013 - ZCPZ-Trst, ZSKD Trst-Gorica-Videm, ZPZP, ZSKP-Gorica in JSKD RS vabijo na
koncert danes, 9. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Risorta v Trstu: MePZ Klasje-Bukovica-Volčja Draga, MePZ Maestral-Koper, MoPZ Srečko Kumar-Kojsko, MoPZ Lopar, Oktet Pr'farci-Idrija, MoPZ Provox.
SALSA PARTY IN NE SAMO... na Pro-seku - danes, 9. marca, od 21. ure dalje v kulturnem domu na Proseku - zabavni plesni večer z Josejem Garcijem
-	plesni klub Soy Cubano. Vabljene vse generacije!
MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju z Malimi kitaristi iz Brega, vabita na koncert za 8. marec »Glasba je ženska« v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v mladinskem krožku v Dolini. Koncert bo obogatila violinistka Antonia Ivanciuc. Vodi koncert Lorenzo Buono. Toplo vabljeni.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled dokumentarnega filma režiserja Paola Damossa »Pogum molka
-	Pater Placido Cortese« v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v Avditoriju v De-vinu. Film bo predstavil Ivo Jevnikar. Pri pobudi sodelujejo duhovniki občine Devin Nabrežina.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na ponovitev igre S. Mrožka »Na odprtem morju« (režija Gregor Geč), ki bo v nedeljo, 10. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi v nedeljo, 10. marca, ob 18.00 v srenjsko hišo v Gročani na Prešernovo proslavo s predstavitvijo knjige Zgodbe mojega življenja. Sodelovali bodo: avtorja Drago Slavec in Boris Pangerc ter MoPZ V. Vodnik. Prireditev poteka v okviru pobude Prešerno skupaj v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa.
SKD VESNA v sodelovanju z VZPI Evald Antončič Stojan priredi praznovanje ob Dnevu žena v nedeljo, 10. marca, v Ljudskem domu v Križu: ob 17.30 aperitiv; ob 18.00 komedija v izvedbi KD Brce iz Gabrovice pri Komnu Vse o ženskah (avtor Miro Gavran, režija Minu Kjuder in Sergej Verč); družabnost. Toplo vabljeni!
VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA IN SKD IGO GRUDEN obveščata, da je v KD Gruden v Nabrežini do nedelje, 10. marca, na ogled razstava »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: delavniki 16.00-18.00, v nedeljo, 10. marca 10.00-12.00.
DSI vabi v ponedeljek, 11. marca, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. Sledila bo okrogla miza z naslovom Umetnost za dobrodelnost. Sodelovali bodo: Vesna Benedetič, Mira Ličen Krmpotic, Anamarija Stibilj Šajn, Jožica Ličen in moderator Jurij Paljk. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED sklicuje v ponedeljek, 11. marca, v Štalci v Šempolaju občni zbor, 1. sklic ob 19.00, drugi ob 20.30. Ob zaključku o.z. praznik včlanjevanja.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na ogled razstave ročnih del Prihod pomladi v dvorano ZKB na Opčinah, ki bo odprta 11., 12. in 13. marca, od 10. do 17. ure.
RICMANJSKI TEDEN: 12. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša odprtje razstave »Zivopisano« ilustratorke Žive Pahor, predstavitev Magda Jevnikar, glasbeni utrinek MePZ Mačkolje, vodi Matej Lazar; 14. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem
narečju »Pacchi dAmerica, virgola...«, dramska skupina Proposte teatrali, režija Luciano Volpi; 15. marca, ob 20.30 v galeriji Babna hiša »Čestitke, profesor!«, pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, vodi Mairim Cheber, glasbeni poklon Tamara Avdejchik; 17. marca, ob 15.00 na dvorišču hotela La Fontana (v primeru slabega vremena v Kulturnem domu) koncert PO Ricmanje, vodi Aljoša Tavčar; 19. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopata ZMePZ Slavec - Slovenec, vodi Danijel Grbec in gledališka skupina KD Brce, Gabrovica pri Komnu s komedijo »Mira Gavrana vse o ženskah«, režija Sergej Verč in Minu Kjuder.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer z dr. Oskarjem Volpijem. Predvajal nam bo utrinke iz Lhase v Tibetu, Burme, Peruja, Na-mibije in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) v sredo, 13. marca, ob 20.30.
OB IZIDU nove pesniške zbirke »Sol na jezik« Marka Kravosa Založništvo tržaškega tiska vabi na aperitiv z avtorjem, v Tržaško knjigarno v četrtek,
14.	marca, ob 11. uri.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi v četrtek, 14. marca, na predvelikonočno srečanje, ki bo v Domu Šolskih sester pri sv. Ivanu v Trst (Ul. delle Docce 34). Ob 16. uri bo sv. maša, po maši priložnostna duhovna misel ter družabnost. Toplo vabljeni člani, dobrotniki in prijatelji.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in VZPI-ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci vabita v Prosvetni dom na Opčinah, v petek, 15. marca, ob 20. uri na predstavitev knjige: »Ezio Romano: Una donna senza volto« - tragična zgodba Rozalije Kos Kocjan -Guličeva. Z avtorjem se bo pogovarjal Dušan Kalc.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, v sodelovanju z VZPI-ANPI vabi v petek,
15.	marca, ob 20. uri na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče: Risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji«. Urnik: v soboto, 16. in v nedeljo, 17. marca, 10.00-13.00, v ponedeljek, 18. in v torek, 19. marca, 16.00-19.00.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predavanje prof. Draga Bajca »Matematika malo drugače« - v petek, 15. marca, ob 20.00 v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah.
PESEM MLADIH 2013: Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih 2013, na kateri bodo nastopili: v soboto, 16. marca, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu ob 14. uri zbori, ki delujejo v okviru otroških vrtcev, ob 16. uri zbori, ki delujejo v okviru osnovnih šol, ob 18. uri zbori, ki delujejo v okviru nižjih in višjih srednjih šol; v nedeljo, 17. marca, v Športnem centru Zarja v Bazovici ob 16. uri in ob 18.30 zbori, ki delujejo v okviru društev in župnij.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo zadnja predstava Gledališkega vrtiljaka, igra Jurček, na sporedu v nedeljo, 24. marca in ne 17. marca, kot doslej napovedano. Predstava bo kot vedno v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
RAZSTAVA SLAŠČIC IN DOMAČEGA PECIVA ob mednarodnem dnevu žena v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 17. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Kuharski mojstri lahko dostavijo specialitete v Ljudski dom istega dne od 16. do 17. ure. Ob priliki bo od 16. do 18. ure potekalo včlanjevanje za leto 2013. S kulturno in glasbeno točko bodo večer začinil člani ansambla Domači zvoki (Tina, Stephanie in Tommy).
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 18. marca, v Štalci v Šempolaju ob 20. uri na kulturni večer ob mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo Tatjana Malalan in Irene Pahor s kabaretno točko o ženskah in pevka Laura Budal ob spremljavi Račkota.
OTROŠKE URICE v NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, ob 17. uri v četrtek, 21. marca, »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
H Čestitke
Danes bo naša mala MODRA upihnila prvo svečko. Da bi bila vedno tako vesela in nasmejana ji želijo noni Arianna in Zvonka, nono Franko ter pranonota Claudia in Gianni.
Pred tabo je že drugo leto, moja mala MODRICA, ko se boš prvič dotaknila brvincev, božala travo, floskala po lužah in klepetala, klepetala... Uf, kako naporno!! Ma ti se boš naprej cin-cala desno-levo in že se bodo usta dotaknila ušes... Vse najboljše! Stric
DARINKA! Želimo ti veliko sreče, pa še ljubezni polne vreče. Smej se čisto vsaki dan in ostani še naprej tako fanj. DUFADAMA.
Hip, hip, hura, naš MARKO 10 let ima. Da bi bil priden v šoli in doma mu iz srca želijo vsi domači in 10 poljubčkov mu pošilja mala sestrična Sara.
Sestrični ZORI za 80. rojstni dan vse naj naj!Magda in Gianni, Karlo in Marinka.
V torek je Abraham MARISO objel, danes pa velika fešta bo in vsi skupaj ji bomo zapeli še na mnoga leta. Vse najboljše ji želijo Nataša in Vesna z družinama.
Prispevki
V	spomin na Darjota Šegino daruje Ladi 25,00 evrov za ŠD Primorje in 25,00 evrov za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na gospo Mirello Radoni vd. Sedmak daruje sestrična Solidea Avon 50,00 evrov za Primorski dnevnik.
Namesto cvetja na grob drage Fani Rebula darujeta Fani in Vladimir z družino 50,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na dragega Albina Clarici darujeta Vladimir in Mirka 25,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Ančkota Tenceja daruje Srečko iz Devinščine z družino 15,00 evrov za SKD Vesna.V spomin na Ančkota Tenceja darujeta Mirko in Milena 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Ančkota Tenceja daruje Marčelo Soavi z ženo Jolando 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob drage Fani Rebula daruje Marina Guštin Birsa 30,00 evrov za SKD Vigred.
V	spomin na Darjota Šegino darujeta Milka in Sergij 50,00 evrov za ŠD Pri-morje.
V	spomin na Milko Gregori vd. Žagar daruje Alma 50,00 evrov za Prosvetno društvo Slovan iz Padrič.
Namesto cvetja na grob Silvane Zocc-hi daruje Zvonko Lavrenčič z družino 25,00 evrov za KK Adria in 25,00 evrov za SKD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Edija Kapuna darujeta Marija in Sandra 20,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin in 20,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek.
V	spomin na drago Fani Rebula darujeta Anuška in Miloš 30,00 evrov, Len-čka in Boris 30,00 evrov za SKD Vi-gred.
Namesto cvetja na grob gospe Elvije Nadlišek darujeta Fulvia Premolin in Dorjan Zeriul 50,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Ančkota Tenceja darujeta Marija Košuta in Ljubo z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob smrti prijatelja Dariota Šegine daruje Skupnost starega jedra Prosek 200,00 evrov za Center za rakasta obolenja - AIRC.
V	spomin na Ančkota darujejo Luči, Marčelina, Ida in Ines 40,00 evrov za Ribiški muzej v Križu.
V	spomin na gospo Elvijo Pozar daruje Marjan Kralj z družino 30,00 evrov za krožek Krut.
Namesto cvetja na grob drage Elvije daruje Renata 20,00 evrov za MePZ Lipa.
POZOT VSi, danes v Lakotišču krasni par
CVETKA in DARIO
petdeset okroglih
od usodnega DA slavi; na še dolga leta sladke ljubezni
jima kopica ljudi, ki ju nadvse ceni,
iz srca želi!
si Poslovni oglasi
NA PROSEKU v Kulturnem domu
danes, 9. marca, od 21. ure za vse generacije
SALSA PARTY IN NE SAMO... z Josejem Garcijem.
0 Mali oglasi
RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 333-4970923.
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040420604 ob večernih urah.
BOLNIČARKA s slovenskega Krasa išče delo za nego starejših oseb ali za varstvo otrok; tel. 00386-40-272290.
DAJEM V NAJEM komaj prenovljeno malo stanovanje na Kozini. Za informacije 392-2225821.
DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prostora za shrambo in motorno kolo. Tel. 040-213385.
PODARIM avto citroen ax še v voznem stanju, možnost vpisa v seznam sta-rodobnih vozil. Za informacije pokličite tel. št.: 339-6084148.
PRODAJAMO stanovanje v Divači, 70 kv.m. Za informacije kličite na tel. št.: 392-2225821.
PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 349-5477622.
PRODAM vrstno hišico (Girandole): velika kuhinja, dnevna soba z lončeno pečjo, velika spalnica, enoposteljna soba, kopalnica z oknom, shramba-pralnica, majhno podstrešje, 300m vrta s shrambo za orodje. Prenovljena, lastno ogrevanje, klima. Tel.: 347-4599511.
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na plin znamke unigas cib, malo uporabljen, po ugodni ceni - tel. 338-2105138.
PRODAM VOZIČEK, štirikolesni, velika napihljiva kolesa, skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, vse po zelo ugodni ceni - tel. 338-2105138.
PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040-281887 (ob uri kosila).
NOVO NA www.primorski.eu		
H	V RTV i S ¡.O	H
izbor videoposnetkov spletnega pórtala Televizije Slovenije
J Furia rti [d Ju[h|*fcn kra|lno
Poslušanje
RADIA TRST A
v živo
8
Sobota, 9. marca 2013
TRST
/
dan kulture - Osrednja prireditev nocoj na Opčinah
krut - Delavnice in še marsikaj
frusta vzlioclnega Krasa ¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡¡Sj ponovno Prešerno skupaj
Pred tem so otrokom ponudili Živalske novice v izvedbi SDD Jaka Stoka
Kulturna društva vzhodnega Krasa - Kd Kraški dom, Skd Krasno polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Grad in Skd Tabor - tudi letos praznujejo Prešerno skupaj. Bogat in pester program, ki so ga pripravili, je sad prijetnih sestankov, razbremenjenega usklajevanja in truda, ki ga vsa soudeležena društva vlagajo v pripravo tega zanje prazničnega obdobja, ki ga želijo doživeti in deliti s svojimi člani, prijatelji in z gosti. V letošnjo izvedbo so se ponovno vključili tudi banovski kulturni delavci, kar je vse dodatno razveselilo, saj ta mreža društev deluje v prepričanju, ki jih še danes združuje, da je treba pri posameznih društvenih pobudah najti nove in skupne poti, združiti moči, brez nepotrebnih dvojnikov ter v znamenju kakovosti.
V tem sklopu so si v četrtek dopoldne učenci in otroci nekaterih šol in vrtcev didaktičnega ravnateljstva Opčine ogledali gledališko predstavo Živalske novice, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, v režiji Vesne Hrovatin.
Nocoj, 9. marca, ob 20.00, pa bo v openskem Prosvetnem domu osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa, ki bo tokrat, vse prej kot naključno, sovpadala s praznovanjem mednarodnega dneva žena.
Letos je prvič steklo tudi sodelovanje s srednjo šolo, zato se bodo najprej predstavili dijaki in dijakinje 3. a in 3. b razreda nižje srednje šole Kosovel - Opčine ter 3. a in 3. b razreda nižje srednje šole Levstik s Proseka, ki so pod mentorstvom prof. Ani Tret-
Mladi igralci (zgoraj) in še mlajši gledalci (spodaj)
kroma
jak oblikovali razstavo Ženski lik. Z glasbenim intermezzom gojenke Glasbene matice iz razreda prof. Tatjane Donis Eve Škabar na harfi in profesorja na isti šoli, violista, Mateja San-tija, se bo večer prevesil v drugi del z
odlomkom iz Prešernove življenja in premiero plesno gledališke predstave PROST BO VSAK? - idejni koreogra-ski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Petruška Pani-zon, video Luca Quaia.
V	tem obdobju je društveno delovanje pri KRU.Tu v polnem teku. V sklopu vseživljenjskega udejstvovanja in izobraževanja se v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vrstijo mesečna srečanja Bralnega krožka Skupaj ob knjigi. Tokratno bo v ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri v čitalnici NŠK v ulici sv.Frančiška. Naj še napovemo, da je za naslednje, 15. aprila, predviden voden ogled tržaške sinagoge.
Na izrecno željo tečajnikov in kot nadaljevanje jesenskega ciklusa, se v drugi polovici marca pričenja spomladanska Delavnica spomina Razgibajmo možgane. Namen je bolje razumeti, kako deluje spomin in kakšen je vpliv staranja nanj. Boljše poznavanje delovanja naših možganov pomaga pri razvijanju ustreznih strategij za izboljšanje spominskih funkcij. Kratki uvodni razlagi bodo sledile praktične vaje za različne oblike pozornosti in seveda tehnike pomnenja. Udeleženci bodo torej telovadili z možgani.
V	isti sklop sodijo tudi predavanja na temo Zdravje je naša odločitev, ki se vrstijo od oktobra dalje. Udeleženci spoznavajo strokovno utemeljena in jasna navodila glede pravilne prehrane: paziti moramo, da imamo na krožniku zdravo, naravno pridelano hrano, ki nudi potrebno energijo, da smo zdravi in dobro razpoloženi. Naslednje srečanje z naslovom Alergije - epidemija 21. stoletja bo v ponedeljek, 4. aprila ob 17.30 na društvenem sedežu.
S tedenskimi srečanji se ob torkih popoldne nadaljuje delavnica likovne terapije Ustvarjalna pomlad, kjer se udeleženci s pomočjo barv, čopičev in drugega likovnega materiala izražajo in ustvarjajo. V iskanju sprostitve lahko postane ta metoda učinkovito sredstvo za dosego dobrega počutja.
V	lanskem letu, ki je bilo proglašeno za leto medgeneracijskega sodelo-
kraški pust - Še zadnje dejanje letošnje 46. izvedbe
Podelili nagrade in ocenili uspeh
Zadnje dejanje 46. Kraškega pusta je te dni minilo v prijateljskem duhu številnih pustarjev, ki so letos oblikovali večdnevno dogajanje na Opči-nah. Ob podelitvi priložnostnih nagrad pa je bilo torkovo večerno druženje v domu Brdina tudi priložnost za zadnje komentarje in ocene letošnje uspešne izvedbe.
Predsednik odbora Kraškega pusta Igor Malalan je udeležencem izrekel pozitivno kritiko na račun oblikovalne spretnosti predstavnikov skupin in vozov, ki naj bi letos po kakovosti izdelave in vloženem trudu presegli pričakovanja. Poleg Malalana je navzoče v imenu društva Karnival iz Sovodenj pozdravila tudi Karin Tommasi. Pohvalila je predvsem letošnjo pustarsko udeležbo, ki je na goriško povorko privabila zelo veliko množico obiskovalcev.
Brez sodelovanja openskih društvenih skupin kot so SK Brdina, Open-ski mladinski krožek in SKD Tabor bi Kraški pust ne bil tako uspešen. Po besedah Dunje Sosič, predsednice SKD Tabor, pa se uspeh pustnih skupin ne sme vedno enačiti zgolj z imenom vasi ali z zemljepisno pripadnostjo. Dodano vrednost predstavlja po mnenju Sosi-čeve predvsem občuten pretok ljudi iz različnih krajev, ki z svojim znanjem in prizadevnostjo ustvarijo zdrav sodelovalni duh in krojijo še večjo uspešnost pustnih povork v našem prostoru.
Po uvodnih besedah je nastopil tudi čas za nagrajevanje, kjer so bila poleg nagrajenih skupin v ospredju
Z družabnega srečanja, kjer so postavili piko na i letošnjemu 46. Kraškemu pustu
kroma
predvsem letošnja spominska priznanja. Le-te je z vestno umetniško roko oblikovala umetnica Marisa Dolce, ki je za vsako skupino pripravila edinstven glinen kipec.
Ob slavju Opencev med vozovi in Gropajcev ter Padričarjev med skupinami so toPodelilikrat prireditelji posebno nagrado namenili tudi zmagovalcem ankete spletne strani www.kra-skipust.org. Med skupinami je po mnenju gledalcev dodatno nagrado zaslužila Gropajsko-Padriška naveza Luna
puhna, med vozovi pa so največ glasov zbrali pustarji iz Cerovelj.
Odbor kraškega pusta je ob pustnih skupinah izrekel še zahvalo medijem, ki so vseskozi poročali o letošnji 46. izvedbi in podelil priznanje novinarju Il Piccola Riccardu Tosquesu, Bogdanu Macarolu iz Primorskih novic ter Andreju Marušiču za naš dnevnik. Ob njih je bil posebne zahvale deležen še novinar Jan Grgič, ki je v letošnji priložnostni brošuri 46. Kraškega pusta na šaljiv način predstavil čisto
posebno razmerje med športniki in pustnim obdobjem.
Do 47. Kraškega pusta nas loči še leto dni, ko se bo v Trstu še prej odvijal Evropust. Malalan je v svojem zaključnem pozdravu omenil, da se bo odbor Kraškega pusta vključil v dogodek le, če bo soudeležen v sami organizaciji projekta. Odbor pa bo pustarjem zagotovil vse predhodne informacije o tržaškem dogodku z namenom, da se bodo lahko prosto odločali o pustnih podvigih v letu 2014. (mar)
vanja in solidarnosti, je krožek izdelal projekt Obiščimo Krut z delavnicami, kjer skupaj ustvarjajo dedki, babice in vnuč-ki. Danes se bodo pod mentorstvom mu-zikoterapevtke preizkušali v igranju na instrumente, plesali bodo in peli. V aprilu pa bodo skupaj spoznavali skrivnosti lutkarskega sveta in se igrivo trudili v izdelovanju lutke. Dedke in babice, ki bi se z vnučki radi pridružili in uživali ob skupnem delu ter tkali tudi nove vezi in prijateljstva, vabijo, da se čimprej prijavijo!
V soboto, 6. aprila, je predvidena začetna praktična štiri-urna delavnica uporabe metode EFT, ki jo bo vodila Aamet Pika Rajnar. Delavnica je primerna za vsakogar, ki verjame, da mora obstajati način, s katerim si učinkovito lahko pomaga sam. Tečajniki se bodo naučili celotnega osnovnega recepta in njegove mnogostranske uporabe. Prav vsak od udeležencev bo lahko vprašal vse, kar ga zanima in česar se sam še ne zna lotiti. V utrditev in nadgradnjo pridobljenega bo v kratkem sledila tematska delavnica , ki jo bo vodila izvajalka Aamet Barbara Žetko. Pred koncem sezone pa je načrtovan tečaj level I. za vse tiste, ki so že kjerkoli opravili 4-urno začetno delavnico.
Ob praznovanju 8. marca in v prijetno doživljanje prihajajočih pomladnih dni bo v soboto, 23. marca prirejen izlet Strassoldo spomladi: cvetje, vode in gradovi. To je tudi naslov dogodka, ki že 16. leto privablja množice v čudovito ohranjeno srednjeveško naselje, ki obiskovalce prevzema s svojim tisočletnim čarom. Prireditev bogatijo številne stojnice obrtnikov in umetnikov iz Italije in tujine ter gojilci cvetja, rastlinja in drevesnic.
Za vse dodatne informacije, pojasnila in prijave so na voljo na št. 040 360072, preko e-maila krut.ts@tiscali.it ali na sedežu, Ul. Cicerone 8b.
Na Proseku ponovitev igre Na odprtem morju
Jutri bo ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku ponovitev igre sodobnega poljskega dramatika S. Mrožka Na odprtem morju v režiji Gregorja Geča. Na domačem odru jo bodo prizorili mladi člani SDD Jaka Štoka. Enodejanka je zgrajena na absurdnem položaju brodolomcev. Kot je napisal režišer v gledališkem listu, je avtor preko pretanjenega, ostrega in skoraj črnega humorja ustvaril odrske situacije, ki še kako zrcalijo stanje v družbi, v kateri je boj za preživetje je zelo krut. To pa pride še posebno do izraza, če posameznik poseže po najbolj sprevrženih metodah za dosego svojega cilja.
Barkovljani se spominjajo duhovnika Matije Škabarja
Jutri se bodo Barkovljani po slovenski maši (začetek ob 11. uri) odpravili v park ob barkovljanskem portiču, kjer bodo počastili spomin na narodnoobramb-nega delavca in duhovnika Matija Ška-barja (1876-1966). V tem parku so leta 2007 na pobudo KD Barkovlje odkrili spominsko obeležje, za katerega zasluge nosi tudi takratni občinski svetnik Roberto Damiani, ki je prisluhnil predlagateljem obeležja. Na jutrišnji slovesnosti se bodo verniki spomnili duhovnika, ki je pretežni del življenja prebil v središču slovenskega šolstva na Tržaškem. Na raznih šolah je poučeval verouk in vodil pevske zbore, bil je tudi član upravnih svetov in odborov raznih gospodarskih ustanov in organizacij. Barkovljani, ki so ponosni, da imajo v svojem kraju obeležje poimenovano po domačinu, se bodo zaslužnemu duhovniku poklonili s pesmijo in molitvijo. (sč)
/
SPOMIN
Sobota, 9. marca 2013
9
SPOMINI IZ MLADOSTI - Boleči doživetji tragičnih smrti dveh žensk v predvojnem in vojnem obdobju v naših krajih
O Elviri in Rozaliji
Jolka Milič
Mojo mladost sta neizbrisno in boleče zaznamovali dve ženski, oziroma njuni ... nasilni smrti. Govorim o času še pred drugo svetovno vojno, ko sem bila najstnica in nato mladenka, Primorska pa še pod Italijo.
O prvi vem samo to, da ji je bilo ime Elvira, videla sem jo kar dolgo sedeti za mizico v takratnem sežanskem Hotelu Central, pila je čaj sama samcata in pisala razglednice pa pisemca, izredno lepo dekle, mestno napravljena, prijaznega videza, tiha in nekam zamišljena, kot da okoli nje ni nikogar. Z Milko, nekaj let starejšo prijateljico in dijakinjo na učiteljišču, hčerko hotelirjev, ki je ob mrtvih urah sama stregla v salonu bolj redkim gostom, jaz pa, ki sem živela sto korakov dlje od njih na isti cesti, današnji Partizanski, sem ji delala družbo, da je obema čas hitreje tekel. Obe je pri tej mladi ženski čudilo pisanje, ker ni bil sploh običaj, da bi kdo le ob čaju ali kavi pri njih pisaril, k njim je zavil prej kakšen gost, da si je na hitro naročil slasten krožnik vampov, narezek ali golaž, se pošteno najedel, popil velik kozarec piva ali pol litra vina in šel naprej po svojih opravkih. Ta pa samo piše, sem ji zašepetala. Ona pa se enako presenečeno spraševala: Bogve komu. Obe sva na koncu bili mnenja, da gre za turistko od kdove kod, ki pošilja domačim in znancem pozdrave in poročilca o krajih, ki jih je spotoma obredla.
Nekaj dni kasneje sva tudi medve zvedeli, da je tej najini turistki - neznanki ... bilo ime Elvira, da se je vrgla pod vlak in svojcem poslala poslovilna pisma. Začele so krožiti govorice, da si je vzela življenje zaradi nesrečne ljubezni. Obe je ta samomor presunil. Zlasti njen mir ob pisanju zadnjih vrstic, in seveda domnevni vzrok smrti: zaradi ljubezni. Obe sva se spraševali, če bi si upali storiti tak korak, če bi nas kdo ljubezensko zavrnil. Jaz sem sicer bila še oglata najstnica, ljubezensko še povsem nedozorela, od peclja in pečk tja do ogrizka kisla in zelena kot nezrelo jabolko, ona pa že v letih, ko se lahko do ušes zatrapaš. Vprašala sem jo: Bi si ti upala? Odvrnila je odločno in nedvoumno: Ne. Pa ti? Pomislila sem: Najbrž tudi ne, a bi rada nekoga tako zelo ljubila, da bi zanj umrla. Očitno sem takrat bolehala za sindromom žrtvenega ja-gnjeta. Elvira pa se mi je usedla naravnost na srce, mi ga boleče in neizbrisno tetovirala, da sem o njej kar naprej dolga leta premišljala, da se je nisem iz podzavesti mogla več znebiti in me še vedno spremlja na življenjski poti in napolnjuje z neizmerno melanholijo. Koliko strokovnih in poljudnih knjig o samomoru in človeški agresivnosti nasploh pa o avtolezionizmu sem potem prebrala predvsem zaradi nje, da bi razumela, kar se mi je prav upiralo, in se notranje slednjič pomirila, se pobotala s samo seboj, z danostjo in s svetom. Za slučaj, da eksistira posmrtno življenje, sem že zdavnaj pripisala tudi njeno ime - Elvira - na tisto mojo dolgo listo vprašanj in poizvedovanj o stvareh in ljudeh, ki jih nisem zaživa povsem razumela ali do konca spoznala, s katero bom najprej šla na ... on(o)stranski urad za informacije, da razčistim marsikaj nerešenega v zvezi z menoj in s svetom, šele nato, ko mi bo vse jasno in kot na dlani, bom prosila ... nebeščake, da me sprejmejo v
svoje občestvo, če se jim zdi, da si tega zaslužim, drugače naj mi vsaj povejo, ali -še boljše - na listek napišejo, da ne bi kaj pozabila ali zamešala, kam naj se obrnem, kjer je upanje, da me le sprejmejo med svoje.
O drugi ženski, ki me je, še bolj boleče in neizbrisno zaznamovala kakih pet let kasneje, ko sem bila stara osemnajst let, pa sem zvedela, da ji je bilo ime Ro-zalija šele pred nekaj dnevi, z drugimi podatki, ki jih prav tako nisem poznala, po izjemni zaslugi Tržačana Ezia Romano-ja, pisca knjige z naslovom Ženska brez obraza, seveda v italijanščini Una donna senza volto. O predstavitvi knjige z njeno več kot presunljivo zgodbo, ki jo je s težko roko in surovimi črkami napisalo - kot radi pravimo - življenje, ki je prevečkrat do neznosnosti neusmiljeno, pa je obširno poročal Primorski dnevnik z dne 22. in 23. februarja letos in objavil tudi njeno zadnjo pretresljivo fotografijo.
Bil je vojni čas in Primorska še vedno pod Italijo. Tudi mi tja do Postojne, ne samo kot zdaj do Fernetičev, smo bili takrat ... zamejci, - še bolj zamejski kot dandanašnji, ki se tega naziva po eni strani oberoč branijo, po drugi pa se ga z vsemi štirimi držijo in le nanj prisegajo, o kakšnem drugačnem nazivu, z drugačno vsebino vred, nočejo niti slišati, le to in nič drugega! V matične državljane smo se zelo travmatično prelevili šele jeseni tri leta kasneje, ob priključitvi (1947)! Ta me-tamorfoza z brezobzirnim razkosanjem in kar počez klestenjem naše skupne zemlje na dvoje nas je prav drago stala, da si od tega razdejanja nekateri niso nikoli več niti opomogli, a to je že druga zgodba. Drugače rečeno, bili smo vezani, privezani in navezani na Trst kot ... še nedonošen otrok na popkovino, vsak dan ali po večkrat na teden se vozili v mesto (z avtobusi, vlaki, motorji, zelo redkimi avtomobili itd). Ali kolesarili tja do Op-čin, pustili bicikle stari prisrčni varuhinji koles ob strani openske tramvajske postaje in se nato s tramvajem spustili v tržaško na moč vabljivo, ljubljeno in pogosto ... tudi problematično kotlino.
Jaz sem leta 1944 redno hodila v Trst vsaj dvakrat na teden tudi na ure francoščine k madame Sophie ali Stéphanie, ne spominjam se več, poročeni Voivodich, stanovala je z možem na ulici Diaz, otroci že vsi poročeni pa nekje v bližini. Ne samo odlična profesorica, tudi kot človek izjemno simpatična, duhovita in polna francoskega esprija. Do Op-čin, če je vreme dopuščalo, sem navadno kolesarila. Nekega dne pa, a lahko bi rekla tistega dne, me je pri strelišču srečala - sva se križali, ona gor spet na Kras, jaz pa dol v mesto - znana kraševka in mlekarica srednjih let iz Dan, prav tako na kolesu, ki se je očitno vračala domov, no, nagovorila me je, vsa iz sebe se mi je zdelo, ne da bi se sploh ustavila, naj ne grem naprej, naj se rajši vrnem v Sežano, da je nekaj groznega. Ko sem ji omenila neodložljivo lekcijo, mi je ponavljala: ne hodi, ne hodi, vrni se domov - in odbr-zela naprej. Nato mi je od daleč zaklicala skoraj z rotečim glasom: Nemci.
Oh, ti Nemci, še njih se je manjkalo, sem sama pri sebi rekla, misleč da se na Opčinah pripravljajo na kakšno kazensko ekspedicijo, sam bog ve kam, na deželo prav gotovo, v kakšno slovensko vas. Šla sem naprej, ker sem morala. A ker sem se tudi takrat precej dobro poznala,
Knjigo Ezia Romanoja o Rozaliji Una donna senza volto so predstavili konec februarja
sem vedela, da bi šla naprej tudi, če mi ne bi bilo treba, gnala bi me tja pač radovednost. Kaj mi pa morejo, a moram videti tisto, kar je tako preplašilo mojo so-krajanko. Na ulici, ki pelje skozi Opčine do tramvaja, je bilo razmeroma manj ljudi kot sicer, Nemca pa čisto nobenega. Ko sem dospela na cilj in stopila s kolesa, pa sem opazila ob sebi na pločniku peščico ljudi, ki molče gleda na nasprotno stran ceste, kjer je bil nekakšen tržič ali ploščad z nekaj drevesi. Tja sem pogledala tudi jaz, in zagledala viseti - spreletel me je srh - na nekem golem predpomladan-skem drevesu ... lutko, po kmečko našemljeno, ohomotano s šalom, z velikim popisanim lepakom okoli vratu, z napol prekritim obrazom.
Vsa tista ... nemška zlohotna in ustrahovalna travestija je name delovala nadvse moreče, da ne rečem grozljivo in obenem groteskno, kar je grozljivost še povečevalo. Čisto razumela sem, kaj je gospo iz Dan tako preplašilo! Tudi jaz sem z ostalimi molče in vsa prepadena strmela v to lutko, ki so si jo privoščili Nemci, da nam poženejo strah v kosti. Nato je nekdo ob meni dahnil: Kdove kaj piše na lepaku. Slišala sem svoj glas, ki je rekel: Grem pogledat. Prepustila sem mu kolo in se čisto približala lutki, začela sem brati napis, bolj malo razumela, ga skušala ob drugem branju memorizirati, zmotil me je sunek vetra, ki je sicer ves čas pihljal, in napis je na vsem lepem vztrepetal pa pod njim tudi oblačila viseče marionete in takrat je moj pogled zdrknil malo niže in ... opazil gola človeška kolena, pa delček golih stegen in delček gole napete kože tudi pod koleni, in že nekoliko otečeno meso.
Šele tedaj sem odkrila, vsa zapre-paščena, da ni sploh lutka, pač pa zare-sna oseba, zaresen človek, zaresna ženska, zaresen mrlič, ... nikakršna silno nazorno prikazana grožnja in nič "zgolj pedagoško" ustrahovalnega (če nas ne boste ubogali, vas bomo takole neizprosno "štrafali"), marveč že izvršena smrtna obsodba in kazen nad človekom in v nebo vpijoč zločin.Dvignila sem obraz in se zazrla v napol prekriti in napol izmaličeni obraz te nesrečne ženske, o kateri nisem vedela ničesar, le da je na nečloveški način dotrpela in se mi je vtisnil za vse večne čase v spomin kot nekaj nedoumljivega, nepredstavljivega, nezapopadljive-ga, vendar krvavo resničnega. Ritenski, korak za korakcem, predse strme, sem se vrnila na pločnik, nekdo mi je iz varstva vrnil kolo in prav potihoma vprašal: Kaj piše? Slišala sem svoj drhteči glas, ki mu je mukoma zjecljal: Ni lut-ka, zmo-ti-la sem se, je živ člo-vek, pra-va o-se-ba, prava žen-ska, o-be-šen-ka, jaz pa sem bi-la pre-pri-ča-na, da je lut-ka iz pa-pir-ma-še-ja in sta-rih cunj.
Potem se ne spominjam več, kaj je temu sledilo, kam sem šla. V Trst? Na lekcijo? Domov? Sem tam na postaji obsedela na klopci in ne vedela, kaj naj storim? Se odpravila peš, s kolesom ob strani, ker je bilo prenaporno se povzpeti na sedlo, vendar kam? Na tristo metrov oddaljeni Obelisk, kar sem običajno rada
počenjala, da si napasem dušo in oči z modrino morja, ki se je tam spodaj pred mestom razprostiralo do daljnega obzorja? Sem sedla na kolo, mehanično pritiskala na pedale in odhitela proti domu? Nič me ni več bolelo, celo groza se je se-sedla, bilo mi je, kot da se me čisto nič več ne tiče, kot da je v meni neka druga oseba, ki mi je ukradla, kakor pravimo dandanes, identiteto, mene pa je iz telesa in iz sveta izgnala. Kakor da mu ne pripadam več in ga vidim prvič, pa še všeč mi ni, in da bo treba začeti vse skraja. Začeti kaj? Pojma nisem imela.
Ko sem prišla domov pozno popoldne in stopila v pekarno, kot da bi padla z lune, vsa bleda in najbrž sestradana, sem iz maminega zgovornega obraza in od strank, ki so kupovale kruh in se glasno pomenkovale o dnevnih zgodah in nezgodah, kaj kmalu razumela, da je novica o viseči neznanki na Opčinah že prišla v Sežano in postala predmet vaških pogovorov, zgražanja in ugibanj. Le kje si se do zdaj klatila? me je mama - bolj zaskrbljeno kot nasršeno - vprašala. Nato je dodala: Pojdi gor, se najej in se od-počij. Gospa Fabjanova, ki se je opoldne namerno ustavila v pekarni, mi je povedala, da te je srečala pri openskem strelišču in te na nekaj opozorila. Ti pa drugič pametne nasvete rajši poslušaj, namesto da siliš iz prirojene lahkomiselnosti in predrznosti v težave.
Najedla sem se, se odpočila in zares dolgo časa nič občutila v zvezi z open-sko baje strašno mučno peripetijo. Ta ženska, nad katero so se Nemci razdivjali, je postala glavna tema polna sočutja, gneva do mučiteljev in splošnega žalovanja hišnih in sežanskih pogovorov, katerih pa se jaz nisem nikoli udeležila. Najrajši sem se zmuznila kam drugam. A mi ni vedno uspelo. O njej so znali povedati vsak dan kaj novega, kakšen drobček biografije. Da je iz Štorij je postal refren, a niso vedeli, čigava, niti kako ji je ime, niti kje je trenutno živela in s čim se je ukvarjala. Le da je bila priletna, srednje rasti, pa da ima družino in kmetijo. Če pa je kdo silil vame z vprašanji o njej - ti, ki si jo videla od blizu, povej -, ga je mama odvrnila: Pustite punco pri miru, pomagajte ji rajši, da pozabi, da preboli.
Preboli kaj, sem se zgrožena nad seboj spraševala, ko pa ne čutim nič, prav nič, in nič me ne boli in niti vznemirja. Razumsko sem se spominjala silne tesnobe, ki me je obhajala ob pogledu na opensko lutko, spričo njene groteskne grozljivosti me je stresala mrščavica, zastajal mi je dih. Ko pa sem ugotovila, da ne gre za lutko, marveč za ... človeka iz mesa in krvi, s štrikom okoli vratu, ki moli ali binglja z drevesa nam vsem v poduk, potem ko so ga Nemci sadistično trpinčili in slednjič umorili, po prvem hudem stresnem odkritju, ki mi je povzročilo je-cavost in zbeganost, ... pa nič. Nobenega čustva, nobenega usmiljenja, nobenega odnosa. Totalna odtujenost. Kot da se ni nič zgodilo. Ne meni, ne njej, ne nikomur. Če ne bi o tem mračnem dogodku tako pogosto vsi govorili, bi mislila, da se mi je sanjalo. Da me je pač tlačila mora. Pa
kroma
me očitno ni. Zgodilo se je res. Sama sebi sem se zdela hujša od Nemcev. Pa kaj sem se spremenila v pošast? sem se mučila z vprašanji brez odgovora. Kako je mogoče, da sem tako brezčutna? Tako brez srca?
In čas je hitel dalje. Marec se je kmalu iztekel v april in napolnil hišo z drugimi vznemirljivimi vestmi, nikoli nobena spodbudna novica v zvezi z Nemci in njihovimi zavezniki, le o kakšnem novem eksemplaričnem pokolu. Recimo: da so na Opčinah pobili veliko talcev - že spet na Opčinah, me je obšlo, a ne presunilo - v spomin se mi je skoraj obsesivno vtisnila le okrogla številka 70, o kateri pa nedavni PD ne poroča in še manj potrjuje, saj omenja, da so okupatorji 3. aprila na Opčinah pobili 71 talcev. Odkod ta 70, ki me je začel obsedati in duševno nadlegovati? Vrinjal se mi je med vrstice, ki sem jih brala, štrlel je iz računov, iz šolskih besedil, iz vsakdanjih pogovorov, pa čeprav o vremenu ali o popoldanskih načrtih, začel me je preganjati, me spravljal ob relativni dušni mir ali brezčutnost, skratka nekaj se je v meni zganilo, ne da bi vedela kaj in niti zakaj.
In dnevi so se umikali dnevom in drseli v pomlad in prišel je, kot berem v Primorcu, 23. april, ko so Nemci dodatno pobili 51 talcev, mene pa je takrat malo manj kot prestrelil podatek, ki je bil delno celo netočen, da so Nemci ... tistih 70 ... umorjenih talcev - v grozljiv in grozeč opomin - nato (raz)obesili v znani tržaški vogalni palači, kjer je sedež Glasbenega konservatorija na Ulici Ghega. In ob omembi teh obešencev sem doživela živčni zlom, začela sem kričati in jokati, si zakrivati obraz, mahati z rokami, kot da se nemočno pred nečim branim, ponavljala sem ne, ne, ne, saj se mi je zdelo, da vidim viseti vse tiste nesrečnike čisto blizu, le korak od mene v naši hiši, v moji sobi - ne v Trstu v ulici Ghega in niti na Opčinah - od prvega do zadnjega pa so bili podobni openski obešenki, ki sem jo jaz v svoji neizkušenosti zamenjala za lutko, podobno odeti v bolj revne gvan-te in enako kot ona do pretresljivosti skrivnostni, nedoumljivi. Menda sem glasno ječala, se premetavala, se jih otepala in prav bridko jokala kar nekaj dni brez prestanka, mama mi je stala ob strani, me nacejala s čaji in tolažila, ali pa Zofija, naša dolgoletna služkinja, na katero smo bili vsi navezani kot na bližnjo sorodnico, mi otroci pa se je bali bolj kot očeta in matere, dokler nisem izjokala vseh svojih solz in obležala v postelji kot hlod, sprva s temperaturo in blodnjami, nato pa spala spala spala durch marš še nekaj dni.
Potem sem si počasi opomogla, si oddahnila ob spoznanju, da nisem pošast, vendar s surovostmi vojne globoko in za vedno zaznamovana, s to brezimno neznanko baje iz Štorij pa doživela nepozabni krvavi krst. In šele zdaj, po tolikih letih, tik pred ... postajo Terminus sem zvedela za njeno ime: Rozalija.
Zahvaljujem se za to ... pozno, a ne prepozno darilo gospodu Eziju Roma-noju in seveda tudi uredništvu Primorskega dnevnika.
1 G
Petek, 8. marca 2013
KULTURA
/
slovensko stalno gledališče - Novi klubski prostori
Adi Smolar in njegove pesmi »zatrapale« gledalce
S prijetnim večerom odprli prenovljene prostore v 4. nadstr. Kulturnega doma v Trstu
Novo in prijetno. Nov je prostor, prijeten pa je bil četrtkov večer (7. marca) v njem. Slovensko stalno gledališče je namreč v tržaškem Kulturnem domu (deloma) obnovilo prostore v četrtem nadstropju, kjer je nekdaj deloval «pravi» bar. Tisti v foyerju parterja je namreč zaživel kot pomožni in začasni ... Nalogo, da novi klubski sobi vdihne ustvarjalni čar, so zaupali slovenskemu kantavtorju Adiju Smolarju. Izbira je bila odlična. Najprej in predvsem, ker svojstveni glasbeni ustvarjalec in interpret zna pričarati prijetno vzdušje. In drugič, ker ga ne ta ne kakšna druga naloga ne vznemiri. Ne smeš se obremenjevati, je med četrtkovim dvournim nastopom (brez pre-daha) večkrat mirno priporočal. V sproščenem kramljanju z občinstvom je navrgel še več drobnih »zrn modrosti«. Predvsem pa je dokazal, da zna hipoma vzpostaviti odličen odnos s poslušalci, ki so se razbremenjeno predali njegovemu vodenju igre.
Kdor vsaj malo pozna Smolarje-ve pesmi, ve, da imajo besede precejšnjo težo oziroma jih je kar veliko, kot je sam pripominjal. Za slovensko glasbeno (in ne samo) sceno sta neobičajna lahkotnost in igrivost, s katerima so prežete njegove stvaritve. Z glasbenega vidika niso zahtevne, zato pa velja prisluhniti besedam, s katerimi se Adi Smolar poigrava. Vzpostavil je odlično ravnovesje med vsebino in lahkotnostjo, ki ne preide v banalnost. V tem se že dolgo preizkuša, saj se je njegova kariera začela leta 1981, po naključju, ker je bil ob službo, pa je prijel za kitaro in se je začelo, kot je po-
Adi Smolar na predsinočnjem koncertu v tržaškem Kulturnem domu
kroma
vedal tudi v Trstu. Od takrat poje o večnih temah, kot je ljubezen, in o vsakdanu, kot se ga v Sloveniji doživlja v teh treh desetletjih, v katerih je prišlo do velikih sprememb. Z navidez preprostimi popevkami se zelo jasno opredeljuje do nekaterih pojavov, kot je npr. tako imenovano lastninjenje v samostojni Sloveniji. Ležernemu nastopu navkljub pa jasno izraža svoje poglede o dokaj tehtnih temah, kot je npr. smisel življenja: to je odlično zaobjel v eni svojih najbolj znanih pesmi Je treba delat. V Trstu je v «sodelovanju» s publiko odpel kar 22 svojih pesmi iz ra-
zličnih obdobij in naravnanih na bolj vesele ali otožne note. Otrokom je bila npr. namenjena nežna pesem o ro-lici toaletnega papirja. Tudi samemu sebi v trajni spomin je že sestavil primerno skladbo, zato da tega ne bi - slabo - naredil kdo drug, je komentiral. Kot drobcen primer (avto)ironije pa naj velja sklepna pesem četrtkovega večera: Ko sem bil mlad, sem bil trapast, zdaj ko sem star, sem še bolj. Očitno pa je, da so njegove glasbene »traparije«, ki jih je v novem klubskem prostoru SSG izvajal ob lastni spremljavi zveste kitare, občinstvu všeč. (bip)
razstava - V tržaškem fotografskem krožku
Monika Bulaj: s fotografijo nad vsakršne medčloveške pregrade
Tako kot je bilo pričakovati, je Monika Bulaj, znamenita fotografinja poljskega rodu, ki sicer že kaki dve desetletji živi v Trstu, privabila v prostore Tržaškega fotografskega krožka veliko ljudi. Srečanje z njo je krožek priredil v torek, 5. marca, ob tej priložnosti pa je ugledna gostja odprla razstavo članic krožka z naslovom Ženske včeraj ... ženske danes (Donne di ieri ... donne di oggi). Ženskam posvečena razstava predstavlja zanimivo simbolično primerjavo med sodobnostjo in časom, ki je minil.
Z Bulajevo se je pogovarjala predsednica krožka Alida Cartagine, dialog pa je ustvaril priložnost za oris avtoričine fo-
tografije iz Sredje Evrope, Libije, Daljnega vzhoda in Afganistana. Pričevanje foto-grafinje je bilo izredno doživeto, saj je na podlagi svojih neposrednih izkušenj govorila o odnosu do fotografije, obenem pa do ljudi in krajev, s katerimi je prišla v stik med fotografiranjem.
Monika Bulaj je s ciljem medsebojnega zbliževanja predvsem poudarila potrebo po preseganju kulturnih, jezikovnih, verskih in etničnih pregrad. Prepričljivo je opisala edinstvene izkušnje, ki jih je predstavljal neposreden kontakt s protagonisti njenih fotografij, s katerimi je doživljala veliko trenutkov vsakdanjega življenja. Zaradi tega
Posnetek z uspelega srečanja z Moniko Bulaj
kroma
so jo sprejeli medse in jo niso nikoli smatrali za »tujko«.
Fotografinja je tudi povedala, da zaključuje novo knjigo o Afganistanu, v kateri bodo fotografije in besedila tesno povezana, z namenom, da se ljudem približajo emocije, ki jih je doživljala v tej prelepi. a z dolgoletnimi konflikti prepleteni deželi.
Srečanja se je udeležilo preko 120 obiskovalcev, pozdrav tržaške občinske uprave pa je prinesel občinski odbornik Umbero Laureni. O tem, kako je bil nastop Bulajeve resnično doživet, so pričala števila vprašanja, ki so jih v teku večera postavljali obiskovalci.
TOMIZZEV DUH
Narod contra »gatti grassi«
i,

Milan Rakovac_
Vero kuntiento štijen ča dela narod u Mariboru, žgaji su, ni ča reci, kakovih ni bilo od dobe generala Maistera i Pohorskega bataljona! Maribor - metropola nove evropske politike? Ma najprvo moramo fer-mati placenu ladriju, a to je počela i Angela Merkel; si ne budu plačali bankijeri sami sebi koliko hi je volja. Altroke lipa novica!
Tranzicijski liberalizem pri nas ostaja trdno vkopan v samo srčiko naroda, zato je uporniška mariborska izkušnja ključna: pesem nacionalnih siren nas ne more več omamljati, Odisejev sodobnega časa njihova patetična melodija ne očara več. Ne brez zavisti opazujem kako ponosen in agilen postaja slovenski demos, medtem ko ostale južnoslovanske tranzicijske mase še naprej ostajajo zgodovinska peščica bede, utišane od tatinskega patriotizma. Ah, Patria: medtem ko v Sloveniji pada vlada (tudi zaradi afere Patria), kenedijevsko retoričen in eleganten premier Milanovič fra-jersko skače z dva metra visokega štirikolesnika Patria (made in Croatia) in - pade na tla. »Le malce važnega sem se delal ...!« Pomembno je vzdrževati nacionalno etatistično napetost: oproščeni hrvaški generali v Haagu, oproščen srbski general Perišič .Mediji strastno prežvekujejo »nacionalne« teme: upokojeni hrvaški generali hočejo voditi politiko, sindikati javnega sektorja imajo tajni plan, kako izzvati kaos in zrušiti »rdečo« vlado, desnica in cerkev bijeta bitko proti spolni vzgoji v šolah ... Facebok revolucionarji se sicer pripravljajo, na Reki jih je te dni policija namlatila . Mediji so to večinoma prezrli, kajti pomembna je vendar Hrvaška! Ne pa zdrava pamet ali beda, v kateri živimo: 400.000 brezposelnih, padec BDP-ja za več kot dva odstotka, korupcija, ki se vije do ministrskih višin. Vse seveda zakonito, tudi naš minister za turizem je čist, saj ni on kupil zemljišča v Istri za 120.000 eur in ga ad hoc urbaniziranega prodal za sedem milijonov evrov, ampak njegova soproga in svakinja. Nima on tega denarja, temveč njegovi sorodnici vendar, vse je čisto in lege artis...
Na te teme, ma ča se nismo ča-pali niki dan jedan liberal-ljevičar i ja; iera come quando i se dava le-gnade Primo Carnera (miljenik Du-cea) e Max Schmelling (miljenik Fuehrera): dva diva u borbi za prvenstvo svijeta u boksu, koji su imali zaustaviti nesavladive crne boksere. Mu rečen za merla de graia ča potiže 100.000 Euri na misec. Neka da, mi reče »raniji marksist«, ako plača porez i radnike. Oh, a res! Delavec 500 evrov, on pa 100.000! Islandski primer je tu: nacionalizirati banke, regulirati bonuse, konfi-scirati vse pokradeno, oblikovati fond in zaposliti ljudi. »To je boljševizem«, mi odvrne moj levičarski znanec .Ja, in?
Pak štijen i ne virujen suojin očin: ča da pur če molati financijski birikini ča počučaju bonuse i premije i dividende? Ter forši če kapi-ti manjafogi da je bolje socijalno misliti i delati, nego da propadu i oni i cili svit? Ma vero je brkasta situacija, jur kad Švicarska, eldorado za bogataše i svake fuoze ladroni, na referendumu regulira plače bankarske, i to zajno, od početka 2014. Ao, čo muoj, xe grave sul Piave, i još prez riguarda ni krijancije tu ope-
raciju zovu »caccia ai gatti grassi«. Je torej lov na debele mačke v EU že v teku?
Povsem svež vetrc pa veje iz Maribora; mislim, da tam resno uvajajo samoupravljanje, trg se spreminja v parlament.
Piše Marjan Horvat, Mladina: »V Mariboru bo prve korake napravila Iniciativa mestni zbor, ki je usmerjena predvsem v uveljavljanje nekaterih prvin neposredne demokracije v praksi. V fokusu so proučevanje in možno uveljavljanje instituta ljudske nezaupnice, participacija ljudskega odločanja o proračunu, elektronska neposredna demokracija, ekonomska demokracija, predvsem pa se Iniciativa mestni zbor osredotoča na spodbujanje sa-moorganiziranja četrtnih in krajevnih skupnosti - tudi po zgledu švicarske Landsgemeinde (skupščina kantona),.. člani iniciative poskušajo 'povrniti si vse tisto, kar smo sami zanemarili ali pa nam je bilo odvzeto - soodločanje in soupravljanje na krajevni in občinski, pa tudi na državni ravni. To lahko dosežemo z izvajanjem različnih pritiskov na vladajoče strukture in predvsem z neposredno demokracijo'.«
Bridko rezonira Tomaž Mast-nak v Dnevniku: »Večji problem od vlade je vladna politika. Zato se je vlade lažje rešiti kot vladne politike. Res je, vladna politika je vezana na delovanje vlade: če ni vlade, vladna politika ne more biti izvajana. Toda če vlada pade, ne pade nujno tudi njena politika. Vladna politika kaj lahko preživi padec vlade in potem se, če teče vse gladko, sestavi ali nastavi novo vlado, da jo nadaljuje.«
Mislim pa, da se odpirajo novi horizonti, končno iz obskurnih kabinetov le prihaja nekaj svetlobe. Vladajoče strukture (pre)počasi uvi-devajo, da stanje postaja ingover-nabile, takega stanja pa ne more spremeniti zamenjava oblasti temveč korenita sprememba politike. Ker to bistveno spoznanje še ni doseglo najvišjih političnih vrhov, grška levica dobiva vse več glasov, tretjina italijanskih volivcev glasuje za Grilla, slovenski Trg pa postaja prostor zbiranja, odzivanja in akcije. Nenasilne akcije, kar je bistvenega pomena za preživetje iste.
Švicarski lov na »debele mačke«, ki mu mora slediti podobna akcija v EU je dober začetek državljanske pobude za uvedbo nadzora v privilegiranih klubih bogatašev. Slednjih je danes na svetu več kot kdajkoli v zgodovini. Včasih smo za prevzetnega razsipneža govorili, da se vede kot pijani milijonar, danes je milijonarjev toliko, da jih niti ne štejejo več med bogatune. Resda je tudi bogastva danes več, a je zbrano v rokah peščice »pijanih« milijarderjev: revija Forbes navaja 1426 milijarderjev v letu 2012, njihovo bogastvo je z lanskih 3,5 bilijonov letos naraslo na 4,3 bilijonov evrov.
Zato se je treba usmeriti v srčiko problema; če vlada pade, ne pade pa njena politika, tudi nova vlada vlada kot stara. Nad vladami pa vladajo debeli mački. Liberalni demokratični sistem nikjer na svetu ne more več vladati, ker nad njim vlada - denar. Debeli mački ne bodo dovolili sprememb, ne demokratičnih, še manj revolucionarnih. Ostaja nam Mariborski nauk: vladavina ljudstva, neposredna demokracija, referendumske spremembe. In vztrajnost.
/
ITALIJA
Sobota, 9. marca 2013 1 1
vatikan - Kardinali določili datum začeteka volitev novega papeža
Konklave se bo začel v torek
VETIKAN- Konklave, na katerem bodo kardinali elektorji po odstopu Benedikta XVI. izbrali novega papeža, se bo začel torek, 12. marca, so včeraj sporočili v Vatikanu. Kot piše v sporočilu za javnost, se bodo kardinali v torek zjutraj zbrali na maši v baziliki sv. Petra, konklave za tesno zaprtimi vrati Sik-stinske kapele pa se bo začel popold-ne.Kardinali so odločitev o začetku konklava sprejeli na popoldanskem srečanju. T. i. splošne kongregacije, na katerih so se kardinali dogovarjali o datumu začetka volitev novega poglavarja 1,2 milijarde katolikov po vsem svetu, so potekale od ponedeljka.
Včerajšnjih srečanj za zaprtimi vrati Apostolske palače se je prvič udeležilo vseh 115 kardinalov, ki bodo sodelovali na konklavu, saj je v četrtek v Rim prispel še zadnji kardinal, Vietna-mec Jean-Baptiste Pham Minh Man. 115 kardinalov elektorjev se bo dan pred začetkom konklava preselilo v posebne prostore znotraj vatikanskih zidov, kjer bodo ločeni od preostalega sveta. Vsi kardinali morajo priseči, da ne bodo razkrili podrobnosti s konklava, v nasprotnem primeru pa jim grozi izobčenje.
Po napovedih bodo kardinali tudi ta konec tedna in v ponedeljek nadaljevali razprave o tem, kdo je najboljši kandidat za novega papeža, ki bo za izvolitev potreboval najmanj 77 glasov. Poznavalci razmer v Vatikanu pravijo, da so kardinali v grobem razdeljeni na dve skupini. Prva si želi, da bi Cerkev vodil milanski nadškof Angelo Scola, medtem ko bi druga na Petrovem prestolu raje videla papeža iz druge države. Med slednjimi se največkrat omenja Kanadčana Marca Ouelleta, Ganca Petra Turksona, ameriškega kardinala Seana O'Malleyja in manilskega nadškofa Antonia Taglea.
»V zadnjih dveh dneh so stvari postale malo bolj jasne. Možnih je vsaj pol ducata kandidatov,a je za francosko tiskovno agencijo AFP komentiral francoski kardinal in pariški nadškof Andre Vingt-Trois. Med pripravami na konklave so sicer »princi Cerkve« izkoristili redko priložnost, ko so lahko odprto spregovorili o težavah, ki tarejo Vatikan in Cerkev, saj jim nasproti ni stal novi papež, za starim pa jim ni bilo treba žalovati.
Na kongregacijah, ki so potekale od ponedeljka, so kardinali razpravljali o nujnosti nove evangelizacije, odnosih med Svetim sedežem in episkopati nekaterih držav ter o profilu novega papeža, z včerajšnjega dopoldanskega sestanka pa je vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi posebej izpostavil vlogo žensk v Cerkvi.
V Vatikanu upajo, da bodo naslednika Benedikta XVI. izvolili še pred veliko nočjo, ki bo 31. marca, številni kardinali pa so izrazili upanje, da se bodo lahko vrnili domov pred cvetno nedeljo, ki bo 23. marca.
Bistvo postopka samega konkla-va je sicer v tem, da poteka v popolni tajnosti in izoliranosti od zunanjega sveta. Glasovanja bodo predvidoma potekala po štirikrat na dan. Prvo in mogoče tudi drugo glasovanje bi tako lahko izvedli že v torek popoldne, nato pa vsak naslednji dan. Neuradno je bil sicer papež Janez Pavel II. izvoljen po osmih, papež Benedikt XVI. pa po štirih krogih volitev.
In kdo so kardinali, ki odločajo o novem papežu? Kardinale imenuje papež po lastni presoji. So najvišji predstavniki Cerkve in razdeljeni na tri re-dove - škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Kardinali kot zbor sode-
lujejo s papežem na rednih ali izrednih konzistorijih. Kot posamezniki pa vodijo različne dikasterije rimske kurije oz. urade vatikanske države. Lahko vodijo tudi določene škofije oz. nadško-fije. Sodelovanju v kuriji se morajo načeloma odpovedati ob dopolnitvi 75. leta starosti in papežu predlagati odstop s položaja.
Kardinali morajo s papežem tesno sodelovati in zato živeti v Rimu. Če pa vodijo kako škofijo, morajo priti v Rim, če jih papež k temu pozove. Poleg tega kardinalski zbor vodi »tekoče posle« Cerkve v obdobju izpraznjenega sedeža v času od smrti oz. odstopa papeža do izvolitve novega. (STA)
VATIKAN - Pripravljanje Sikstinske kapele
ansa
milan - Voditelj Ljudstva svobode v bolnišnici zaradi motenj na očeh
Berlusconi se skuša na vse načine izmakniti sodnikom
MILAN - Voditelja Ljudstva svobode Silvia Barlusconija so včeraj sprejeli v bolnišnico San Raffae-le zaradi hudega vnetja na očeh. Tako so povedali zdravniki in v ta namen izdali serijo zdravniških potrdil.
Ker bi moral Berlusconi danes prisostvovati na tako imenovanem procesu »Ruby«, na katerem je obtožen seksualnih odnosov z mladoletnico, je milansko tožilstvo reagiralo polemično, saj se redno dogaja, da Berlusconi zaradi takega ali drugačnega razloga me more na proces. Njegovi odvetniki pa medtem z vsako možno formalnostjo zavlačujejo in tako se postopki pri-
Za vsako
priložnost po več zdravniških spričeval
ansa
bližujejo roku zapadlosti. Tako so morali sodniki tokrat prenesti obravnavo na ponedeljek, a dvomi, da obtoženec spet ne bo mogel na proces, so veliki.
Medtem so neapeljski sodniki zaslišali kot pričo nekdanjega pre-mierja Romana Prodija v zvezi z obtožbo Berlusconija, da je podkupil senatorja Sergia De Gregoria, da tako zruši Prodijevo vlado. Kot je znano je De Gregorio sam sodnikom priznal, da je os Berlusconija preko Walterja Lavitole prejel tri milijone evrov, zato da je prešel iz opozicije v Berluscojinev tabor.
Neapeljsko tožilstvo je poleg Prodija kot priče poklicalo še senatorje Finocchiaro, Formisana in Ca-foria in kaže, da bo zahtevalo takojšnje sojenje Berlusconiju, Lavitoli in De Gregoriu.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Too big to fall (?)
Sergij Premru
Dogajanje na italijanskem političnem prizorišču je še vedno v ospredju zanimanja medijev po vsem svetu. Nekateri blogerji pišejo, da so za usodo Italije zaskrbljeni celo grški časopisi, česar sicer nisem mogel neposredno preveriti, ker ne znam grščine, vendar je zgovorno, da je tudi najbolj »zafurano« državo Evropske unije skrbi, kaj bo z Italijo. In toliko bolj so zaskrbljeni drugod po Evropi in po svetu. Italija namreč ni Grčija, italijansko gospodarstvo ni primerljivo z grškim, nasploh je »teža« Italije tako velika, da bi njen padec pomenil katastrofo za celotno evro območje, za vso Evropsko unijo in bi celo lahko sprožil širšo, globalno krizo. »Too big to fall«, prevelik, da bi padel, so mediji pisali pred leti o ameriškem finančnem velikanu Lehman Brothers, pa je leta 2008 vseeno zabredel v stečaj.
Nihče še ne ve, na katero stran se bo prevesila italijanska kriza, pravzaprav dvojna italijanska kriza, saj sta v velikih težavah tako gospodarstvo kot politika. Pesimizem in optimizem se odsevata tudi poročanju medijev. Vzemimo dve pomembni in vsebinsko sorodni britanski občili. Financial Times sicer piše z zaskrbljenim tonom o možnih zapletih pri sestavljanju nove vlade, v bistvu pa še vedno upa v ugoden razplet dogajanj v Ita-
liji in s tem v sam obstoj in razvoj Evropske unije. The Economist pa vidi v italijanskem volilnem rezultatu poraz politike strogosti, ki je zaenkrat edina možna finančna politika Evropske unije.
Vznemirljiv je naslov španskega El País: »Ingobernable Italia«, kar bi lahko prevedli kot država v brezvladju. Čeprav imajo največ glasov »socialdemokrati«, kot dnevnik iz Madrida preimenuje Ber-sanijeve zastopnike, je senat brez potrebne večine za odobritev reform, ki so nujne v državi, ki je po svoji gospodarski pomembnosti na tretjem mestu evroob-močja. Zato evropske trge spet straši možnost krize skupne valute, piše El País.
Vsekakor, ugotavlja španski La Vanguardia, so italijanski volilci odredili konec dosedanjega političnega ravnotežja in nagradili Grillovo gibanje, ki predlaga to, kar se je doslej zdelo nemogoče. Gril-lov svetovalec Casaleggio napoveduje v intervjuju z britanskim The Guardianom, da je to samo začetek radikalnih sprememb, ki bodo temeljito prevetrile Italijo, medtem ko sam Grillo v pogovoru z newyorškim Time pravi, da cilj gibanja ni doseči 20 ali 30 % poslancev, pač pa 100 odstotno večino.
Agencija Reuters ugotavlja, da je sicer Grillo zmagovalec tokratnega volilnega kroga, takoj za njim pa se uvršča žu-
pan iz Firenc Renzi, ki sicer ni kandidiral na volitvah, čaka pa na novo priložnost, da se uveljavi na račun resničnega poraženca Bersanija. Španski finančni spletni dnevnik El Confidencial meni, da je Grillo poskrbel za lekcijo iz resnične demokracije po petnajstih mesecih tehnične vlade in dveh mesecih volilne kampanje. Gre za dosežek protestnega glasovanja proti tradicionalni politiki, ki nima več nobenega ugleda in se dobesedno razkraja.
Pa preidimo k manj morečim novicam. »Los payasos«, to se pravi pajaci oz. klovni nočejo, da bi jih primerjali z Berlusconijem, piše El Comercio v oddaljenem Peruju. Na izjavo nemškega socialdemokratskega liderja Steinbrücka o klovnih, ki so se uveljavili na italijanskih volitvah, je že odločno reagiral predsednik republike Napolitano, sedaj pa so na vrsti tudi cirkuški pajaci, ugotavlja dnevnik iz Lime. Direktor znamenitega cirkusa Roncalli iz Kolna pravi, da je poklic klovnov »vsega spoštovanja vreden, zahteven, terja senzibilnost in umetniški talent« in da se ga zato ne sme primerjati z bungo-bungo, s kontroverznimi Ber-lusconijevimi nočnimi zabavami namreč. Protestiral je tudi znani ruski klovn Oleg Popov. Nemški Tages Zeitung ga navaja, ko trdi, da je klovn tisti, ki na-
stopa v gledaliških ali v cirkuških predstavah in zna posredovati veselje svojemu občinstvu. Ti pa so navadni lopovi, pravi 80-letni klovn.
Po svetu je močno odjeknila kazenska obsodba bivšega premiera Ber-lusconija na enoletno zaporno kazen zaradi posredovanja novic, ki jih je krila preiskovalna tajnost. Šlo je namreč za izpiske telefonskih prisluškovanj na račun predstavnikov levosredinske koalicije v predvolilnem obdobju. V civiliziranih državah je povsem samoumevno, da vidni politiki, ko so obsojeni, pri priči zapustijo politično prizorišče, v Italiji pa očitno ni tako. The Wall Street Journal ugotavlja, da gre samo za simbolično obsodbo, saj Berlusconi ne bo nikoli sedel za rešetkami, ker je italijanski sodni sistem tako počasen in s tolikimi možnimi prizivi, da bo zadeva zapadla pred dokončno razsodbo. Mr. Berlusconi, piše newyorški finančni dnevnik, se mora trenutno zagovarjati še na prizivnem procesu proti obsodbi na 4 leta zapora zaradi davčne utaje in na prvostopenjskem procesu zaradi spolnih odnosov z mladoletnico.
Na srečo pa življenje ni samo politika. »Hino ao trem (italiano)« torej himna oz. hvalnica (italijanskemu) vlaku, je naslov dnevnika Folha de S. Paulo. Do-
pisnik poroča o sistemu hitrih potniških vlakov, ki povezujejo glavna italijanska središča in nudijo kakovosten in sorazmerno cenen prevoz po polotoku. Sistem novih hitrih vlakov, ki so jih poimenovali frecce, t.j. puščice, je tudi po mnenju britanskega The Guardian odličen, piše brazilski časopis, ki navaja šest razlogov, zaradi katerih se po mnenju londonskega dnevnika tujcem splača obiskati Italijo. Poleg vlakov so še hrana, otroci, luksuzni izdelki, šport in kultura. Če lahko pristavim svojo - verjetno se brazilski poročevalec ni pripeljal do Trsta, saj smo od Mester proti našim krajem še v času parnih lokomotiv ... Pa še novička o transportu z našega konca. Britanski Maritime Journal piše o interesu tržaškega pristanišča za povezavo z vodnimi potmi centralne Evrope. Gre za evropski razvojni načrt INWAPO, ki se je sicer začel leta 2007 in h kateremu je pravkar pristopila tudi tržaška Pristaniška oblast. Cilj je uveljaviti nove možnosti tovornega prometa na vodnih poteh tudi z inter-modalnimi sredstvi, da bi tako povezali tri glavna območja, in sicer severno jadranska pristanišča Benetke, Trst in Koper, donavska pristanišča Dunaj, Budimpešto, Bratislavo in območja ob rekah Laba, Visla in Odra na Češkem in Poljskem, pa še pristanišča na Baltiku.
1 2 Sobota, 9. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 I tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Potrebna sta dovoljenje železnic in sprememba regulacijskega načrta
Več ovir na poti do gradnje termoelektrarn na biomaso
Na poti do izgradnje dveh termoelektrarn na biomaso v Tržaški ulici v Gorici je več ovir; upravna postopka tečeta vzporedno, oba pa sta zaenkrat na mrtvi točki. »Podjetje Roitz je vložilo vlogi za gradnjo dveh termoelektrarn na biomaso; prvo bi radi zgradili v začetku Tržaške ulice, in sicer med tamkajšnjo trgovino z oblačili, nekdanjim avtosalonom in tračnicami, ki iz Gorice vodijo v Šempeter. Drugo termoelektrarno načrtujejo ravno tako v Tržaški ulici, in sicer med restavracijo McDonald's in kasarno,« pojasnjuje pokrajinska podpredsednica Mara Černic in opozarja, da je načrt za termoelektrarno v začetnem delu Tržaške ulice že prestal dve tehnični konferenci. »Postopek je v bistvu zaključen, saj so že pridobili tudi pozitivno mnenje zdravstvenega podjetja glede emisij; termoelektrarno bi lahko že gradili, vendar so v zadevo posegle italijanske železnice, ki so opozorile, da je za začetek gradnje potrebno tudi njihovo dovoljenje, saj bi se nahajala termoelektrarna zelo blizu železnice. Zaradi tega je načrt zaenkrat na mrtvi točki, saj za obrat ob začetku Tržaške ulice čakajo na mnenje italijanskih železnic,« pojasnjuje Černičeva, ki pravi, da je gradnja druge termoelektrarne - tiste med restavracijo McDonald's in kasarno -odvisna od spremembe regulacijskega načrta, za kar je pristojna goriška občina. »Čeprav je iz tehničnega vidika postopek v bistvu neoporečen, je zelo vprašljivo, da podjetje, ki se ne ukvarja z elektriko, odloči, da bo gradilo elektrarno. V bistvu se za projektom skrivajo čisto komercialni cilji,« pravi Černičeva; po njenih beseda bi v vsaki
Za termoelektrarni na biomaso iz Tržaške ulice sta v načrtih predvidena petnajstmetrska dimnika
arhiv
od obeh termoelektrarn proizvajali po en megavat električne energije. Za primerjavo podpredsednica pokrajine pravi, da v dveh termoelektrarnah, ki so ju pred leti zgradili v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami, proizvajajo 130 oz. 50 me-gavatov električne energije. »Upam, da na goriški občini ne bodo sprejeli variante, ki bi omogočila gradnjo termoelektrarne, saj je očitno preblizu mesta,« poudarja Čer-ničeva in pojasnjuje, da bi v vsaki od obeh termoelektrarn sežgali po 6750 ton lesa na leto, kar pomeni 20 ton na dan (približno dva tovornjaka).
Ali bo podjetje Roitz Rail Services lahko zgradilo svojo elektrarno med restavracijo McDonald's in kasarno, je torej odvisno od goriškega občinskega sveta. »Vsi svetniki levosredinske opozicije nasprotujemo gradnji elektrarne, proti naj bi bili tudi predstavniki Gibanja 5 zvezd,« razlaga občinski svetnik SSk-Demokrat-ske stranke Walter Bandelj, ki v prvi osebi sledi zadevi kot član občinske komisije za urbanistiko. »V sredo smo o načrtu za gradnjo elektrarne razpravljali na skupnem - štiriurnem - zasedanju komisij za urbanistiko, okolje in zdravstvo, po-
tem ko smo med zadnjim občinskim svetom odložili glasovanje o varianti k regulacijskemu načrtu,« pravi Bandelj, ki odločno nasprotuje gradnji termoelektrarna ob tako gosto naseljenem območju in zato tudi katerikoli spremembi regulacijskega načrta. »Če bi spreminjali regulacijski načrt, bi čez noč znižali vrednost vseh hiš na območju ob elektrarni. To je povsem nesprejemljivo,« poudarja Bandelj in opozarja, da nameravajo v Štandrežu sprožiti akcijo zbiranja podpisov proti gradnji termoelektrarne, ki bi imela kar petnajstmetrski dimnik, iz katerega bi dim z vetrom uhajal ravno proti štandreškemu vaškemu središču.
Bandelj pojasnjuje, da je bil na zasedanju treh občinskih komisij prisoten tudi predstavnik podjetja Rail Services Enrico Roitz, ki je svetnikom povedal, da je gradnja obeh termoelektrarn povezana. »Če ne bo prejel dovoljenj za gradnjo obeh termoelektrarn, napoveduje, da ne bo gradil niti ene,« pojasnjuje Bandelj, ki zaradi tega ne spreminja svojega mnenja. »Variante k regulacijskemu načrtu ne gre spreminjati, ker termoelektrarna ne sodi v bližino mesta,« je prepričan Walter Bandelj. Zadeva se bo torej razpletla na enem izmed prihodnjih zasedanj občinskega sveta, ko bo odločitev odvisna od mnenja des-nosredinske večine; bodo desnosredinski svetniki glasovali za gradnjo termoelektrarne med restavracijo McDonald's in kasarno - to se pravi v neposredni bližini mesta - ali pa bodo tudi sami izrazili prepričanje, da tovrstnih obratov ni mogoče graditi v bližini naseljenih območij? (dr)
Pogreb šestnajstletnika
V	cerkvi Srca Jezusovega v Gorici bo danes ob 11. uri pogreb šestnajstletnega Davideja Zamparellija, ki je prejšnjo nedeljo umrl v prometni nesreči med Ko-privnim in Krminom. Mladenič je s svojim motornim kolesom trčil v avtomobil tipa Alfa rome 147, s katerim mu je izsilil prednost vinjeni 32-letni voznik iz Krmina.
Razpoke se širijo
Na tržiškem županstvu se širijo razpoke na zunanjih zidovih; v občinski sejni dvorani se tla začenjajo ugrezati, tako da bi bil že najmanjši potresni sunek za poslopje usoden. Na občini si prizadevajo, da bi se predvidena obnova županstva čim prej začela, vendar zaradi težav s paktom stabilnosti ne vedo, kdaj bodo lahko zabrneli gradbeni stroji. Obnovitvena dela bodo trajala poltretje leto, stala bodo šest milijonov evrov. Županstvo so pred časom izpraznili, njegova obnova pa bo korenita, saj morajo odpraviti napake, ki so jih povzročili v povojnem obdobju, ko so pri širitvi poslopja uporabili očitno preveč železa in betona, ki se ugreza-ta v preslabo zgrajene temelje.
Letos le sedem dni festivala
V	pokrajinski Mediateki v Gorici so se v prejšnjih dneh sestali člani združenja Sergio Amidei, ki so odločili, da bo letošnji poletni filmski festival na sporedu med petkom, 19. julija, in četrtkom, 25. julijem. Vse od prve izvedbe leta 1981 naprej je festival trajal deset dni, letos pa bo zaradi krčenja prispevkov za kulturne dejavnosti festivalskih dni sedem.
SKP zbira podpise
SKP zbira podpise za vložitev levičarske liste na deželnih volitvah na županstvu v Doberdobu. Listo je mogoče podpisati med urniki odprtja občinskih uradov.
gorica - Za cerkvijo sv. Ignacija
Pobesnela voznica napadla redarko
Prizorišče nasilnega izpada
Napadla je mestno redarko, ki ji je hotela izdati globo, zato je namesto denarne kazni dobila ovadbo. Na ploščadi XXVII Marzo za cerkvijo Sv. Ignacija v Gorici je včeraj dopoldne prišlo do nasilnega izgreda, po katerem je redarka goriškega poveljstva morala poiskati pomoč v bolnišnici.
Neprijeten dogodek se je zgodil včeraj okrog 11. ure na parkirišču med Ulico Mameli in Ulico Oberdan. Voznica, ki naj bi bila stara med 30 in 40 in živi v okolici Gorice, je svoj avtomobil parkirala na pločniku, kjer je parkiranje prepovedano.
bumbaca
Ko je opazila, da se avtomobilu približuje redarka, se je zelo vznemirila. Najprej je začela kričati nanjo in jo zmerjati, nato pa je pobesnela in od besed prešla k dejanjem. Po navedbah poveljnika mestnih redarjev je voznica redarko stresla, jo porinila in ji povzročila tudi lažjo poškodbo. Redarka je prestrašena poklicala kolege, ki so ji takoj priskočili na pomoč. Žensko so skušali pomiriti, redarko, ki je bila šokirana, pa so odpeljali v bolnišnico. Voznico, ki se je kasneje tudi zglasila na oddelku za prvo pomoč goriške bolnišnice, so ovadili.
nova gorica - Tipajo slovensko turistično ponudbo
»Sovjetski« turisti
Obala in morje, toplice, centri dobrega počutja, hoteli s petimi zvezdicami in ca-sinoji - to v Sloveniji najbolj pritegne goste iz držav nekdanje Sovjetske zveze. V primeru Azerbajdžancev pa še narodni heroj Mihaj-lo, kateremu so v Šempasu na Goriškem pred dvema letoma v navzočnosti predsednikov obeh držav - Slovenije in Azerbajdžana - odprli spominski muzej. Ponudbo Nove Gorice in okolice sicer šele »tipajo«.
Da gre za pomemben segment gostov, povedo številke in pa izkušnje turističnih agencij, ki so specializirane za omenjene trge. »Zanimanje za Slovenijo iz leta v leto narašča. Zadnjih pet let beležimo približno 15- do 20-odstotno porast nočitev teh gostov v Sloveniji. To so dobri gostje, veliko tro-šijo, na teh trgih dosegamo dobre cene, za Slovenijo so res zanimivi,« pravi Boris Bi-ček, lastnik agencije Renee iz Ljubljane, ki se je včeraj skupaj s skupino sedemindvajsetih vodstvenih kadrov turističnih agencij in podjetij iz Rusije, Kazahstana, Uzbeki-stana in Azerbajdžana na pobudo častnega konzula Poljske v Sloveniji, Nedjana Bra-taševca, mudil na Goriškem. Sprejel jih je tudi novogoriški župan Matej Arčon.
Obisk gostov iz teh držav bi bil še večji, če bi se Slovenija kot destinacija intenzivneje predstavljala na tistem tržišču, je prepričan Biček. Goriška je z vidika teh gostov zanimiva kot vinska dežela ter zaradi svoje kulinarike in seveda zaradi igralnic, ki so v Azerbajdžanu, denimo, prepovedane. »To so gostje, ki iščejo aktivne počitnice, adrenalin,
Sprejem na županstvu
foto km.
pridejo bolj na uživanje, na počitnice,« odgovarja Biček na vprašanje, ali bi bila Soča zanje zanimiva. Tudi z mejo in ostalinami obeh vojn jih na »klasičen« način ne bi pritegnili. »Takšne zgodovine imajo sami dovolj, verjemite. Glede meje - bolj kot to, bi pritegnila, denimo, največja evropska zastava na svetu, ki bi jo postavili na trg Evrope, ki ima že sam prikladno ime za takšno promocijo. Vsi bi jo prišli gledati. Na Goriškem vidimo minus v tem, da ni hotelov s petimi zvezdicami, spajev, wellnessov,« je odkrit Biček.
»V Slovenijo sem pripeljal že številne turiste iz Rusije, tudi zelo znana imena iz po-
litičnega in kulturnega sveta. Pomemben segment je tudi otroški turizem v smislu oddiha na morju,« pravi direktor in lastnik podjetja Art tur Alek Anatolijevič Kuznje-cov iz Moskve. O Goriški meni takole: »Dva koraka preko meje je Gorica. Razlika je takoj opazna, v Sloveniji je čisto, je red, so dobre ceste, disciplina, za razliko od Italije. Ljudje tu so povsem drugačni kot preko meje. Zelo je znan tudi Casino Perla največjim številom igralnih avtomatov v Evropi.«
Glavni menedžer turistične agencije Improtex Travel Ibrahim Sulejmanov iz Azerbajdžana pa pravi, da se številni njegovi rojaki, ki pripotujejo v Slovenijo, odločijo tudi za obisk Goriške prav na račun njihovega narodnega heroja Mihajla, ki se je med drugo svetovno vojno boril v vrstah IX. korpusa. Padel je v Vitovljah, pokopan je v Čepovanu. V Šempasu ima spominski muzej. »Izredno smo hvaležni Slovencem, ki so izkazali tako spoštljivost do našega heroja in da se skozi generacije vzdržuje spomin nanj. Na tej osnovi je osnovano tudi društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, katerega član sem tudi sam, kar še dodatno poglablja vezi med narodoma. Sicer pa turisti iz Azerbajdžana ne poznajo Slovenije podrobno, zato se trudimo, da jim jo predstavimo in da bi jih bilo vedno več. Slovenijo poznajo po obali in zdraviliškem turizmu. Dela pa se tudi na vzpostavitvi neposredne letalske linije iz Ba-kuja do Ljubljane, kar bi zelo olajšalo odločitev za prihod k vam.« (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 10. marca 2013
13
vrh - Pogovor s Karolino Černic
Voditeljica in krupjejka
28-letna Vrhovka se je preselila v Madrid - Pred dvema mesecema se je zaposlila na televiziji Winga Tv
Dodatne izkušnje si nabira v tujini, svojo prihodnost pa vidi v Italiji, kjer bi najraje delala na radiu ali v gledališču. Tako je v intervjuju za naš dnevnik povedala Karolina Černic, 28-letna goriška voditeljica in napovedovalka, ki se je v zadnjih letih izkazala na številnih odrih in v različnih oddajah na obeh straneh slovensko-italijan-ske meje. Vedno nasmejana in prijazna Vrhovka se zdaj mudi v Španiji, kjer se je zaposlila na televizijski postaji Winga Tv.
Kdaj si odpotovala v Španijo?
Odpotovala sem januarja. Dogovori za službo so se začeli konec novembra, nato je vse potekalo izredno hitro.
Kaj je Winga?
Winga je italijanski televizijski program, ki iz Madrida vsak večer predvaja oddajo »Roulette show«. Oddaja se začne ob 19. uri in traja do 3. ure zjutraj. Igralci se lahko povežejo z nami preko interneta na strani www.winga.it, kjer poleg rulete ponujamo tudi druge igralniške igre. Zelo enostavno povedano je Winga pravi casino, čeprav deluje na spletu.
Kdaj si nastopila službo in kako se imaš?
Delati sem začela januarja. Ta služba zahteva veliko energije, tako zaradi urnika kot zaradi kakovostne ravni. Z ostalimi voditelji se namreč redno izpopolnjujemo. Ljudje si večkrat predstavljajo, da v trenutku, ko se zaposliš na televiziji in te na ekranih vidi vsa Italija, postaneš »zvezda« in kot zvezda živiš. Pa ni tako. Pogrešam dom in svoje drage. Doma me namreč čaka ljubezen: tudi on mi pomaga na poti, ki sem jo izbrala. Pomembno je, ko te nekdo vsak dan podpira in ti daje moč, da vztrajaš. Nova služba mi je všeč, saj se vsak dan izpopolnjujem kot voditeljica in hkrati kot krupjejka.
Kaj te je pripeljalo do te nove službe?
Moja pridnost, seveda! Šalim se, a odkrito povedano me je do te službe pripeljala voditeljska izkušnja. Iz Milana so me kontaktirali za avdicijo, ker so me opazili, ko sem sodelovala pri drugih projektih. Bila sem jim všeč in zato so me poklicali.
Za sabo imaš bogate izkušnje z vodenjem in napovedovanjem. Katere so te doslej najbolj zaznamovale oz. kaj je najbolj pripomoglo k tvoji profesionalni rasti?
Vse izkušnje so bile pomembne. Vsako, tudi najmanjše sodelovanje me je obogatilo. Nekateri trenutki so mi še posebno pri srcu. Nedvomno sodelovanje z goriškim Kulturnim domom, kjer še vedno rada napovedujem ob raznih priložnostih, saj menim, da je to kulturno središče zelo živahno in pestro. Vzdušje je v Kulturnem domu zelo prisrčno, tam sem doma. Omenila bi rada tudi delo, ki sem ga in ga še zdaj občasno opravljam v novo-goriški igralnici Perla, kjer sem sodelova-
Karolina Černic
la tudi z znanimi italijanskimi pevci, igralci in drugimi osebnostmi. Pomembno je tudi pokrajinsko tekmovanje šolskih gledaliških skupin, ki ga vodim že nekaj let. Festival, ki se ga bom udeležila tudi letos, mi je pri srcu, ker daje možnost tudi mladim, da se izkažejo na odru. Mladino sem vedno imela zelo rada, saj sem veliko let poučevala. V čast mi je, da sem lahko vodila tudi pomembna dogodka, kot sta nagrada Sergio Amidei in festival zgodovine eSto-ria. Ob naštetem seveda ne morem pozabiti na izkušnje v gledališču in v filmih, ki so tudi veliko pripomogli k moji rasti.
Kako je živeti v Madridu? Je gospodarsko krizo občutiti?
Življenje v Madridu je zelo prijetno, čeprav imam malo prostega časa. Ko sem prosta, se namreč vedno vrnem domov k družini. V Madridu je krizo, ki jo
doživlja tudi Italija, občutiti močneje. Tu je življenje zelo poceni. Ljudje so zelo prijazni in tudi podnebje je ugodno, tako da lahko rečem, da »me gusta mucho la vida madrilena!«
To ni tvoja prva izkušnja v tujini, nekaj časa si preživela tudi v Londonu...
V Londonu sem lani preživela šest mesecev, vključena sem bila v podoben televizijski projekt. Vendar moram iskreno priznati, da mi je tako s službenega kot z vidika vsakodnevnega življenja tukaj veliko boljše.
Te bomo še kdaj videli na festivalih Amidei in eStoria?
Absolutno da, če me bodo organizatorji seveda povabili.
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost?
Želim si delati v Italiji, najraje na radiu in v gledališču.
vrh - Karen Ulian o reviji Zlata grla
»Tekmovanje pripomore h kvalitetni rasti zborov«
Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov iz Gorice razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2013. Revijski del bo potekal v soboto, 13. aprila, z začetkom ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, tekmovalni del pa dan kasneje, 14. aprila, ob 16. uri ravno tako v centru Bratuž. Pevski zbori lahko odpošljejo prijavnico le še do 15. marca preko faksa (št. 0481 882964) ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihaela@yahoo.it, zato smo se o reviji pogovorili s predsednico prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela Karen Ulian.
Zakaj ste se pred trinajstimi leti odločili za priredbo prvih Zlatih grl?
Zamisel o pobudi Zlata grla se je porodila kot izziv, ker je društvo hotelo dati otrokom, mladini in njihovim mentorjem možnost, da čas, ki ga posvečajo petju, ni le tedensko varstvo otrok, pač pa želeli smo si, da bi si tudi na tem področju otroci in mladi postavljali izzive, da bi tudi tedenske pevske vaje dobile smisel v tem, da se primerjajo z drugimi, hrepenijo po izboljšanju in ciljajo vse više.
Kako se je revija spremenila v letih?
Prva izvedba je bila izključno tekmovalnega značaja, že z drugo pa je bil dodan revijski del, da bi dali možnost vsem zborom sodelovati na reviji, tudi tistim, ki so se na začetku prestrašili ocenjevanja in primerjanja, saj je že samo srečanje pevskih zborov nekaj pozitivnega. Tako se je enodnevno srečanje spremenilo v dvodnevno. Lansko leto, pa se je tekmovalni del še ločil na jutranji (mladinski) in popoldanski (otroški) del. Organizacijsko je revija vedno bolj zahtevna, saj smo se zaradi vedno večjega števila udeležencev preselili najprej z Vrha v So-vodnje in nato še v Gorico.
Se je kakovost revija povečala?
V zadnjih letih je revija Zlata grla postala tradicionalno srečanje zamejskih in primorskih zborov iz Slovenije. V primerjavi s prvimi izvedbami se je število zborov povečalo, hkrati se je povečala tudi kakovost izvedb. To je odvisno od splošnega napredka zborovstva pa tudi od izobrazbe zborovodij. Re-vijski del je pomemben, ker omogoča vsem zasedbam, da se predstavijo na velikem odru v dvorani z dobro akustiko. Tekmovalni del pa
Karen Ulian
je pomemben, ker predstavlja edino tekmovanje za mladinske in otroške zbore v zamejstvu. Primeren je za zbore, ki se (še) ne morejo udeležiti drugih večjih tekmovanj; kot vsako tekmovanje pripomore h kvalitetni rasti zborov, ki so motivirani, da se za nastop dobro in bolj temeljito pripravijo. Tričlanska žirija poda zborovodjem tudi strokovno mnenje o nastopu zbora. Poleg druženja in konfrontacije med različnimi zbori je revija v teh letih nedvomno pripomogla k razvoju zborovstva, ker jim vsako leto nudi možnost nastopanja na tekmovalnem ali revijskem delu.
Kako poteka organizacija revije?
Lepo je, ker imamo razdeljeno striktno organizacijsko plat, za katero poskrbijo v glavnem odborniki in drugi člani društva. Porazdelimo si delo in iz leta v leto se kaj novega naučimo in skušamo odpraviti napake iz prejšnjih let.
Za tehnično-umetniško plat in vse, kar je s tem v zvezi, poskrbita v glavnem Mirko Ferlan in Mateja Černic, ki sta prava izvedenca na tem področju. Pri organizaciji skupno sodeluje nad petdeset ljudi, vsakdo po svojih močeh in sposobnostih.
Katere so vaše glavne težave? Mogoče so vezane na naraščajoče stroške?
Finančne težave nedvomno so, saj so stroški prav zaradi obsega pobude vse večji (najem dvorane v centru Bratuž je gotovo višji od manjših vaških dvoran), a smo jih prejšnja leta krili v glavnem s pomočjo ZCPZ in z deželnim prispevkom, ki pa ga za leto 2012 nismo prejeli. (dr)
gorica - V palači Alvarez v Ulici Diaz
Nov sedež za SOS Rosa
Na razpolago ga je dala pokrajina - Ganljiv spomin na ustanoviteljico združenja Rosario Di Dato
Velika množica se je včeraj popoldne zbrala v palači Alvarez v Ulici Diaz v Gorici, kjer je združenje SOS Rosa slovesno predalo namenu svoje nove prostore. Sedež, ki je veliko večji od prejšnjega, a je bil za včerajšnje število udeležencev vseeno pretesen, je združenju priskrbela goriška pokrajina.
Iz dolgoletnega sedeža v Ulici Baiamonti, ki je bil v lasti občine, se je združenje izselilo januarja, za datum otvoritvene slovesnosti pa je izbralo 8. marec. »Mednarodni dan žensk ni praznik, temveč priložnost, da se spomnimo žensk, ki tudi v na-
ši državi še vedno ne uživajo vseh pravic,« je povedala Lidia Scoglio, predsednica združenja, ki se že več kot deset let bori proti nasilju nad ženskami in jim nudi dragoceno pomoč. Scogliova se je spomnila dolgoletne predsednice in ustanoviteljice združenja, preminule Rosarie Di Dato, ki je »bila prava duša naše ustanove in je svoje življenje posvetila zaščiti šibkejših žensk.« Sco-gliova se je zahvalila prostovoljkam, psihologinjam in odvetnicam, ki pomagajo združenju, nakar je besedo prepustila sinu Rosarie Di Dato Marcu Busoliniju, ki je v imenu
svojega očeta Roberta prebral nekaj ganljivih misli.
V imenu pokrajine sta pozdravila odbornica Bianca Della Pietra in predsednik Enrico Gherghetta, povabilo združenja na odprtje pa sta z veseljem sprejeli tudi kandidatka za predsednico dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani in goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu. Prva je ocenila, da je boj proti nasilju nad ženskami kulturni izziv, s katerim se mora italijanska družba soočiti, druga pa je izpostavila pomen združenja SOS Rosa za ženske, ki se znajdejo v stiski.
Odprtje novega sedeža združenja SOS Rosa
bumbaca
14
Nedelja, 10. marca 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
brda - Iznajdljivost in naravna kozmetika
Mila iz olja, rebule, kopriv, fig
•H
Ste se že kdaj umili z ročno izdelanim milom iz briškega oljčnega olja z dodatkom rebule, merlo-ta, kopriv ali fig? »Vino, na primer, ima ogromno hranilnih sestavin, ki so dobre za kožo. V svetu poznajo lepotilne vinske kopeli. Zakaj ga torej ne bi uporabili v milu? To ga dodatno obogati, da je še bolj negovalno,« utemeljuje izbor sestavin, ki jih uporablja pri svojih milih Katjuša Reja Mozetič, diplomirana ekologinja iz Goriških Brd. Njena mila so tudi zanimiva ponudba za obiskovalce Brd, ki vse bolj povprašujejo po lokalnih proizvodih in izdelkih. V Grčiji, Španiji na primer, kjer tudi pridelujejo oljčno olje, je ponudba mila iz oljčnega olja na lokalnih tržnicah nekaj običajnega.
»Naravna mila vsebujejo skoraj 20 odstotkov naravnega glicerina, ki dodatno neguje in navlaži kožo, industrijsko izdelanim milom ga običajno odvzamejo. Izdelana so iz visoko kakovostnih surovin, ki so tudi terapevtske v primeru težav s kožo in ne vsebujejo škodljivih sestavin, ki preidejo tudi v krvni obtok, kot večina industrijsko izdelanih mil,« našteva sogovornica prednosti naravnih mil. Večino sestavin, ki jih uporablja, pridelajo kar na njihovi kmetiji v Kozani. »Ker so avtohtone. Ker vem, kako so bile pridelane. Z uporabo takšnih surovin se zmanjša možnost alergij na izdelek. Fige, na primer, imajo veliko vitaminov in mineralov, semena, ki so v njih, pa poskrbijo za odličen piling za kožo. Tudi oljčni listi, ki se veliko uporabljajo v kozmetiki, imajo veliko an-tioksidantov in delujejo kot imunostimulator.« Pa ne le briške avtohtone surovine, v njenih milih se znajdejo tudi kava, cimet, kakav, ovseni kosmiči ... vse s svojim posebnim, negovalnim namenom, seveda.
Nekatere izdelke tudi odišavi, a zopet le z naravnimi eteričnimi olji. »To so esence rastlin, ki imajo poseben terapevtski učinek, vsako eterično olje drugačnega. Rožmarin, denimo, sprošča tvorbo melanina proti sivenju las, jih krepi, deluje proti prhljaju. Pa tudi povečuje koncentracijo. Sivka pa pomirja in razkužuje,« pojasnjuje Katjuša Reja Mozetič, ki se je izdelovanja mil najprej lotila zaradi las-
Priprava mila
foto eventio
tnih težav s kožo, pred pol leta pa je začela svoje znanje in izdelke tudi tržiti. Tako so nastala naravna mila Nona Luisa. »Največ jih prodam po pošti, pa tudi na novogoriški tržnici Go Art ali pa na mojem domu. Kljub temu, da se je treba prebiti skozi birokracijo in zakonodajo, ki ureja to področje, se od tega da preživeti,« pojasnjuje. Nad odzivom je presenečena, kupci se k njej vračajo po nove izdelke. Pra-
vi, da je med ljudmi vse več zanimanja za naravno, zato je začela organizirati tudi zelo dobro obiskane delavnice o izdelavi mila, kjer pojasni, kaj vse se nahaja v industrijsko izdelanih milih, katere so prednosti uporabe naravnih, udeležence pa tudi nauči izdelati milo. »Kar je res preprosto. Treba pa je poznati teoretično ozadje postopka, zato dajem temu na delavnicah veliko poudarka.« Na njene delavnice prihajajo tudi udeleženci iz Obale, v maju pa jo bo priredila celo za skupino Američanov, ki se bodo udeležili organiziranega izleta po Brdih in ki se zelo zanimajo za lokalne pridelke in izdelke.
Naravno milo pa se lahko uporablja tudi za druge namene, ne le za nego in umivanje kože. »Iz na-ribanega lahko izdelamo odličen detergent za perilo. Raztopljeno je dober insekticid za varstvo rastlin, saj maščobne kisline v milu razgrajujejo skelet insektov, denimo uši. Poleg tega je ekološko in popolnoma razgradljivo,« znova preseneča sogovornica, ki kot ekologinja daje veliko poudarka tudi na druge naravne snovi, s katerimi lahko odlično nadomestimo agresivne izdelke, ki jih sicer uporabljamo v gospodinjstvu. »Soda bikarbona ima zelo širok spekter uporabe, kot odlično čistilno sredstvo, na primer. Kis je odličen balzam za lase in mehčalec za perilo. Ne eno ne drugo ne bo zaudarjalo po kisu!« na-vrže nekaj primerov za pokušino.
Ekologinja iz Goriških Brd, ki zase pravi, da je zelo radovedna in da kar naprej raziskuje nove možnosti, sije že zastavila nove izzive. Ponudbo namerava kmalu razširiti z izdelki za nego las, razmišlja pa tudi že o izdelavi krem. »Naredila sem že milo za suhe in normalne lase, ki deluje tudi proti izpadanju las. Razmišljam še o milu za mastne lase. Ponudbo bi razširila še na milo za britje, po čemer zelo povprašujejo moški. Prvi rezultati so zelo dobri, lasje so lepo negovani,« se veseli novih uspehov. V primeru mil za nego las pomembno vlogo odigrajo tudi druga olja, saj imajo lasje drugačno strukturo kot koža, zato poleg oljčnega olja uporablja še rici-nusovo olje in kakavovo maslo. (km)
Biološki vrt v razredu
V	ponedeljek popoldne bo na višješolskem zavodu Brignoli-Einaudi-Marconi v Gradišču potekalo četrto srečanje v okviru deželnega tečaja usposabljanja na področju biološkega vrtnarjenja in prehrambne varnosti Biološki vrt v razredu, ki ga po zamisli Sonie Kucler prireja organizacija Legambiente, namenjen pa je osnovnošolskim učiteljem in vzgojiteljem v otroških vrtcih. Udeležencem bosta predavali obrtnica Liubi-na Debeni in izvedenka za botaniko Claudia Villani, sledile bodo delavnice, učiteljice osnovne šole iz Medee pa bodo oblikovale strašilo.
Falstaff v Kinemaxu
V	goriškem in tržaškem Kinemaxu bodo v torek, 12. marca, ob 19.30 v živo predvajali opero Falstaff, ki bo uprizorjena v pariški državni operi.
Na startu 150 smučarjev
Na goriškem sedežu ZSŠDI so v četrtek izžrebali štartne številke za letošnjo 9. izvedbo čezmejnega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki bo jutri na Pian-cavallu. Zaradi nekaterih zaostalih tekem v slovenskem smučarskem koledarju in zaradi slabih vremenskih napovedi je letošnje število prijavljenih tekmovalcev iz novogoriškega prostora nekoliko upadlo v primerjavi s prejšnjimi izvedbami. Jutri se bo zato na startu zbralo približno 150 tekmovalcev iz obeh Goric, ki se bodo po ustaljenem tekmovalnem sistemu potegovali za najboljšega goriškega smučarja in smučarko v sezoni 2012-13. Tekmovanje bo veljalo tudi za goriško pokrajinsko prvenstvo FISI. Med organizatorji čezmejne prireditve, ki poteka pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in obeh goriških občinskih uprav, so ob zvezi FISI in ZSŠDI tudi smučarsko društvo Sci Club Due iz Ronk in Tržiča, SK Gorica, Športni zavod Nova Gorica. (it)
gorica - V galeriji Ars knjiga prof. Marije Bidovec
Vpogled v slovensko književnost za italijanske ljubitelje pisane besede
»Profilo della letteratura slove-na dal 1989 a oggi - Schede sugli scrittori« je naslov knjige prof. Marije Bidovec, ki je izšla pri knjižni založbi Lithos v novi zbirki Laboratorio Est/Ovest in je namenjena italijanskim študentom in sploh vsem tistim, ki bi radi dobili vsaj osnovne podatke o sodobni slovenski književnosti. Tako je v četrtek komparativist in pesnik David Bandelj povedal na predstavitvi omenjene knjige v galeriji Ars na Travniku v Gorici, ki ga je v slovenskem in italijanskem jeziku uvedel novinar Jurij Paljk. Ob prisotnosti prof. Marije Bidovec je spregovoril tudi Marco Menato, direktor goriške državne knjižnice, ki je bila soorganizator večera. V svojem nagovoru je Menato izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem z galerijo Ars, dodal je še, da bi kazalo po tej poti nadaljevati, kot je tudi povedal, da se Slovenci in Italijani še vedno premalo poznamo, čeprav živimo drug ob drugem.
David Bandelj je v svoji predstavitvi - potekala je v italijanskem jeziku, ker je bila tudi večina publike italijanske narodnosti - izpostavil predvsem potrebo po tovrstnih učbenikih. Avtorica je povedala, kako je do knjige, v katero je uvrstila 80 slovenskih književnikov, pet tudi iz zamejstva, sploh prišlo, kot je tudi naglasila, da si sama ne umišlja, da bi to bilo izjemno znanstveno delo, saj so drugi poklicani, da opravljajo svojo dolžnost na področju literarne kritike; sama je hotela predvsem študentom in tistim, ki jih zanima književnost, prikazati po njenem mnenju najbolj prepoznavne avtorje.
Živahna debata, ki je sledila predstavitvi, je pokazala, kako res je, da nobena knjiga in noben izbor ne more zadovoljiti vseh, predvsem pa je prišla na dan potreba po še več podobnih knjižnih izdajah, ki bi italijanskemu bralcu ponudile vpogled v sodobno slovensko slovstvo.
Z leve
Marco Menato, Marija Bidovec in David Bandelj
bumbaca
doberdob - Drevi koncert
Paschalia
Nastopila bosta dekliški zbor Kraški slavček in mešani pevski zbor Jacobus Gallus
Petje je sestavni del glavnih praznikov liturgičnega leta, ko se število zborovskih nastopov predvsem v cerkvenem okviru bistveno poveča. Zato je združenje zborovskih društev USCI začelo pred leti povezovati številne samostojne adventne in božične koncerte v skupno pobudo Nativitas, da bi pro-moviranje teh tradicionalnih nastopov na deželni ravni postalo spodbuda za medsebojno spoznavanje in večjo udeležbo. Uspeh božične revije je spodbudil deželno združenje, da je pred tremi leti priredilo podobno pobudo tudi za postni in velikonočni čas z naslovom Paschalia. Tudi v tem primeru je zborovska literatura neskončna in bogata, zato so tudi letošnji sodelujoči zbori razvili svojo ustvarjalnost na 360 stopinj s programi in projekti,
ki jih bodo izvedli v okviru liturgičnih in pa-sijonskih obredov, duhovnih srečanj in sakralnih koncertov do konca aprila. Revija, pri kateri sodeluje tudi ZSKD, se je pričela 2. marca na Videmskem in se bo danes selila na Goriško s prvim koncertom, pri katerem bodo sodelovali slovenski pevci. Tematski večer sakralne glasbe bo v cerkvi sv. Martina v Doberdobu, kjer se bo ob 20.30 pričel celovečerni nastop dekliškega pevskega zbora Kraški slavček in mešanega pevskega zbora Jacobus Gallus. Zborovodji Petra Grassi in Marko San-cin sta izbrala program skladb v širokem časovnem razponu, od Gallusa do Esenvalda, Bortnjanskega, Parta in Durufleja. Celotni program revije Paschalia je dostopen na spletni strani www.uscifvg.it. (rop)
gorica - Aprila priljubljeni trijezični festival
Jubilejni Komigo
Ljubitelji komičnega teatra bodo aprila spet prišli na svoj račun. Kljub neugodnemu trenutku, v katerem se nahaja kulturna stvarnost v zamejstvu, namerava goriški Kulturni dom v Gorici napeti vse sile in ponovno prirediti trijezični festival, ki so jo Goričani v zadnjih letih množično obiskovali in vzljubili.
Letošnji festival bo jubilejni, deseti po vrsti. Začel se bo v začetku aprila, zaključil pa v začetku junija. Na sporedu je šest predstav, ob katerih bo ponudbo obogatila tudi pobuda za otroke. Ob tem, da bo letošnji Komigo jubilejni, se priredi-
telji niso želeli odpovedati festivalu tudi zato, ker jih zvesta publika že od začetka sezone sprašuje, kdaj se bo Komigo začel. »V teh dneh so v polnem teku priprave in usklajevanja datumov. Telefon Kulturnega doma je v tem času res "vroč",« pravijo organizatorji in opozarjajo, da dobre volje ne bo manjkalo. Komi-go po njihovih besedah predstavlja »Rešitev za vašo sprostitev«, pri čemer priznavajo, da so v zadnjih letih tako v Italiji kot Sloveniji obljubljali, da nam bosta tekla mleko in med. »Obljubo so izpolnili delno. Teče nam mleko drago kot med,«
poudarjajo prireditelji.
Letošnji Komigo pa ima še eno posebno noto, saj se v njem po besedah prirediteljev kaže pristna solidarnostna narava nastopajočih skupin. »Prijatelja spoznaš v potrebi. V tem nelahkem kriznem trenutku sta medsebojna povezanost in združevanje moči bistvenega pomena pri nadaljnjem razvoju kulturne dejavnosti,« pravijo organizatorji. V blagajni Kulturnega doma se bo v prihodnjih tednih začelo vpisovanje abonmajev; za informacije je na voljo telefonsko številka 0481-33288.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 10. marca 2013
15
gorica - Na ogled še danes in jutri
Sanjska oblačila
•	v	•■
iz ponosenih cap
»Ta oblačila sem sanjala že od svojega otroštva. Vsa nadaljnja leta sem jih nosila v sebi. Živela sem z njihovimi barvami, oblikami in blagom, dokler ni želja, da jih uresničim, postala nuja.« Razstava unikatnih oblačil, ki jih je izdelala goriška ustvarjalka in performerka Lara Baccaglini ter so samo še danes in jutri brezplačno na ogled na sedežu Pokrajinskih muzejev, v palači Attems-Petzensein v Gorici, ima resnično sanjski pridih: kakor v čudežu so oživeli odpadki in cape, iz njih pa so pod spretnimi prsti avtorice in pod silo njene domišljije, ki se navdihuje tudi v pravljičnem svetu, nastala ekstravagantna večerna oblačila, mestoma prave skulpture, v katerih se bo seveda bolje znašla izložbena lutka kot pa manekenka oz. človeško bitje.
Sporočilo, ki izhaja iz razstave, ima okoljski naboj in se vključuje v kampanjo goriške pokrajine za promocijo sortiranja in ponovne uporabe odpadnega blaga; kampanja poteka pod naslovom »Ravnajmo z ljubeznijo«, nanjo pa se navezuje tudi muzejska soba, opremljena za multi-medijski prikaz naših praks sortiranja, ki jo je uredila ustanova ARPA-La-REA.
»Tudi z odpadki lahko ravnamo ljubeznivo,« pravi direktorica Pokrajinskih muzejev, Raffaella Sgubin, med drugim izvedenka s področja mode in modnega dizajna. Zgled tega, kako naj brzdamo nagon, da med odpadke od-vržemo tudi to, kar ni še odrabljeno, nam ponuja ravno Lara Baccaglini, ki
Unikatno oblačilo foto c. sclauzero
je s potrpežljivim delom svojih rok vdahnila novo življenje ponošenim capam in odsluženim predmetom. Besednim opisom bo težko verjeti, zato je še najbolje, da razstavo obišče zlasti tisti, ki se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da večerna obleka lahko nastane tudi iz pernatih metlic za brisanje prahu in iz opor za rastline plezalke. Možnost obiska ima še samo danes in jutri, med 10. in 17. uro.
[13 Lekarne
M Koncerti
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
fí Razstave
V KULTURNEM DOMU V GORICI je na
ogled skupinske fotografska razstava »Ženski pogledi 2013«. Razstavljajo Katerina Pittoli (Števerjan), Loredana Prinčič (Gorica), Tamara Puc (Nova Gorica) in Slavica Radinja (Štmaver). STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Franco Dugo. Picasso e altri maestri« (Franco Dugo. Picasso in drugi mojstri); še danes, 9. marca, 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaga-nel.com ali info@studiofaganel.com.
ZBOR JACOBUS GALLUS in DePZ Kraški slavček-Krasje vabita na zborovski koncert »Ubi Caritas«, ki bo danes, 9. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu (Paschalia 2013).
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI 13. marca, ob 20.15 koncert vokalne pop-jazz skupine Jazzva; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE - Gorica, Zveza Pevskih Zborov Primorske, Zveza Slovenskih Kulturnih društev v Italiji, Zveza Cerkvenih Pevskih Zborov - Trst, Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti prirejajo revijo »Primorska poje 2013«: petek, 15. marca, ob 20.30, Štandrež, cerkev Sv. Andreja, nastopajo: ŽeVS Tamariska - Izola, Oktet Aljaž - Pobegi, MoPZ Janez Svetokriški - Vipavski Križ, MeCePZ Sv. Jernej - Opčine, Komorni zbor Musica viva - Tolmin, MePZ F.B. Sedej - Šte-verjan, MePZ Obala - Koper. Soprire-ditelj: Prosvetno društvo Štandrež. Nedelja, 17. marca, ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž, nastopajo: MePZ Sveta Lucija - Portorož, ŽeVS Danica - Vrh Sv. Mihaela, Oktet Castrum - Ajdovščina, MePZ Brnistra -Sveti Anton, MePZ Bazovica - Reka, MoPZ Pivka. Soprireditelj: Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice.
H Mali oglasi	C3 Obvestila
RABLJENE IMPREGNIRANE KOLE za
vinograd prodam po polovični ceni; tel. 0481-390788 v večernih urah.
S Poslovni oglasi
SKRD JEZERO organizira praznovanje dneva žena, ki bo na sedežu društva v Doberdobu danes, 9. marca, ob 19.30 z večerjo in družabnostjo; informacije in vpisovanje po tel. 0481784021 in 338-2127942 (Katja).
KROŽEK KRUT obvešča, da se v torek, 12. marca, začenja spomladanski ciklus plavanja in vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481-530927 v četrtek, 14. marca, od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan.
gabrje - Beneški gledališčniki drevi gostje društva Skala
»Starost nas ne straše«
Postaja že običaj, da Beneško gledališče gostuje pri društvu Skala v Ga-brjah. V zadnjih nekaj letih je namreč naveza med beneški gledališčniki in ga-brskimi ljubitelji odrskih del dobila kar stalne oblike sodelovanja. Publika rada sledi igram, ki jih uprizarjajo prijatelji iz Beneške Slovenije, saj gre za dela, ki jih Benečani prilagodijo lastnim razmeram in v katerih prevladuje lepa in sočna govorica iz Nadiških dolin. Danes se bodo tako gledališčniki izpod Matajurja predstavili z veseloigro »Sta-
Danes praznuje naš dragi
Mirko Peric
90. rojstni dan
Čestitajo in mu želijo vse najboljše
žena Bernarda, vnuki Jakob, Gregor in Jara s starši in sestra Milka
H Čestitke
V Doberdobu FRANKO JELEN 70. rojstni dan slavi! Da bi še dolgo zdrav in vesel na tem svetu živel in se dobro imel mu želijo brata in sestre z družinami.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -20.10 »II grande e potente Oz«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La cuoca del presidente«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 »Il grande e potente Oz«; 22.10 »Argo«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il lato positivo - Silver Linigs Playbook«. Dvorana 3: 17.00 - 19.40 - 22.00 »Il grande e potente Oz« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Amiche da morire«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest, prijave so možne do polovice marca. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino.
SPDG organizira v nedeljo, 10. marca, izlet na Čaven. Vitovlje - koča na Čavnu, 4 ure in pol hoje. Zbirališče ob 7. uri pri Rdeči hiši; informacije po tel. 3397047196 (Boris) ali boris@spdg.eu.
SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah na parkirišču blizu plinovoda (kdor prihaja iz Trsta približno: 200 metrov levo po križišču s priključkom z avtocesto -cesta skozi Sabli-če -, kdor prihaja iz Gorice: 200 metrov desno po Jamljah). Organizatorji ripo-ročajo primerno obutev, ročno svetilko in fizično kondicijo (lastna odgovornost); informacije po tel. 328-2180158.
rost nas na straše«, ki jo je priredila neumorna kulturna delavka Marina Cer-netig. Igro je režiral Marjan Bevk, ki že veliko let sodeluje z Benečani in je z njimi postavil na oder kopico uspešnih gledaliških del, ki so pri publiki vselej naletela na izjemno dober odziv. V Gabr-jah bo beneška gledališka skupina uprizorila življenje v nekem domu za starejše občane. Vodilno vlogo igra ostarela gledališka igralka, okrog nje pa se spletajo razne intrige, škodoželjnost in nagajanja vseh vrst. Tudi ona pa ne osta-
Gledališče
ne nikomur ničesar dolžna. Skratka, gre za običajne situacije, ki nastanejo povsod tam, kjer skupaj živi več med sabo zelo različnih ljudi z najrazličnejšo izobrazbo, predvsem pa različnih značajev. Vloge ostarelih stanovalcev doma bodo odigrali naslednje Anna Jussa, Lidia Zabrieszach, Maurizio Trusgnach, Bruna Chiuch, Graziella Tomasetig, Teresa Trusgnach. Za današnje srečanje z beneškimi gledališčniki velja dokajšnje zanimanje, sama predstava pa se bo pričela ob 20. uri. (vip)
»UN CASTELLO Dl... MUSICAL & Rl-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 9. marca, ob 20.30 bo gledališka predstava v izvedbi združenja Ter-zo Teatro iz Gorice »Travolte da un insolito destino nell'azzurro mar Egeo« v režiji Maura Fontaninija.
VOBČINSKEMGLEDALIŠČUV KRMINU: v torek, 12. marca, ob 21. uri (Lui-gi Pirandello) »Come tu mi vuoi«, igra Lucrezia Lante della Rovere (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it.
ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici danes, 9. marca, ob 16.30 »Berta«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it).
SS Prireditve
KD SKALA IN SD KARNIVAL vabita na gledališko predstavo Beneškega gledališča v narečju z naslovom »Starost nas nas trase« danes, 9. marca, ob 20. uri na društvenem sedežu v Gabrjah.
ZSKD IN ALCI obveščata, da bo danes, 9. marca, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave na gorica@zskd.org ali na tel. +39-327-0340677.
GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v doberdobski župnijski dvorani uradno predstavitev doberdob-skih mažoretk. Nastopili bodo tudi mali pihalni orkester iz Tržiča in ma-žoretke iz Prvačine.
KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori večer na temo »Ženski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevmske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir).
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo 11. marca, med 16.30 in 18. uro srečanje v sklopu niza »Linea di sconfine« z naslovom »I gruppi san-guigni condizionano la nostra ali-mentazione«. Vodil bo Fabioa Agaz-zi; vstop prost.
V	GALERIJI ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku 25 v Gorici bo v ponedeljek, 11. marca, ob 17. uri pogovor z Milkom Mikolo, avtorjem knjige »Rdeče nasilje: represija v Sloveniji po letu 1945«. Srečanje, ki sta ga priredili Goriška Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, bo vodil mag. Renato Podbersič ml.
V	MLADINSKEM CENTRU V VRTOJBI (Ul. 9. septembra 72) bo v četrtek, 14. marca, ob 20.30 Laura Cavalli,
DePZ Kraški slavček-Krasje in zbor Jacobus Gallus
vabita na
KONCERT
UBICARITAS
DANES ob 20.30
v cerkvi sv. Martina v Doberdobu
PASCHALIA 2013
združenja AIIMF (italijansko združenje učiteljev metode Feldenkrais) predstavila metodo Feldenkrais; informacije po tel. 320-3868918, lau-ra.cavalli@alice.it, www.feldenkrais.it.
ZDRUŽENJE ARTEINCONTRO prireja srečanja sodobne zgodovine umetnosti z Lucianom de Gironcolijem na sedežu združenja v Ul. San Giovanni 7/1 ob 17.30: 14. marca »La scuola di Gorizia«; vstop prost.
ZSKD, KD OTON ŽUPANČIČ, SKGZ IN KB CENTER vabijo na ciklus predavanj Jožeta Pirjevca z naslovom »Zgodovina Slovencev«. Prvo srečanje bo v četrtek, 14. marca, ob 20. uri v domu A. Budala v Štandrežu na temo prve svetovne vojne in njenih posledicah v politični, kulturni in gospodarski izkušnji slovenskega naroda.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 15. marca, psihologinja, psihoterapevtka in imago terapevtka Lidija Kociper na temo »Konflikt, priložnost za duhovno rast v zakonu«; v petek, 22. marca, raziskovalec, pisatelj, publicist in nara-vovarstvenik Anton Komat z naslovom »Hormonski motilci, največje tveganje človeške vrste«.
AŠKD KREMENJAK vabi na predstavitev knjige »Filmsko ustvarjanje Aljo-še Žerjala. Od 8mm do digitalne kamere« v petek, 22. marca, ob 20.30. Predstavitev bo potekala v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Knjigo bo predstavil avtor, Aljoša Žerjal iz Škednja.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.55, Davide Zam-parelli iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V MOŠU: 10.30, Alfredo Fere-sin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 9.55, Giuseppina Pagano (sestra Giuseppina) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 10.30, Guerrino Cesselli (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.50, Elsa Barbui vd. Morassut iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 12.00, Rosa Giovanna Arno vd. Moretto, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upe-pelitev.
Sobota, 9. marca 2013
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Smrdeča dediščina za novega guvernerja
Darja Kocbek
Protikorupcijska komisija je ta teden objavila poročilo o podeljevanju slabih kreditov in sistemski korupciji v največjih slovenskih bankah, hkrati pa se je iztekel rok za prijavo kandidatov za novega guvernerja Banke Slovenije. Po podatkih Banke Slovenije je izguba bank pred davki lani po nere-vidiranih in nekonsolidiranih podatkih dosegla 664 milijonov evrov.
Zaradi slabih napovedi gospodarske rasti je pričakovati, da bo izguba bank v Sloveniji konec letošnjega leta še večja. Vse bolj zaskrbljive so tudi ocene o znesku slabih posojil slovenskih bank. Po zadnjih uradnih podatkih naj bi jih bilo že za 7 milijard evrov, kar je dobra milijarda evrov več, kot je lani v jeseni ocenjeval takratni finančni minister Janez Šušteršič. Evropska komisija pa je v zimski gospodarski napovedi te dni opozorila, da bo od tega, kako hitro bo Sloveniji uspelo rešiti krizo v bančnem sistemu in problem prezadolženosti podjetij, odvisno, ali se bo gospodarstvo, ki je vnovič zdrsnilo v recesijo, v letu 2014 spet lahko vrnilo k rasti.
Komisija za preprečevanje korupcije je preiskala več kot 40 poslov Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki sta dve največji banki v Sloveniji in obe v pretežni državni lasti. Ugotovila je, da se »korupcijska tveganja in ravnanja pojavljajo tako na ravni višjega kot tudi srednjega menedžmenta«, nanašajo pa se »na obravnavo in odobravanje naložb različnih bank z večinskim lastniškim deležem oziroma prevladujočim vplivom države«, pa tudi na notranji in zunanji nadzor bančnega poslovanja v Sloveniji. Komisija je pregledala kreditiranje, odkupe terjatev, projektne posle in li-zinge, pa tudi kupovanje in prodaje
PISMA UREDNIŠTVU
Bolnišnica na Katinari je lahko za zgled
Februarja letos sem zaradi večjega kirurškega posega nekaj tednov prebila v bolnišnici Katinara v Trstu. Za Katinaro sem se odločila zaradi izvrstnega kirurga, prof. Zorana M. Arneža, ki tukaj vodi oddelek plastične kirurgije. Škoda, da tega ne dela v Ljubljani, iz katere se vsakodnevno vozi v Trst v službo.
In se pri odločitvi seveda nisem zmotila.
Zaradi jezikovne pregrade je prof. Arnež poskrbel, da me je v bolnišnico sprejel mladi zamejec, dr. Mitja Oblak, s čigar ponosno, še vedno zelo prisebno 87-letno babico sem nekaj časa delila sobo. Seveda, prof. Arnež takrat ni vedel, da sem gimnazijo končala v Puli, kjer smo se štiri leta učili italijanski jezik kot obvezni predmet, ker spada Istra v dvojezično področje. Žal, jezika potem nisem uporabljala, ker ni bilo potrebe in so besede izpuhtele. Parole, parole, parole.... A počasi se je vse vračalo nazaj, večino enostavnih zadev sem tudi razumela, v enozložnih stavkih tudi odgovarjala, če pa sem kaj želela vprašati, sem si vzela čas in pripravila vprašanje (spomni se, spomni se, come si dice?).
delnic v skupinah NLB in NKBM med letoma 2005 in 2011, torej v času prve desnosredinske vlade Janeza Janše in kasnejše levosredinske vlade Boruta Pahorja.
V več primerih so bili ti posli odobreni le na podlagi dogovora z vodilnimi bankirji na podlagi političnih, poslovnih in osebnih povezav, ne pa na podlagi strokovnih bančnih kriterijev, piše v poročilu protiko-rupcijske komisije. Banka Slovenije kot regulator pa se ni primerno in dovolj hitro odzvala z nadzorom sistema pravil za varno poslovanje državnih bank. Prav tako ni poskrbela, da bi lahko nepravilnosti lažje ugotovili in odpravili. Protikorupcijska komisija opozarja, da zgolj sanacija bančnih portfeljev ne bi bila dovolj. Ključna je ureditev razmer v slovenskem bančnem sektorju.
To dediščino in nalogo bo dobil nov guverner Banke Slovenije, pa tudi morebitna nova levosredinska vlada pod vodstvom mandatarke Alenke Bratušek; ena večjih kadrovskih težav pri sestavi njene vlade je očitno izbira človeka, ki bi hotel biti finančni minister; doslej so se že štirje kandidati, ki jih je skušala pridobiti, za nehvaležno nalogo zahvalili.
Za novega guvernerja Banke Slovenije pa ima predsednik države Borut Pahor na mizi prijave treh kandidatov. To so namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabjan, redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Franjo Šti-blar ter višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu in izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Boštjan Jazbec, ki je leta 2006 že neuspešno kandidiral za mesto guvernerja, bil pa je član sveta slovenske centralne banke. Sedanjemu guvernerju Marku Kranjcu, ki je bil leta 2007
Poleg kirurških posegov je bila tudi ostala medicinska oskrba odlična. Pri tem moram vsekakor omeniti svojo ane-steziologinjo, tudi Slovenko, dr. Davor-ko Medico. Ko sem se na začetku z njo pogovarjala o zgodovini bolezni, ki je kar pestra, in ko je pregledovala moje izvide, sem dobila občutek, da se je ustrašila, in verjetno se tudi je, ker je zahtevala dodatne izvide. A šteje le rezultat. Kdorkoli je preživel kakšno splošno anestezijo, ve da je od vsega najhujše bujenje in prvih nekaj ur po bujenju iz narkoze: neprijeten občutek, slabost, bruhanje, izsušeno grlo, usta, blodnje, včasih celo želja, da se nikoli več ne zbudiš, da za vedno zaspiš. Po desetih nar-kozah si jemljem pravico o tem govoriti. Tokrat je bilo torej drugače, za kar gre zasluga in zahvala prav dr. Medici. Po petih urah, kolikor je trajala operacija, sem se zbudila iz narkoze enako kot se zbujam v vsak novi dan, brez vseh možnih stranskih učinkov, pa sem danes krepko starejša in manj zdrava kot sem bila pri prejšnjih posegih.
Potem so nastopili dolgi dnevi okrevanja, čakanja na naslednjo operacijo. Večinoma preganjanje dolgčasa. Imela sem čas opazovati, primerjati, ugotavljati.
Pri nas smo si mnenje o Italijanih ustvarili na podlagi množičnih italijanskih turistov, ki zelo glasno in z veliko gestikuliranja preživljajo družinske
izvoljen šele kot tretji kandidat, se šestletni mandat izteče 16. julija.
Takratni predsednik države Janez Drnovšek je imel precej težav, preden je državni zbor potrdil Kranjca, ki je bil finančni minister v prvi slovenski samostojni vladi leta 1991 (ki jo je sestavila koalicija desnosredinskih strank Demos). Kranjec je dobil podporo poslancev nekaj mesecev potem, ko se je njegovemu predhodniku Mitji Gaspariju iztekel mandat. Drnovšek je najprej za nov mandat neuspešno predlagal Mitjo Gasparija, ki je bil pred prihodom v Banko Slovenije minister za finance v njegovi levosredinski vladi. Nato so mu poslanci desnosredinske vladne koalicije zavrnili še namestnika guvernerja Banke Slovenije Andreja Ranta. Izbiro Kranjca je pretežni del laične in strokovne javnosti takrat nazadnje pozdravil, ob njegovem slovesu pa so ocene njegovega dela pretežno kritične, saj mnogi menijo, da Banka Slovenije svoje vloge nadzornika in regulatorja trga ni opravila zadovoljivo.
Letos imenovanje guvernerja sovpada z vladno krizo in odločanjem politike o sanaciji bančnega sistema. Dosedanja vlada Janeza Janše se je odločila slabe terjatve bank prenesti na slabo banko, prek katere bi jih poplačali davkoplačevalci. Potencialne koalicijske partnerice nove levosredinske koalicije se o sanaciji bančnega sistema še dogovarjajo. Politična elita pa ima vendarle eno skupno točko: obema temeljito razkrivanje in razčiščevanje spornih bančnih poslov v preteklosti enako smrdi. Sistemska korupcija pa gre vse bolj v nos vse bolj besnim državljanom, ki pravijo, da s protesti proti nesposobni in skorumpira-ni politični eliti navzlic padcu nepriljubljene Janševe vlade ne nameravajo prenehati.
ttlfi
počitnice na našem morju ali v toplicah. Kje so ti hrupni Italijani tukaj? Brez pretiravanja, na oddelku je mirno, ni nobenega godrnjanja, pritoževanja nad delom, nad pacienti. Osebje na oddelku je prijazno in strokovno. Kdorkoli od osebja pride v sobo, ne pozabi vprašati pacienta kako se počuti, ali ima kakšne bolečine, vse kot nalagajo pravila službe, strokovno, umirjeno, a nikakor ne posiljeno.
Zame so posebnost številni moški zaposleni na tem oddelku. Pri nas so kot medicinske sestre zaposlene večinoma ženske in komaj kakšen moški. Tu jih je polovica, če ne več kot polovica moških. Človeka se dotakne, ko vidi s kakšno spoštljivostjo in vedno s kančkom humorja ravnajo s starejšimi ženskami, ki so nemočne skrbeti same zase. Odnos ljubečega sina do matere, vnuka do babice. Tiho, enostavno in vedno z ne vsiljenim nasmeškom. Eden od njih je na pohvalo enostavno odgovoril: Signora, anch' io sono nipote.
Biljana Vojnovic, Ljubljana
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
Otroško spanje
Majhni otroci potrebujejo spanje. Od otroka do otroka je različno, kdaj in koliko časa bo spal in koliko spanja mu je potrebno. Otrokova potreba po spanju se v glavnem zmanjšuje z napredovanjem njegove starosti, vendar je, kakor že rečeno, različna od otroka do otroka. Povprečno potrebujejo dvoletniki dvanajst do trinajst ur dnevnega spanja, otroci, ki že hodijo v vrtec, pa okoli enajst ur. Povsem normalno pa je, če se tudi pri tej starosti pokaže odklon, vse do dveh ur. Če malčka primerjamo z dojenčkom, bomo opazili, da se z odraščanjem običajno najbolj zmanjša čas dnevnega spanja. Še vedno pa je pri posameznikih različno. Pri dveh letih starosti večina otrok še potrebuje kratek spanec dvakrat dnevno, nekateri otroci pa spijo le še enkrat na dan že pri osemnajstih mesecih ali pa zdržijo brez dnevnega spanja že pri dveh letih. Otroci, ki jih bremeni katera od prizadetosti, pa imajo večjo potrebo po spanju.
Včasih se starši ubadajo s problemom otrokovega upiranja, da bi odšel v posteljico: debele solze, ki bi ganile še največjega trdosrčneža, tečejo po ličkih in otrok joka, kakor da bi ga drli. Včasih pa se otrok zbuja zelo zgodaj. Izvedenci svetujejo, da si v takem primeru starši pomagajo z nekakšnim »spalnim protokolom«. Približno štirinajst dni naj si skrbno zapisujejo, kdaj in za koliko časa spi njihov otrok vsak dan. Na tak način lahko poskusijo na osnovi zbranih podatkov prilagoditi čas za spanje otrokovim resničnim spalnim potrebam. Če npr. otrok potrebuje manj časa za spanje, kakor ga je potreboval prej, je treba v skladu s tem nekoliko potegniti na kasnejši čas tudi čas za odhod v posteljo in če je to potrebno, tudi poskrbeti, da se bo popoldansko spanje skrajšalo.
Kaj narediti s popoldanskim spanjem? Navadno da staršem odgovor na to vprašanje kar otrok sam. Kdaj bo otrok opustil popoldansko spanje, je stvar posameznika in je popolnoma različno od otroka do otroka. Mnogi otroci, ki že obiskujejo vrtec, namreč še vedno radi spijo popoldne. In celo med osnovnošolci bi našli kakšnega, ki rad na kratko, a udobno, še poleži v popoldanskem času. Mnogi otroci mogoče res popoldne ne morejo ali nočejo več zaspati, morebiti pa potrebujejo kratek spokojen odmor; ležejo na divan v brezdelju ali pa berejo knjigo ali poslušajo glasbo. Pozor: gledanje televizije ne spada v koncept spokojnega odmora!
Najbolje je torej, če se starši pustijo na nek način voditi od osebne potrebe vsakega otroka. Ne smejo ga prisiliti v popoldansko spanje, vendar pa se tudi ne smejo z njim spuščati v prepir, ko začne kazati nedvomne znake preutrujenosti zaradi pomanjkanja spanja. Pokazatelj, kako naj se starši ravnajo glede spanja otroka, je lahko že dejstvo, da otrok ni dovolj utrujen in dovolj zaspan, ko pride večer. To lahko pomeni, da mu je popoldansko spanje podaljšalo čas, ko naj bi šel zvečer v posteljo. Ta problem je rešljiv tako, da se popoldansko spanje skrajša ali sploh odpravi; tako bo otrok ponoči boljše spal in šel zvečer brez problemov v posteljo. Vsaka mati in oče pa najbolje vesta, ali njun otrok še potrebuje vsaj kratek popoldanski spanec, ki mu prekine nenehno dejavni dan.
Kdaj naj gre otrok v posteljo ureja torej njegova potreba po spanju, pa tudi ura, ob kateri mora zjutraj vstati. Če naj bi torej spal deset ur in mora vstati ob sedmih, bi moral najkasneje v posteljo ob devetih zvečer. Če pa otrok potrebuje zelo dolg čas za to, da zaspi, mora v posteljo še prej. Otrok, ki še spi podnevi, potrebuje malo manj nočnega spanja: naj gre kasneje v posteljo ali naj prej vstane. Dokler otrok še ne hodi v vrtec ali v šolo in so njegove spalne navade še lahko bolj fleksibilne, imajo starši možnost, da ugotovijo, ali je njihov otrok glede spanja »zgodnja ptička« ali »nočna ptica«. »Zgodnja ptička« bo z lahkoto zjutraj vstala iz postelje in bo takoj popolnoma pripravljena na nov dan, zvečer pa bo relativno zgodaj trudna. »Nočne ptice« pa
rade dolgo spijo ob jutrih, zvečer pa jih nikakor ne moreš spraviti v posteljo. Ugotovitev, kakšne spalne sorte je njihov otrok, lahko staršem zelo pomaga pri uravnavanju njegovega spanja, tako da se izognejo morebitnim problemom z odhajanjem v posteljico. Če ne prej, se navadno v starosti, ko je otrok goden za vrtec, pojavijo prvi problemi. Otrok se začne upirati večernemu odhodu v posteljo. Kljub temu, da je zelo truden, nikakor noče zaključiti dneva, ker se boji, da bo nekaj zamudil.
Izvedenci svetujejo, da se v tem primeru starši obnašajo zelo dosledno: da bi se izognili vsako večerni bitki pred odhodom v posteljo, naj se vedno držijo časa, ki so ga določili za spanje. Njihova zadnja beseda naj bo jasna in naj ne dovolijo otroku razprav, ki jim ni videti konca. Ko so enkrat določili čas za odhod v posteljo, to še ne pomeni, da niso dovoljene izjeme, zlasti tedaj, ko sami starši ugotovijo, da včasih otrok še ni dovolj zaspan.
Jasno je, da si tudi starši želijo vsaj zvečer nekaj povsem potrebnega miru in časa zase. Vendar pa lahko problemi nastanejo takrat, kadar zaradi te svoje potrebe na vsak način silijo otroka v posteljo, kljub temu, da še nima potrebe po spanju. Manjše otroke jim mogoče še uspe navaditi na zgodnje odhajanje v posteljo, vendar morajo računati s tem, da se bodo zjutraj zbudili bolj zgodaj.
Ko otrok nekoliko zraste, se lahko z njim pogovorijo in mu povedo, da sicer mora ob določeni uri v posteljo, potem pa se lahko še nekaj časa igra, gleda slikanice, knjige in podobno.
Spalne navade se vzpostavljajo že pri dojenčku. Z ustaljeno rutino, če vse vsak dan izvajajo določene stvari ob približno istem času, vpeljejo starši nek ritem in omogočijo otroku, da nekatere vsakdanje dogodke pričakuje, sami pa laže ugotovijo, kdaj je otrok lačen, utrujen ali kdaj se hoče igrati. Dojenček naj bi vedno spal na istem mestu, tako ponoči kot čez dan, vsaj takrat, ko spi doma in ne pri dedkih ali v varstvu. Tako poveže spanec z enim mestom. Preden zaspi, naj mati ali oče preživita nekaj minut z njim ob branju knjige ali petju uspavanke. To bo dalo znak, da prihaja čas za spanje. Otrok naj bo položen v posteljico še buden. Starši pa morajo pri njem razpoznati znake, ki kažejo, da je utrujen. Že dojenčka naj bi potrpežljivo učili, kako se lahko sam uspava (odejica, plišasta igračka, duda ...), namesto da bi ga uspavali z zibanjem ali dojenjem.
Kasneje je zelo koristno, če starši pred spanjem opravljajo vedno isti obred z dejavnostmi, ki sproščajo in umirjajo: petje, branje, pripovedovanje pravljic, masiranje, umivanje zobkov ... Ritual se bo sicer z odraščanjem spreminjal, vendar bo vedno ohranil svojo funkcijo. (jec)
Darujte za
sklad
Bubnic Magajnal

www.primorski.eu/bubnicmagajna/
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 9. marca 2013
17
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Linea Verde Orizzonti 10.55 ApriRai 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita 20.00 23.10 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 I mi-gliori anni 0.00 S'e fatta notte
Rai Due
^ Rai Tre
17.05 Nan.: Monk 18.00 Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Film: Delitti in-quietanti (dram., '96) 23.25 Nan.: Life
Canale 5
V Italia 1
7.00 Risanke 11.00 Nad.: Robin Hood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Batman Forever (fant., ZDA, '95, i. N. Kidman) 16.00 Nad.: Samurai Girl 17.50 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Life Bites 19.20 Film: Stormbreaker (pust., '06)
21.10 Film: Harry Potter e la camera dei segreti (fant., ZDA, '02, i. D. Radcliffe, E. Watson, R. Grint)0.05
Film: 7 seconds
6.30 Il Divertinglese 7.00 9.20 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 8.55 Art Attack 10.20 ApriRai 10.30 Sulla Via di Damasco 11.00 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: Omicidi nell'alta societa - Disposti a tutto (krim.) 15.40 Film: Nora Roberts - Due vite in gioco (dram.) 17.10 Sereno Variabile 18.00 Dnevnik 18.05 90° minuto Serie B 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 22.35 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.50 Sa-bato Sprint 23.45 Rubrike
La 7
LuA
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Aktualno: Bookstore 11.45 Nad.: 4 donne e un funerale 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Il dito piu veloce del West (vestern) 16.10 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Dok. film: Girlfriend in a coma 23.30 Nan.: Unforgettable
^ Tele 4
6.55 La grande vallata 7.45 Film: Toriok, la furia dei barbari (zgod.) 9.10 Paese Reale 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Tv Talk 17.00 Dok.: Tim-buctu: I viaggi di Davide 17.20 Film: Lightkeepers 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Metropoli 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Il giallo e il nero
u Rete 4
7.10 Nan.: Mystere 9.05 Nan.: Carabinieri 10.05 Donnaventura 10.50 Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nad.: Poirot
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Nad.: Zoo Doctor 9.55 Me-laverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Cougar Town 14.10 Talent Show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. M. De Filippi) 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Italia's Got Talent
Koper
14.25 Čezmejna Tv 14.45 Boben 15.45 Dok.: K2 16.15 Ciak Junior 16.40 Arhivski posnetki 17.25 23.30 Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Film: L'altro 22.15 In orbita 22.45 „Q"
Tv Primorka
11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Odbojka - Salonit Anhovo : ACH Volley, posnetek tekme v Kanalu 19.15 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.35 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Besede miru 21.30 Ženska viharnih časov 22.00 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno 22.30 Srečanje ljudskih pevcev in godcev ob vaškem perišču, 1. del
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.40 Serija: Beverly Hills 90210 11.35 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.35 Dok. serija: Prenovimo sobo 13.05 Dok. serija: Preobrazba doma 14.05 Film: Fantovo življenje (dram., i. R. De Niro, L. Di Caprio) 16.15 Serija: Nadarjeni mož 17.10 Film: Kuža Frank (druž., '07) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Šušlja se... (kom., '05, i. J. Aniston, K. Costner)
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adn-kronos 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 13.00 Le ricette di Gior-gia 13.20 17.00, 19.30, 20.30, 23.02 Dnevnik 13.45 Variete: Festa in piazza 17.30 Aktualno: Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta
|r Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kviz: Male sive celice 10.15 Infodrom 10.20 Kratki igr. film: Jožkov prvi dvoboj 10.35 Pikapolonica hoče odrasti 10.50 Gremo na smuči 11.25 Film: Bonobo Beni 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Al-pe-Donava-Jadran 15.50 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.45 Dok. serija: Ledena Zemlja 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Film: Albatros 23.20 Poročila 23.40 Nad.: Oglaševalci
Jr Slovenija 2
6.40 Skozi čas 7.05 Pogledi Slovenije 8.25 Opus 9.00 Alpsko smučanje - pokal Vi-tranc: veleslalom (M), 1. vožnja in ob 12.00 2. vožnja, prenos 10.25 Alpsko smučanje -svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja in ob 13.25 2. vožnja, prenos 14.30 Biatlon -svetovni pokal: sprint (M), posnetek 15.55 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), prenos 17.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki - ekipno, vključitev v prenos 18.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint (M in Ž), posnetek 20.00 Film: Družinske vezi 21.35 Najboljši festivali: Indie pop 22.25 Bleščica 22.55 Na lepše
|r Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.50 Slovenska kronika 8.15 21.30 Žarišče 12.40 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.00 Poslanski premislek 14.10 Tedenski preged 16.15 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Sadovi Evrope 20.00 Satirično oko 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip
21.50 Film: Batman - Na začetku (akc., '05, i. C. Bale, M. Freeman)
Kanal A
8.10 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Faktor strahu ZDA 13.20 Film: Polarni vihar 15.05 Film: Vražje punce iz sv. Triniana 2 17.00 23.40 Dok. serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet 18.30 Nan.: Sanjska upokojitev 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Forrest Gump (dram., ZDA, '04, i. T. Hanks) 22.30 Film: Pogodba s hudičem
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Miroslava Leban: Vlak me daleč pelje - izvirna radijska igra, režija Marjana Prepeluh; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem ted-

Sobota, 9. marca LA 7 D, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Lontano dal paradiso
ZDA 2002
Režija: Todd Haynes Igrajo: Julianne Moore, Dennis Quaid, Patricia Clarkson
Začetek petdesetih let Cathy in njen mož Frank sta na videz srečen par. Živita v prijetni četrti v Connecticutu, imata lepo hišo ter dva zdrava otroka. Medtem ko se Frank v službi uspešno vzpenja po hierarhični lestvici, Cathy skrbi za dom in družino. Toda Cathy čuti, da z njeno poroko nekaj ni v redu. Frank ostaja do poznih večernih ur v službi, preživlja vedno manj časa z družino in popiva. Ko mu nekega večera v službo odnese večerjo, odkrije nekaj šokantnega - njen mož se poljublja z drugim moškim. Frank gre na zdravljenje k psihiatru. Cathy skuša ohraniti optimizem in dobro voljo, a se zave, da nima nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila. Po spletu naključij se zaplete v pogovor s temnopoltim vrtnarjem Raymondom Deaganom. Njegova razgledanost in sočutje jo privlačita. Njuno druženje pa v mestu sproži val govoric. Whitakerjevim grozi, da bodo njihove skrivnosti prišle na plan. Klasična hollywodska melodrama je opremljena s filmsko glasbeno kuliso, ki je zadnje delo Elmera Bernsteina. Julianne Moore je na beneški Mo-stri prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo.
na; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamen-ti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima classifica; 14.35 The chil-lout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Dobro vprašanje; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.05 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
/■'Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Sobota, 9. marca 2013
APrimorski
r	dnevnik

ETAPA SLOVAKU PETRU SAGANU
RIM - Slovaški kolesar Peter Sagan (Cannondale) je zmagovalec tretje etape dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Na 190 km dolgi preizkušnji od Indicatoreja do Narni Scale je v sprintu premagal Avstralca Marka Cavendisha, tretji je bil Nemec Andre Greipel. Skupno vodstvo je obdržal Cavendish, ki ima sedem sekund naskoka pred Poljakom Michalom Kwiat-kowskim, tretji je Nizozemec Niki Terpstra. Od Slovencev je bil včeraj najboljši Grega Bole (Vacansoleil) na 15. mestu. V peti etapi dirke Pariz-Nica pa je zmagal Avstralec Richie Porte (Sky).
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
MILAN PO ZMAGI V GENOVI BLIŽJI NAPOLIJU
GENOVA - Milan je sinoči na vnaprej igranem srečanju A-lige premagal Genoo in se tako približal drugouvrščenemu Na-poliju. Za črno-rdeče sta bila uspešna Pazzini (v 22. minuti) in nato Balotelli (v 60. min.), ki je zamenjal poškodovanega strelca prvega gola. Genoa je igrala dobro in veliko napadala. Milanov vratar Abbiati je imel precej dela. Danes: 20.45 Udi-nese - Roma; jutri: 12.30 Atalanta - Pescara, 15.00 Chievo - Na-poli, Juventus - Catania, Palermo - Siena, Parma - Torino, Ca-gliari - Sampdoria, 20.45 Inter - Bologna, Lazio - Fiorentina
alpsko smučanje - 52. pokal Vitranc v Kranjski Gori
Hud boj za vrh
tina maze
Sezono ji lahko pokvari le Shiffrinova
OFTERSCHWANG - Sezona rekordov v ženskem svetovnem pokalu 2012/13 še ni končana. Črnjan-ka Tina Maze ima na preostalih šestih tekmah priložnost za nove rekorde, odpira se ji celo možnost, da osvoji vse male kristalne globuse za zmage v skupnem seštevku posamičnih disciplin. Še najtežje delo jo čaka v slalomu, kjer 33 točk zaostaja za Američanko Mikaelo Shiffrin.Ma-zejeva je letos praktično zrušila že vse obstoječe rekorde. Od rekordnih 22 stopničk v eni sezoni, ženskega je že presegla, moškega pa ima z 22 stopničkami Avstrijec Hermann Maier, ji manjkata dve uvrstitvi med najboljše tri. Mazejevi se ponuja tudi priložnost, da kot prva smučarka v zgodovini osvoji ob velikem globusu še vse male, kjer bo skoraj vse v njenih rokah. Izjema je slalom, kjer bo morala ob vsem svojem znanju računati tudi na manjši spodrsljaj Shiffri-nove, oziroma jo bržkone prehiteti na obeh preostalih tekmah, ta konec tedna v Ofterschwangu in naslednji teden na finalu svetovnega pokala v Lenzerheideju, kjer bo Shiffrinova praznovala 18. rojstni dan.
Veleslalomski kristalni globus si je Korošica priborila že na domači Zlati lisici v Mariboru, v Meribelu tudi veliki kristalni globus, zato bo sobotni veleslalom le potrjevanje njene forme. Drugače bo v nedeljo, saj njen trener Andrea Massi pred sklepnimi šestimi tekmami svetovnega pokala vseskozi zatrjuje, da ima Maze-jeva pred oddihom kljub vsem dosežkom pred sabo še številne izzive in da namerava njegova varovanka v letošnji sezoni osvojiti vse tisto, kar se ji je v preteklosti izmuznilo.
»Mislim, da je bil zadnji trening celo najdražji v sezoni, a zelo koristen. Dejstvo je, da se že poznajo znaki dolge in zahtevne sezone. A po drugi strani sem prepričan o tem, da ima Mazejeva v telesu dovolj svežine še za pravi zaključek. Tudi ob selitvi v Ofterschwang smo opravili klasični protokol. Obnašamo se podobno, kot decembra ali januarja,« Massija citira Sportal.
V sklepnem delu sezone so tekmice Mazejeve pravzaprav le še Američanke. V smukaškem seštevku Mazejeva za eno točko zaostaja za poškodovano Lindsay Vonn in v Len-zerheideju bo za mali kristalni globus bržkone že dovolj, če Mazejeva pride do cilja. Tudi v superveleslalomu ima s 55 točkami naskoka veliko prednost pred Julio Mancuso, a v Lenzerheideju bo potrebovala še eno dobro predstavo.
V Kranjski Gori bo danes veleslalom, jutri pa še slalom za svetovni smučarski pokal.
Slovenski smučarji (na sliki Mitja Valenčič) upajo, da bodo prekinili dolgi točkovni post na veleslalomih Pokala Vitranc
ansa
KRANJSKA GORA - Na 52. pokalu Vitranc bo slovenska reprezentanca nastopila s po šestimi fanti na današnjem veleslalomu in na jutrišnjem slalomu. Največji slovenski adut v Kranjski Gori je 35-letni slalomski veteran Mitja Valenčič, ki bi ob vrhunski predstavi, z uvrstitvijo med najboljših šest, še ulovil slalomski finale svetovnega pokala v Lenzerheideju. Kranjska Gora je pripravljena na dvodnevni smučarski praznik. Načrtov marljivih in pridnih gorenjskih organizatorjev ne more prekrižati niti nestanovitno, toplo in južno vreme. Generalni sekretar izvršnega odbora organizacijskega ko-
miteja pokala Vitranc, Srečko Medven, je prepričan, da bo tekmovalna proga zdržala tudi tekmovalce z višjimi startnimi številkami, s katerimi bo na današnjem veleslalomu uvrstitev v drugo vožnjo napadala slovenska šesterica. Slovenski fantje so si na svoja pleča naložili visok cilj, prekiniti točkovni post na veleslalomih v Kranjski Gori, ki se vleče že od leta 2007.
Prvi slovenski slalomski adut Va-lenčič je po dobrih vožnjah v Schlad-mingu visoko motiviran tudi na domači tekmi, kjer je 5. januarja 1997 debitiral v svetovnem pokalu. »Zdravje mi dobro služi, kar v mojih letih ni tako nepo-
membno, forma je na pravi ravni, končno lahko po nič kaj spodbudnem januarju, ko sem odstopil na treh slalomih, rečem, da sem znova začutil nekaj tistih pravih starih občutkov, ki sem jih pogrešal med sezono. Sem optimističen, pričakovanja so velika,« je dejal Gorenjec.
Vroča železa v ognju imajo tudi v italijanski reprezentanci. Za tretje mesto v konkurenci za mali kristalni globus, za vodilnima Američanom Tedom Ligety-jem in Avstrijcem Marcelom Hirscher-jem, se bori južnotirolski »azzurro« Manfred Moelg, ki je bil prav tako tretji na svetovnem prvenstvu v Schladmingu.
nogomet
V reprezentanci ponovno tudi Novakovic
LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je v Ljubljani predstavil seznam 23 nogometašev, na katere bo računal na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo leta 2014 z Islandijo, ki bo 22. marca ob 18. uri v ljubljanskih Stožicah. V ekipi je ponovno tudi Mi-livoje Navakovic, član japonske ekipe Omiya Ardija. V ekipi bo tudi drugi član Omiye Zlatan Ljubijankic, zaradi kartonov pa v reprezentanci ne bo Andraža Kirma in Josipa Iličica.
Seznam Slovenije za Islandijo: -vratarji: Samir Handanovic (Inter), Jan Oblak (Rio Ave), Jasmin Handanovic (Maribor); - obrambni igralci: Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Anorthosis), Bojan Jokic (Chievo), Domink Maroh (Köln), Aleksander Rajčevic (Maribor), Andraž Struna (Cracovia), Marko Šuler (Legia Varšava); - vezisti: Armin Bačinovic (Hellas Verona), Goran Cvijanovic (Maribor), Kevin Kampl (Salzburg), Rene Krhin (Bologna), Jasmin Kurtic (Palermo), Aleksander Radosavljevic (Venlo), Aleš Mertelj (Maribor); - napadalci: Valter Bir-sa (Torino), Zlatko Dedic (Bochum), Dejan Lazarevic (Modena), Tim Matavž (PSV), Zlatan Ljubijankic (Omiya Ardija), Milivoje Novakovic (Omiya Ardija).
Vsi slovenski skakalci na tekmi v Lahtiju
LAHTI - Slovenija bo imela na nedeljski tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Lahtiju sedem tekmovalcev. Poleg obeh neposredno uvrščenih (Peter Prevc in Robert Kranjec) so bili v današnjih kvalifikacijah namreč uspešni tudi Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Andraž Pograjc, Matic Benedik in Matjaž Pungertar.
Danes bo v Lahtiju na sporedu ekipna tekma.
KOŠARKA - Evroliga: Unicaja Malaga - Panathinaikos Atene 66:60, Himki - Montepaschi Siena 78:71, Be-šiktaš Carigrad - Caja Laboral 73:83.
nogomet - V skupini C D-lige
Kras cilja na novo zmago
Na jutrišnjem gostovanju v Esteju bo odsoten le Colavetta - Tudi ekipa iz Veneta se bori za obstanek v ligi
deželne lige
V nogometni D-ligi bo repenski Kras jutri igral v Venetu. Este spada na
papirju med slabše ekipe prvenstva, saj zasedajo mesta v spodnjem delu lestvice. Pravzaprav se borijo za obstanek v ligi. Este ima le točko več (34) od 15-uvrš-čenega San Paola iz Padove. Tiste ekipe, ki bi se ji Kras moral približati na samih osem točk zaostanka, če želijo rde-če-beli igrati še dodatni tekmi za obstanek. Varovanci trenerja Branka Zupana torej ciljajo na vse tri točke. »Ta teden smo znova zelo dobro trenirali. V sredo je Zupan opravil dva treninga. Petkov pa je bil daljši. Fantje so torej pripravljeni na boj,« je napovedal predsednik re-penskega kluba Goran Kocman. Odsoten bo le poškodovani Colavetta, ki ga ne bo še nekaj tednov. Sodil bo Davide Miele iz Turina. V prvem delu je Kras v Repnu gladko izgubil 3:0. Po tekmi je odstopil trener Sergej Alejnikov.
Rdeče-bele čaka nato prihodnja tekma že v sredo, 13. marca, ko bodo znova igrali v gosteh. Tokrat v Sacile-ju. (jng)
Težka nasprotnika za Juventino in Vesno V Bazovici derbi Zarja - Primorje
V	deželnih amaterskih prvenstvih bo za ekipe naših društev osrednja tekma kroga Pro Fagagna - Juventina. Ekipa štandreške-ga društva, ki je v soboto premagala Vesno (za seboj ima dolgo pozitivno serijo petih zaporednih zmag), ima jutri lepo priložnost, da se še dodatno približa mestom, ki vodijo v play-off. Tretjeuvrščena Pro Fagagna (v prvem delu so zmagali v Štandrežu z 2:1) ima le štiri točke prednosti, tako da bi se jim lahko rdeče-beli z osvojitvijo treh točk, nevarno približali. Trener Murra še vedno ne bo imel na razpolago vseh najboljših. Vedno v promocijski ligi bo kriška Vesna gostila prvouvrščeno Muggio (Miljčani so v prvem delu zmagali 3:0). Pri kriški Vesni, ki je v sredinem zaostalem srečanju premagala Ter-zo z 2:1, napovedujejo hud boj in osvojitev točke. Muggia nekdanjega trenerja Krasa Musolina bo seveda jutri v Križu favorit.
V	vlogi nefavorita bodo tudi nogometaši Sovodenj, ki jih čaka gostovanje pri Svetem Ivanu v Trstu. Domači San Giovanni je prvi na lestvici in je glavni favorit za napredovanje v višjo ligo. »Tekma
proti močnemu nasprotniku pride ravno v pravem trenutku,« je začetek tedna izjavil športni vodja belo-modrih Robert Uršič. Sovo-denjci so v nedeljo na domačem igrišču izgubili 3:1 proti Muglii. Nove pomembne točke v boju za obstanek bo iskal Primorec, ki bo gostil Begliano (enako število točk na lestvici). Ekipa trebenskega kluba bo sicer nastopila z okrnjeno postavo, saj so diskvalificirani M. Castrilon, Di Gregorio in Sau. V 2. amaterski ligi bo v Bazovici na sporedu slovenski derbi med Zarjo in Primorjem. Obe ekipi sta lačni točk. Bazovski »rdeči« za play-off, proseški »rdeče-rumeni« pa za obstanek v ligi. Breg, ki je v nedeljo nepričakovano izgubil proti Mossi, pa bo v Dolini gostil tretjo silo prvenstva, moštvo iz Ogleja. Plavi, ki zanesljivo vodijo na lestvici, si ne smejo privoščiti še drugega spodrsljaja. V 3. AL čaka Gajo pomembna tekma v boju za playoff. Na Padričah bodo gostili drugouvrščeni Montebello Don Bosco. Mladost pa bo v v Gorici gostovala pri Audaxu. Rdeče-plavi morajo reagirati in začeti nabirati nove točke.
ŠPORT
Sobota, 9. marca 2013 1Q
JUTRI V ŠPORTNEM CENTRU ZARJE V BAZOVICI KOKOŠ TRAIL IN KOKOŠ WALKING
V nedeljo bo na Tržaškem prva sezonska tekaška preizkušnja Kokoš Trail (organizatorji, SD Evinrude, so poskrbeli tudi za plakat v slovenščini, na sliki levo) na kateri bodo nastopili rekreativni tekači iz Italije in Slovenije. Start bo ob 10. uri v športnem centru Zarje v Bazovici. Vpisanih je že nad 450 tekačev in tekačic, ki bodo tekmovali na 14-kilometrski progi (in 500 metrov višinske razlike z vzponoma na hrib Steno in Kokoš). Za manj pripravljene rekreativce bo na voljo osemkilome-trska preizkušnja Kokoš Walking. Na obe preizkušnji se lahko prijavite danes v športni trgovini Track & Field v Bazovici ali pa jutri do 9.30 v športnem centru Zarje.
SLABE VREMENSKE NAPOVEDI ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO SMUČARSKO PRVENSTVO
Jutrišnji dan prav gotovo ne bo najboljši za izvedbo tradicionalnega 9. čezmejnega goriško-novogoriškega prvenstva na Piancavallu ter tržaškega smučarskega prvenstva na Trbižu. Vremenske napovedi niso najboljše, saj se je precej otoplilo in dež je pokvaril proge. Na Piancavallu (med organizatorji je tudi ZSŠDI) bo na startu okrog 150 tekmovalcev, na Trbižu (organizator je Sci Cai XXX Ottobre) pa okrog 280, med katerimi bodo tudi številni predstavniki naših društev (Devin 33, Mladina 18, Brdina 7). Danes ob 9. uri bo v okviru tržaškega prvenstva na sporedu preizkušnja v smučarskem teku. Tekmovali bodo tudi predstavniki kriške Mladine.
košarka - Danes na Opčinah v državni diviziji C
Jadran Franco za peto zmago
Trener Andrea Mura ne bo imel na razpolago poškodovanega Daniela Baticha - »Paziti se je treba goriškega centra«
Jadran Franco bo nocoj na Opčinah gostil goriško Ardito, ki jo je v prvem delu v Gorici gladko premagal s 74:54. Jadranovci bodo v telovadnici na Opčinah (začetek ob 20.30) igrali brez poškodovanega Daniela Baticha. »Danielu se je ponovila poškodba, s katero se je soočal že pred časom. Bolijo ga kolki in skupaj z zdravnikom smo se odločili, da bo tokrat počival. Kljub temu upam, da bodo svoj običajen doprinos dali vsi ostali igralci,« so želje trenerja Andrea Mure, ki se zaveda, da jim je zmanjkal pomembni igralec. »Vsi ostali pa so med tednom dobro trenirani, tako da ciljamo na novo zmago,« je optimist Mura. Ardita se bo skušala na Opčinah maščevati za poraz v prvem delu. Gostje lahko računajo na odličnega centra, Davideja Vecchieta, ki je med boljšimi v prvenstvu državne divizije C. Ja-dranovci bodo morali paziti tudi na beka Lupina in režiserja Anteno.
OGLED TEKME V ODERZU - Ja-dranovi odborniki bodo konec meseca, v nedeljo, 24. marca, organizirali avtobusni prevoz v Oderzo, kjer si bodo Jadranovi navijači lahko ogledali tekmo proti gostiteljem. Vpisali se boste lahko že na današnji tekmi na Opčinah. Cena je 10 evrov.
Kontovel na gostovanju
V deželni D-ligi bo danes ob 18.30 Kontovel gostoval v Perteolah. Domača ekipa ima le dve točki več na lestvici. Kontovelci so Furlane v prvem delu že premagali.
Daniela Baticha ne bo na drevišnji tekmi proti goriški Arditi
kroma
Košarka: Bor Radenska znova uspešen
Bor Radenska je v deželni C-ligi sinoči doma premagal Cervignano. Končni izid je bil 70:64. Najboljša strelca sta bila Zivic (20 točk) in Meden (17). Poročilo o tekmi na spletni strani www.primorski.eu.
PROMOCIJSKA LIGA: Sokol - Barcolana 67:45 (Hmeljak 18, Doljak 17), TntBasketGo - Dom 71:54 (Zagorc 20, Collenzini 12).
odbojka - Sloga Tabor Televita v državni B2-ligi
Samo še za 5. mesto
Danes proti najbližjemu zasledovalcu, ekipi Argentario iz okolice Trenta
Deželne lige: v ospredju boj za obstanek, na Opčinah Sloga Tabor - Soča Val ZB Doberdob Sovodnje
Pozornost odbojkarskega konca tedna v deželnih ligah bo usmerjena v boj za obstanek, saj bo Val Soča Imsa v moški C-ligi prost, Olympia pa v Buji ne bi smela imeti prevelikih težav, da pride do zmage, če nasprotnika ne bo podcenjevala.
Zelo zanimiv bo v skupini za obstanek derbi na Opčinah (že ob 19. uri) med Slogo Tabor in Sočo Valom Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Oboji zmago nujno potrebujejo, za poraženca bo pot že zelo strma.
V	ženski C-ligi bodo igralke združene ekipe Zalet v Trstu že ob 18. uri gostovale pri Virtusu, ki v skupini za obstanek vodi nepremagan in brez izgubljenega seta. Kljub temu naše igralke za njim zaostajajo le za tri točke, kar pomeni, da je prvo mesto (zgolj prestižno, rešene so tudi z drugim, tretjim in četrtim) dosegljivo, čeprav to ni primarni cilj ekipe.
V	ženski D-ligi ima Govolley proti Volleybasu priložnost, da se še povzpne na lestvici, združena ekipa Zalet pa se mora podati v Ronke s ciljem, da zmaga, ker se z izpadom še ne sme sprijazniti.
Danes v živo po našem spletu
vse tekme
www.primorski. eu
naših članskih ekip
i
-j
■ ■*>■
TUDI NA
iPadu
in iPhonu
*
Dobiš nas tudi na t^itterju
primorski_sport
Domači šport Danes
Sobota, 9. marca 2013 KOŠARKA
DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Ardita
DEŽELNA D-LIGA - 18.30 v Perteolah: Perteole -Kontovel
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Cognoli di Trento:
Argentario - Sloga Tabor Televita
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Virtus
-	Zalet C
MOŠKA C-LIGA - 19.00 na Opčinah: Sloga Tabor
-	Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Buji: Buia - Olympia
ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Sovodnjah: Govolley -Volleybas; 20.30 v Ronkah: Ronchi - Zalet D
NOGOMET
DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 na Proseku na Rouni: Kras - Virtus Vecomp
ZAČETNIKI - 16.00 v Štandrežu: Juventina - San Canzian; 16.00 v Križu: Kras B - San Giovanni B; 17.00 v Fari: Pro Farra - Sovodnje; 17.30 v Križu: Kras A - Fani Olimpia A
Jutri
Poraz proti Cordenonsu je dokončno oddaljil Slogo Tabor od vrha lestvice. Zdaj je njen edini cilj osvojitev končnega 5. mesta, kar bi vsekakor predstavljalo lep napredek v primerjavi z lansko sezono in tudi zelo dober rezultat.
»Ekipe med 5. in 9. mestom smo si bolj ali manj enakovredne, zato nas do konca sezone čaka trd boj,« razmišlja kapetan moštva Ambrož Peterlin. Eden od direktnih spopadov bo že danes zvečer v bližini Trenta. Njihov nasprotnik bo Argentario, najbližji zasledovalec, ki je v Repnu zmagal s 3:2. Protagonista takratne tekem sta bila močna tolkača in serverja Rizzo in Lasko (brat znanega reprezentanta, op.ur.), ki sta bila za naše igralce nerešljiva uganka (Rizzo je dosegel v Repnu 32 točk). Toda igralci Sloge Tabor na gostovanjih običajno nimajo nobenih manjvrednostnih občutkov, njihova učinkovitost ni nič manjša kot v Repnu, o čemer pričata nedavni prestižni zmagi v Trentu proti Itasu in v Pa-dovi. Zato lahko tudi odkrito razmišljajo o zmagi, čeprav bo dodatno oviro v Cor-gnaleju di Trento predstavljala nizka in neugodna dvorana. Tja se bodo odpravili le z osmimi igralci, saj bo manjkal tudi libero Privileggi, ki ga bo nadomestil Matevž Peterlin. Povsem nared pa je po poškodbi gležnja Vasilij Kante, ki bi lahko bil zamenjava ne le za Stoparja, temveč tudi za krilni položaj.
Nedelja, 10. marca 2013 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Esteju: Este - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Križu: Vesna -Muggia; 15.00 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, pri Svetem Ivanu: San Giovanni - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - Begliano
2.	AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Aquileia; 15.00 v Bazovici: Zarja - Primorje
3.	AMATERSKA LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja -Montebello Don Bosco; 15.00 v Gorici: Audax Sanrocchese - Mladost
NARAŠČAJNIKI - 9.15 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Cormonese; 10.30 v Štarancanu: Pro Staranzano - Sovodnje
NAJMLAJŠI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Staranzano; 10.30 v Krminu: Cormonese -Juventina
ODBOJKA
UNDER 15 MOŠKI - 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: nastopa tudi Olympia
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - 21.00 v Trstu, telovadnica Suvich: Barcolana - Sokol
Pojutrišnjem
Ponedeljek, 11. marca 2013
UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Venezia Giulia
DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Vesna
13 Obvestila
AŠD MLADINA vabi vse svoje tečajnike, da se udeležijo smučarske tekme Kekec, ki je namenjena izključno tečajnikom, v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Vpisovanje na tel. št. 3470473606 ali na mail info@mladina.it
AŠD SK BRDINA vabi vse tečajnike, da se udeležijo ob spremstvu učiteljev tekme - Kekec na smučeh, ki bo v soboto, 16. marca, v Forni di Sopra. Prosimo, da se javite najkasneje do 12. marca, na tel. št. 340-5814566 (Valentina Strain). SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na društveno tekmo, ki bo potekala v soboto, 16. marca 2013 na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 335 8180449 (Erika)
SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce na 25. Pokal prijateljstva treh dežel - Memorial Lucijan Sosič, ki bo v nedeljo, 17. marca, v kraju Forni di Sopra in je veljavna kot 4. tekma za Primorski smučarski pokal. Vpisovanja do četrtka, 14. marca na tel. št. 3358180449 (Erika).
aljoša ota
»Tudi DJ-eji potrebujejo dobro kondicijo«
Aljoša Ota je v javnosti bolj poznan kot DJ Alyosha Papš. Nazadnje je mlade zabaval na pu-stovanju v šotoru pri Briščikih. Z DJ-ejevstvom se je začel ukvarjati kot univerzitetni študent ekonomije na tržaški univerzi bolj za šalo kot zares. »Nato pa sem se s to dejavnostjo med študijem preživljal,« je povedal 27-letni Boljunčan, ki je do dvajsetih let igral nogomet. Najprej pri združenih mladinskih ekipah in nato v članski ekipi Brega. »Ker pa nisem veliko igral, sem se raje odločil za druge dejavnosti,« je dejal Ota, ki je zaposlen kot bančni uslužbenec.
Ali veliko prostega časa posvečaš rekreaciji?
V zadnjih tednih nisem bil veliko aktiven. Zdaj se bom vpisal v fitnes k prijatelju Franku Žer-julu. Ko bo lepše vreme, pa bom s prijatelji kolesaril in bom šel na tek v Glinščico. Pravzaprav sem pozimi kar veliko smučal. Res je, da sem spomladi in poleti bolj aktiven.
Zakaj rekreacija?
Če sem aktiven, se počutim bolje, sem manj živčen in manj je stresa. Rekreacijo izkoriščam tudi za druženje s prijatelji.
Tudi kot DJ najbrž poku-riš veliko kalorij.
Včasih je kar naporno, ampak vedno zabavno.
Na katere nastope si najbolj ponosen?
Glasbo sem vrtel v templjih glasbe, ljubljanskem Cirkusu in izolskem Gavioliju. Ponosen pa sem tudi na vse domače nastope, še posebno pri Briščikih. 4. maja bo v šotoru znova fešta. Kot DJ sem nastopil tudi na študentskih potovanjih v Budimpešti, Franciji in na Krfu.
Ali paziš tudi na prehrano?
Skušam jesti zdravo. Še posebno zaradi svoje alergije. Odkar sem izključil nekatera živila, se počutim bolje.
Načrtuješ v prihodnje kake posebne športne podvige?
Enostavno bi rad bolj redno obiskoval fitnes. Kupil pa si bom novo gorsko kolo in rad bi več kolesaril po istrskih poteh, kjer je lepa narava.
primorski_sport
facebook 4
20 Sobota, 9. marca 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 1020
Nad našo deželo, v nižjih plasteh ozračja dotekajo s Sredozemlja zelo vlažni tokovi. V višjih plasteh ozračja pa si sledijo vremenske fronte,v presledkih, ki so težko predvidljivi.
Po vsej deželi bo prevladovalo vlažno vreme. Pretežno oblačno bo s zmernimi padavinami, ki bodo verjetnejše in pogostejše ponoči in zjutraj. Meja sneženja bo na okoli 1600 m. Pojavljale se bodo meglice in ponekod občasno megla.
Ponoči bo oblačno, predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno deževalo. Zjutraj se bodo padavine okrepile in postopno razširile nad vso Slovenijo. Meja sneženja bo na višini okoli 1500 metrov.
Napoved je negotova: po vsej verjetnosti bo prevladovalo oblačno vreme; zmerno bo deževalo in nad okoli 1300 m pa snežilo. Možno pa je tudi lepše vreme. Pojavljale se bodo meglice zlasti ponoči.
Jutri in v ponedeljek bo oblačno, občasno bodo še padavine, deloma plohe. Več dežja bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Meja sneženja bo med 1200 in 1400 metri nadmorske višine. Predvsem v vzhodni Sloveniji bodo tudi krajša obdobja sončnega vremena.
i= £ Sonce vzide ob 6.29 in zatone j g ob 18.03 i Dolžina dneva 11.34
Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 15.41
«c	_
o Danes bo obremenitev v drugi polovici ~ dneva postopoma slabela. o
cc
O-
O
Danes: ob 3.05 najnižje -31 cm, ob 8.48 najvišje 47 . cm, ob 15.06 najnižje -65 cm, ob 21.42 najvišje 52 — cm.
Jutri: ob 3.38 najnižje -37 cm, ob 9.23 najvišje 47 cm, ob 15.34 najnižje -63 cm, ob 22.09 najvišje 55 cm.
Morje je rahlo § razgibano, temperatura morja 10 stopinj C.
Kanin - Na Zlebeh . . .310
Vogel ................210
Kranjska Gora.........80
Krvavec..............160
Cerkno...............150
Rogla ................170
REKA
8/11
jutri
Í? Piancavallo . . . . ......200
Forni di Sopra .......200
Zoncolan............170
Trbiž .................150
Osojščica ............130
Mokrine .............180
John Brennan potrjen za novega direktorja CIA
WASHINGTON - Ameriški senat je v četrtek s 63 glasovi za in 34 proti le potrdil Johna Brennana za direktorja obveščevalne agencije Cia, potem ko je republikanski senator iz Kentuckyja Rand Paul prekinil svojo obstrukcijo, ker je od vlade dobil zagotovilo, da brezpilotnih letal ne bodo uporabljali za poboje Američanov na ameriških tleh.Nekdanji protiteroristični svetovalec predsednika Baracka Obame Brennan je dobil podporo 49 demokratov in 13 republikancev ter glas enega od dveh neodvisnih senatorjev. Na položaju bo zamenjal vršilca dolžnosti direktorja Michaela Morella, kije prišel na čelo vohunske agencije lani, po odstopu upokojenega generala Davida Petraeusa zaradi izven zakonskega spolnega razmerja s svojo biografinjo.
Danes predčasne volitve na Malti
LA VALLETTA - Na Malti bodo danes potekale predčasne parlamentarne volitve, ki so jih sklicali po decembrskem padcu desnosredinske vlade premiera Lawrencea Gonzija. Po 15 letih vladanja konservativnih vlad se zdaj uspeh nasmiha laburistični stranki, poroča nemška tiskovna agencija dpa. La-buristi so imeli nekaj dni pred volitvami v javnomnenjskih raziskavah pred Nacionalno stranko okoli 11 odstotkov prednosti. Najmanjša država v EU je sicer politično močno razklana. Na parlamentarnih volitvah leta 2008 je tako o končnem izidu odločalo le okoli 1400 glasov.
caracas - Truplo latinskoameriškega voditelja bodo balzamirali
Velikanska množica in vsaj petdeset državnih poglavarjev na pogrebu Huga Chaveza
CARACAS - V Caracasu se je začel državniški pogreb venezuelskega predsednika Huga Chaveza, ki je v torek umrl zaradi raka.
Pogrebnih slovesnosti se udeležujejo številni voditelji držav, med njimi iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad, kubanski predsednik Raul Castro, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in mehiški predsednik Enrique Pena Nieto. V Caracas so prišli tudi bolivijski predsednik Evo Morales, čilski predsednik Sebastian Pinera, kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in ekvadorski predsednik Rafael Correa. Španija je na pogreb poslala prestolonaslednika, princa Felipeja, ruskega predsednika Vla-dimirja Putina pa zastopa zunanji minister Sergej Lavrov.
Chavezu sta se poklonili tudi predsednici Argentine in Brazilije Cristina Fernandez de Kirchner in Dilma Rousseff, ki pa sta pred začetkom pogreba odpotovali iz Caracasa.
Pred vojaško akademijo v Cara-casu se je sicer zbralo na tisoče ljudi, da bi se še zadnjič poklonili predsedniku, poročajo tuje tiskovne agencije. Pogrebna slovesnost se je začela s himno, sicer pa jo vodi venezuelski podpredsednik Nicolas Maduro, ki ga je Chavez izbral za svojega naslednika. Maduro je položil kopijo zlatega meča latinskoameriškega borca za neodvisnost Simona Bolivarja na krsto svojega političnega mentorja.
Venezuelska opozicija je medtem že sporočila, da se ne bodo udeležili Madurove prisege, češ da gre po njihovi oceni za kršitev ustave. Maduro bo sicer prisegel le kot začasni predsednik, saj morajo v skladu z ustavo najkasneje v 30 dneh po imenovanju začasnega
predsednika izvesti predsedniške volitve. Venezuelski mediji so danes poročali, da bi bile volitve lahko aprila. Časnik El Nacional je med možnimi datumi omenjal 14., 21. in 28. april.
Chavez je v starosti 58 let umrl po skoraj dveletni bitki z rakom. V javnosti se je zadnjič pojavil decembra lani, preden je odšel na zdravljenje na Kubo, od koder se je nato vrnil februarja. Cha-vezovo truplo bodo balzamirali in bo vsaj teden dni na ogled v vojaškem muzeju, da bi se, kot so sporočile oblasti, od njega lahko poslovilo čim več ljudi.
Vlada razmišlja, da bi bilo Cha-vezovo zadnje počivališče v nacionalnem panteonu, kjer že počiva 144 ve-nezuelskih veljakov, med njimi tudi Simon Bolivar, ki je veljal za Chavezove-ga ideološkega očeta. (STA)
Okuženi v najboljši restavraciji na svetu
KOEBENHAVN - V vrhunski restavraciji Noma v danskem Kobenhavnu se je februarja več deset gostov okužilo z virusom, ki povzroča tako imenovano trebušno gripo oziroma gastroenteritis. V restavraciji Noma, ki zadnja tri leta kraljuje na San Pellegrinovi lestvici najboljših restavracij na svetu, so gostom že namenili globoko opravičilo. »Zelo nam je žal,« je po izbruhu incidenta poudaril izvršni direktor Nome Peter Kreiner. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je virus najverjetneje prenašal uslužbenec restavracije.
Kako se bodo odkupili 63 gostom, ki so se pri njih okužili med 12. in 16. februarjem, sicer v restavraciji, ki se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama, še razmišljajo. Zagotavljajo pa, da so že temeljito razkužili kuhinjo. Danska agencija za hrano je restavraciji začasno odvzela znak smeško, s katerim potrošnike od leta 2001 usmerja k restavracijam in trgovinam, ki spoštujejo pravila ravnanja s hrano. Vprašanje je, ali bo incident skrajšal dolge čakalne vrste na mizo v restavraciji Noma. Za nekatere termine so namreč morali tisti, ki so želeli uživati v mojstrovinah glavnega kuharskega mojstra Reneja Redzepija in njegove ekipe, svoje mesto rezervirati že več mesecev vnaprej, še poroča dpa.
argentina
Bivši predsednik Menem obsojen: prodajal orožje
BUENOS AIRES - Bivši argentinski predsednik Carlos Menem je bil včera spoznan za krivega nezakonite prodaje 6500 ton orožja Hrvaški in Ekvadorju v 90. letih prejšnjega stoletja. V obeh državah je takrat potekala vojna in proti obema je veljal embargo na prodajo orožja. Razsodbo je izreklo drugostopenjsko sodišče. Menem je bil leta 2011 na prvi stopnji oproščen. 82-letnemu bivšemu predsedniku, ki je državo vodil od leta 1989 do 1999, bo kazen izreklo drugo sodišče, poročajo tuje tiskovne agencije.
Menem je priznal, da je podpisal izvozne dokumente za orožje, a je hkrati zatrdil, da ni imel pojma, da bo orožje končalo na Hrvaškem in v Ekvadorju. Vztrajal je, da so bile pošiljke pušk, protitankovskih raket in streliva namenjene v Panamo in Venezuelo, ko je on podpisal papirje. Dokazi o dejanskih končnih postajah orožja so prišli na dan leta 1995, Menem pa je bil uradno obtožen leta 2008. Menem je zdaj senator in ima torej vsaj v teoriji imuniteto pred prestajanjem zaporne kazni. V zapor bi šel lahko po koncu mandata leta 2014 ali če bi mu poslanci odvzeli imuniteto, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Na Hrvaškem je v letih 1991-1995 končalo sedem pošiljk orožja iz Argentine, v Ekvadorju pa so februarja 1995 pristala tri letala z orožjem.
Ekvador je bil takrat vpleten v obmejni oborožen spor s sosednjim Perujem. (STA)