AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 197 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 22D, 1932 LETO XXXIV-VOL. XXXIV Suhačine morejo podpirati Municijske tovarne na Ja- Hooverja niti Roose-velta v volitvi Geneva, Švica, 20. avgusta. Metodistovski škof James Cannon, ki je v letu 1928 izdal kot demokrat demokratsko stranko na jugu in je volil za Hooverja, kateremu je priboril 3,000,000 glasov fanatičnih demokratov v ponskem poslujejo noč in dan Tokio, 20. avgusta. Odgovorni opazovalci v tem mestu se čudijo, da japonske municijske tovarne poslujejo skoro noč in dan. Delavci v teh tovarnah so razdeljeni v tri skupine, ki se vrstijo pri delu vsakih osem ur. Poleg Gov. Roosevelt je otvoril predsedniško biapanjo^LXiT —" južnih državah, ko je kandidiral i tega Japonska zadnje čase ku-A1 Smith za predsednika, je da-1 puje mnogo materiala v drugih nes napadel predsednika Hoover-1 deželah, kar se rabi za izdelova-ja, ker se mu zdi premoker. j nje orožja in municije. Dasi se škof Cannon, ki je bil obtožen zatrjuje, da municija, ki jo je političnih spletk in podkupnine Japonska potrošila pri šangaju, od strani republikanske stranke, j je že zdavnej nadopolnjena, pa je izjavil, da se je Hoover podal japonske tovarne obratujejo ne- špikizijem, butlegerjem in ostalim kršilcem postav. Izjavil se je prestano naprej. Nova kemična tovarna je bila postavljena, v obenem, da Roosevelt ni nič bolj- predmestju Tokia, in vojno mi- nisterstvo je naročilo 5,000 avtomobilov za armado. Med šolskimi otroci se zbirajo prostovoljni ši. Oba sta proti 18. amendmen-tu, in dočim Hoover ne zahteva, da se 18. amendment takoj od- pravi brez ceremonij, pa zahte- darovi, in ti darovi pomagajo va Roosevelt takojšno odpravo slednjega. Škof Cannon dolži Hooverja, da je sam on kriv, ker se prohibicija ni spolnovala. Ako bi Hoover zahteval od kongresa več milijonov in več mož, tedaj bi prohibicijo lahko usilili ameriškemu narodu. Ako bi Hoover zahteval $25,000,000 več za prohibičijo, bi bila slednja uspešna, pravi škof Cannon. Columbus, Ohio, 20. avgusta. V navzočnosti kakih 50,000 ljudi je Franklin Roosevelt, gover-ner države New York in demokratski predsedniški k a n d i dat govor politične kampanje. Oko- neba, ko je Roosevelt omenil, da li Roosevelta so se nahajali odlični demokrati, kot Newton D. Baker, bivši vojni tajnik, zvezni senator Robert J. Bulkley, o ka- ctvoril danes v tem mestu svojo Iterem se je Roosevelt izjavil, da predsedniško kampanjo s silovi- ga je učil, kako se postane ured Hoover odgovarja Washington, 21. avgusta. Zastopniki predsednika Hooverja na- vladi so hiteli danes odgo-, v . , v . , . varjati governerju Rooseveltu | f^™3.1*" radi govora, ki ga je imel preteklo soboto v Columbusu. O. graditi ogromne tanke. Opazilo se je zadnje čase, da se zlasti im-pcrtira nenavadno velike množine bombaža, olja, glicerina, železne rude, jekla za mostove in ameriškega orodja. Japonska razlaga to aktivnost s tem, da, je Mandžurija skrajno nemirna, in da je Kitajska še vedno sovražna napram Japonski. -o- Naročniki telefonov v Kansasu na štrajku Hitchinson, Kansas, 20. avgusta. 1,800 naročnikov v tem mestu se je, že podpisalo, da ne pla- Kongresman Bertrand Sneli, voditelj Hooverjeve kampanje, je izjavil, da Roosevelt sam ni delal tako, kot je priporočal v svojem govoru. Senator Moses je izjavil, da je bil govor Roosevelta tak, kot bi bil pripravljen za navadne šolarčke, in državni oddelek vlade hiti zatrjevati, da ni resnica, da bi Hoover jeva vlada pomagala špekulantom z ljudskim denarjem. Očividno je, da je govor kandidata Roose-sevelta močno razburil uradne duhove republikanske stranke. Priznanje od mesta Dobrota in fina kakovost mehkih pijač, katere izdeluje edina slovenska tovarna v Clevelandu, Double Eagle Battling Co., last Mr. John Poto-karja, je bila končno priznana od mestne vlade. Mr. Potokar ako kompanija ne zniža $1.00 na mesec vsak račun. Naročniki trdijo, da je telefon predrag. Ako kompanija ne sprejme računa po odbitem dolarju, tedaj naročniki sploh ne plačajo in bodo raje zgubili svoje telefone. Šole v New Yorku bodo veljale $143,000,000 New York, 20. avgusta, šolski pouk v mestu New York bo veljal v prihodnjem letu ogromno svoto $143,370,000, ali za $7,-000,000 manj kot letos, dasi pričakujejo 17,000 otrok več v ja vnih šolah. Letos je bilo zgrajenih 27 novih šol. V newyoršk javne šole pohaja 1,102,760 otrok, 30 minut pred smrtjo je bil pomiloščen Ossining, N. Y., 20. avgusta Joseph Bauman se je v mrtvaški tom napadom na predsednika Hooverja in njegovo upravo. Rcosevelt je napadel Hooverja kot zavajalca, neodločneža, nerodo, ki se brezuspešno skuša producirati v javnosti. Obenem je Roosevelt podal svoj program, ki obsega devet točk, o katerem se je izjavil, da je za varstvo ameriških mas, moških in žensk v pričakovanju, da se v gospodarskem oziru svet nemudoma zboljša. V svojem govoru je Roosevelt izrecno povdarjal, da je Hoover s svojo nerodno taktiko zakrivil depresijo. Izjavil je, da je Hoover podal v svojem govoru, katerega je imel ob priliki, ko je sprejel predsedniško nominacijo prazno upanje" ameriškemu narodu. Pričakovalo se je, da bo Roosevelt v svojem govoru omenil prohibicijo, toda niti besede ni zinil o njej, pač pa je le povdarjal današnjo gospodarsko krizo in navajal pota in sredstva, cako se je znebimo. "Prva in najbolj važna zadeva za ameriški narod," je dejal Rcosevelt, je gotovo gospodarski položaj, v katerem se nahajamo, in radi katerega trpi ameriški narod. Kar predvsem potrebuje ameriški narod je zaupanje, zaupanje v odkrito in zdravo vodstvo naših narodnih zadev. Roosevelt je obljubil, da če bo z vol j en, da bo njegova vlada pošteno poslovala z narodom, da ne 30 skušala slepariti narod s prodajo bondov in sekuritet na borznem trgu, da tako umetnim pogoni vpliva na cene. Roosevelt bo skušal vladati za ves ameriški narod, ne pa za borzne magnate. Redke so prilike v državi Ohio, <0 se je zbralo toliko naroda k demokratski državni konvenciji, in menda ni bilo še nikdar zbranega toliko naroda na enem prostoru, da sliši predsedniškega kandidata govoriti otvoritveni se je Hoover dosledno branil nik, bivši governer in kandidat demokratske stranke za predsednika v letu 1920, James Cox, go-perner White, narodni predsednik demokratske stranke James Farley, državni predsednik stranke Bruener, narodni ekse-kutivni uradnik Julian in drugi odlični demokrati. Navzoč je bil tudi župan Miller iz Clevelanda. Vsi demokrati, ki so govorili, so bili jako bojeviti. Predno je governer Roosevelt dospel v Columbus, je državna demokratska konvencija zvršila svoje posle, zagotavljajoč narodu, da vrne ekonomijo, javno zaupanje in normalne čase ameriškemu narodu! Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da se je kandidat Roosevelt v svojem govoru držal le gospodarskih točk. O prohibiciji ni ničesar povedal, enako je tudi izpustil iz govora tujezemske dolgove in druge predmete, ki bodo igrali veliko vlogo tekom predsedniške kampanje. Ogromna množica je kričala in pritrjevala, ko je Roosevelt omenil, da veruje v pristnost ameriške duše. Ljudje so kričali, ko je govornik omenjal "regittientno vlado v Washingtonu," kričali so, ko je dokazoval, kako je ameriški narod danes izkoriščan. Kričanje je postalo skoro divje, ko je Roosevelt omenil, da ga ni sram javno povedati, da je vlada v Washingtonu, kjer predseduje Hedbert Hoover, pozabila na ameriški narod v največjih dnevih stiske. Ploskanje ni hotelo ponehati, ko je Roosevelt dejal, da vse delovanje Hooverja lahko omeni v enem stavku: "Hoover je dajal podporo špekulantom na borzi, ki so povzročili depresijo, potem ko smo dobili nadprodukcijo. In dve leti je trajalo, da je Hoover priznal, da je njegovo vodstvo vlade povzročilo depresijo, in krik je segal do vsemi silami prinesti pomoč ameriškemu narodu. Moral je nastopiti demokratski kongres, da se je vsaj nekaj storilo za trpeči narod. Roosevelt je podal devet točk, o katerih je trdil, da so njegov program za borbo proti depresiji in za ohranitev pravic ameriškega naroda sledi: seje vrnil iz ozračja di, da se je položaj odločno obrnil na bolje Washington, 21. avgusta. Delavski oddelek vlade je izdal v javnost zatrdilo, da se je polo-dela in trgovine tekom rae- za, Desenzano, Italija, 20. avgusta. Profesor Piccardi, ki se je v svojem zapečatenem balonu dvignil te dni drugič v stratosfero, to je prostor, kjer posta- seca julija definitivno obrnil na ne zrak tako redek, da živemu bolje. In to zboljšanje na de-bitju ni mogoče dihati, pripo-! lavskem in trgovinskem trgu veduje, da je dospel v višino j nikakor ni umetno ali začasno, 16,500 metrov, ali 54,793 čev- pač pa stalno, kot trdi vlada, ljev. Take višine pred njim še Vladno poročilo trdi, da se je Teh devet točk j nihče ni dosegel. V zraku sta | položaj, kar se tiče čevljarske bila natančno 12 ur in sta pre-; industrije, zboljšal za 50 od- 1. Javnost naj zve ob vsaki letela 250 kilometrov. Povspeti! stotkov. Večje število tovaren priliki polno resnico glede poslovanja onih ljudi, ki špekulirajo z narodnim premoženjem, se v tako visočino je skrajno delikatno delo. Ko sta dospela 1,500 metrov visoko, sta pusti- zaslužijo pri tem silne milijone, jla zemeljsko ozračje za seboj, dočim s tem narod pahnejo direktno v trpljenje in mizerijo. 2. Narodna vlada v Washingtonu mora imeti polno kontrolo nad poslovanjem borznih ma-gnatov, katerim se nikdar ne sme dati prilika, da se igrajo z narodnim finančnim stališčem. 3. Zvezna kontrola trgovskega in borznega poslovanja. Danes borza nima nobene kontrole, in z denarno usodo naroda se po ljubi volji igrajo, 4. Večje in boljše nadzorstvo narodnih bank. Dogodki zad- kajti profesor Piccard je imel s seboj spremljevalca, in prešla sta v stratosfero. V stratosferi ni nobenih neviht, nobenega ledu ali snega. Temperatura je vedno enaka, 50 do 60 stopinj pod ničlo. Vetrovi so vsi horizontalni, in v kratkem času bo raditega mogoče potovati iz Pariza v New York v šestih urah. je odprlo vrata in tovarne normalno poslujejo. Ravno tako se je položaj zboljšal v tekstilni industriji, zlasti v tovarnah, kjer se izdeluje volneno blago, nogavice in svilni izdelki. Deset tisoč delavcev je dobilo delo. Tudi avtomobilske tovarne poročajo, da se je poslovanje v teh tovarnah zboljšalo za 10 odstotkov. Začelo se je graditi mnogo notfih potov in cest, kar daje danes zaslužek kakim 100,-000 ljudem. Vlada je prepriča- imela sta priliko opazovati na, da se je začelo obračati na upliv kozmičnih žarkov, ki pred-1 bolje, in da to ni samo zaeasne-stavljajo najbolj zanimive tajnosti moderne vede. Ko bo odkrita ta skrivnost, tedaj bomo njih treh let so dokazali, da in- bolje razumili radio aktivnost, teresi vlagateljev v ameriških bankah niso dovolj zavarovani. 5. Z denarnimi vložki v bankah se ne sme špekulirati. Da- sestavo t v a r i n e in atomske energije v kraljestvu astrofizike. Mraz v visočini 16,500 metrov je strašen. Piti sva mora- našnja vlada je sama tozadev- la gorko mleko. Povapela bi se no dajala pogum in vodstvo pri lahko višje, toda ni bilo potreb-špekulaciji. i no. Ko sta se nahajala v naj- 6. Trgovski promet denarja večji visočini, je kazal toplo- v bankah se mora ločiti od investicijskega prometa, tako da se lahko ve, kaj je moje, kaj je tvoje, in se ne bo več špekuliralo in zapravljalo tuji denar. 7. Poslovanje federalne rezervne banke se mora tako omejiti, da banke ne bodo na razpolago divjim špekulantom. mer 97 stopinj pod ničlo, in ko sta prišla v par urah na zemljo, je bilo 98 nad ničlo, torej sprememba v temperaturi v par poročajo, da so oni, ki so bili spo ga pomena, pač pa definitivno in stalno. -o- Število kršilcev prohibi- cije se množi Washington, 20. avgusta. Zvezni prohibicijski urad poroča,, da se je število aretiranih radi prohibicije v mesecu juliju zvišalo. Vsega skupaj so zvezni agenti aretirali v juliju 7,067 oseb radi kršenja prohibicije, dočim jih je bilo v juliju, 1931, aretiranih le 5,003. Toda sodnije urah za 107 stopinj. To je silno vplivalo na oba znanstvenika. Profesor Piccard trdi, da je s svojim opazovanjem skrajno zadovoljen, zlasti kar se tiče koz- 8. Tujezemski bondi in vred- mičnih žarkov, in da ga bo vze- nosti se ne bodo več prodajale v Ameriki z zatrdilom, da so bile odobrene od državnega od-Idelka vlade. 9. Prihodnja vlada ne sme biti v službi špekulantov, ki se igrajo z usodo naroda, pač pa naj bo narodna vlada, lo več dni, da bo uredil svoja opazovanja in jih priobčil radovedni javnosti. znani krivim, plačali veliko manjše kazni v globi in bili tudi obsojeni na nižjo zaporno kazen. Suhaške ženske so šle ža-lostno domov Seattle, Washington, 20. avgusta. Tu se je zaključila letna konvencija Womens Christian o————■ , Temperance Union. Konvencija Ženske se nahajajo v zra- ni odobrila niti Hooverja niti koplovu Že 7 dni Roosevelta, pač pa izjavila, da) v Velike spremembe na volivnih listkih za predsedniško volitev letos je dobil pretekli teden naročilo j celici že pripravljal, da odkora za 500 zabojev mehke pijače, injka na električni stol, in manjka zgleda vse; kot da bo dobil Se lo je še 30 minut, da ga odpelje druga, večja naročila. Sloven-!Jo, ko je dospela brzojavka go ski "pop" je ameriška javnost | ver net j a Roosevelta, ki je odlo v mestnem stadionu s slastjo j žil usmrtitev za 60 dni. To jeze uživala druga odgoditev smrti Baumana žebelj na tračnici -— Ko se je potniški vlak Nickel j Bondi za siromake Plate železnice približal zadnji j Okraj Cuyahoga bo te dni po petek postaji na Superior nudil v prodajo za $1,000,000 in Euclid Ave., so prva ko- ;bondov, kateri denar je name-lesa lokomotive zadela ob velik njen za podporo sirotnih družin, žebelj, zabit v tračnico, kar je!S tem miljonom in z denarjem, povzročilo, da je lokomotiva sko- j ki ga imajo sedaj na razpolago, čila s proge in se prevrnila. Dva!bo preskrbljeno za, brezposelne železniška uslužbenca sta dobila i do konca oktobra, težke poškodbe, a potnikom na j Ranjki Leo Krese vlaku se ni nič hudega zgodilo, j Pokojni Leo Kresse, ki je pre-žebelj je nekdo nalašč zabil v tekli teden utonil v jezeru, je bil član društva Superior Court, $10,500 odškodnine Reda Kat. Borštnarjev, in ne Miss Salome Hoffman, 1257 član društva Dvor Baraga, kot Videti je, da se bližajo voli- (predsednike in demokratične go-tvam, kajti danes že priobčuje-, vernerje. Izjema je bila le v letu mo prvič nekaj podatkov glede j 1916, ko je demkorat Wilson do-volivnega listka, ki bo predložen j bil večino za predsednike. Seda-letos 8. novembra volivcem v dr- nja volivna postava pa, ki bo le-žavi Ohio. Prvič bomo letos v,tos prvič v veljavi, in ki je bila državi Ohio volili po novem si- narejena od republikancev, bo stemu, po novih postavah. Sko-J baje pomagala republikancem, ro vse volivne postave so spre- da bodo izvolili predsednika in menili, in tudi predsedniške vo-1 governer je. Vsaj tako trdijo re-litve niso izvzete. jpublikanci, katerim pa dajejo Dosedaj je bila navada, da so demokrati malo vere tozadevno. Curtis Field, N. Y., 21. avgusta. Dve mladi ženski, Frances Marsalis in' Louise Thaden nikakor nisti zadovoljni s tem, da sta pobili rekord vztrajne vož-; nje v zraku, pač pa vztrajati naprej in še vedno križariti Računa se, da bo glavni voli- nad zrakoplovnim poljem. V vni listek, katerega dobijo držav- zraku se ™hajati sedaj že nad kandidata na volivni listek. ljani v roke 8. novembra najmanj 18 palcev širok in 28 palcev dolg. To bo volivni listek v obsegu, kot ga še ne poznajo volivci države Ohio. Poleg predsednika in podpredsednika, bodo na istem listku tudi imena kandidatov za zvezne senatorje, kon- sedem dni. Dosedajni rekord za ženske je 123 ur, dočim sta Mrs. Marsalis in Mrs. Thaden v zraku že 160 ur. Terminal poslopje očigled danih razmer, bo ameriški narod vstal kot en mož in ustanovil tretjo stranko! W. C. T. U. je strogo suhaška organizacija žensk. Druga obletnica V torek, 23. avgusta ob 9. uri zjutraj se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob priliki druge obletnice smrti pokojnega, Ha-rcld Smole. Sorodniki in znanci so vabljeni. Drage razprodaje Mestna zbornica se peča z no- V soboto je davčna blagajna vo postavo, ki bi določala $100 dobila ček za $207,000, kar pred.|pi.istojbil£ za vsako razprodajo, državljani volili za predsednika na posebnem tiketu. Vsi kandidati vseh strank, ki so postavile predsedniške kandidate, so bili na posebnem predsedniškem tiketu, a letos bodo pa poleg njih tudi kandidati za državne urade Prvič, odkar obstoji socialistična stranka v državi Ohio, slednja ne bo imela imena svojega predsedniškega kandidata, Norman Thomasa, na volivnem listku. Nova volivna postava pravi, da stranka, ki ni dobila gresmane governerja vse dr- stgvlja davek' ki ga mora plaJati ki se vrši v mestu. Mnogi coun-jžavne uradnike, državne senator- ^P0! 1!ta !cilmani 80 mne"3a' da -ie ta sv0" je in pofcuiute ^ —" Ižeiezniška postaja v Clevelandu. progo. E. 100th St. toži na sodni j i Paul Hartmana, 1066 E. 131st St. na $10,000 odškodnine, ker jo je ob- nam je bilo poročano. Novi davki Kot poroča zvezna vlada pri- in za kongres. Mislite si lahko i pri zadnjih splošnih volitvah torej, kako obširen bo glavni vsaj eno dvajsetino oddanih gla , , , Iminal poslopje, kjer je glavna poslance ter county urad- L ^ y clevelandu. nite. Voliti bo pa lahko ker se & toda pogleda kar na vrh volivnega . , • ,. f, . m družba se je pritožila, da je da- li stka, kjer so znamenja posame- • i M nr; . , , , vek previsok, in odbor za pri-zmh strank, po katerih se voh-1 1 ....... vec lahko ravna. ljubil poročiti, toda ni držal ob- našajo bančni čeki in gasolin naj - ljube. Hartman pravi, da je bil pač znan s Hoffmanovo, toda nikdar ni obljubil, da jo poroči. Hartman je poslovodja gasolin-ske postaje. več novega davka, katerega je odredil kongres, da se pokrije deficit v zvezni blagajni. * Toplomer v Parizu je kazal 'včeraj 97 stopinj. . predsedniški volivni list. Poleg tega je pa upeljana še ena novost. Dosedaj smo ob predsedniških volitvah glasovali za predsedniške elektorje. Letos bo to odpravljeno. Državljani bodo glasovali direktno za predsedniškega kandidata, in bo torej s tem odpravljenih mnogo zmešnjav, katere so spremljale predsedniške volitve. Država Ohio je poznana, da skoro vedno voli republikanske sov, ne more imeti svojega emblema in tiketa na splošnem volivnem listku. Socialisti niso dobili predpisanega števila glasov, in letos ne morejo imeti svojih kandidatov na tiketu. Vrši se gibanje v državi, da governer skliče izredno zasednaje državne postavodaje, ki naj volivno postavo tozadevno spremeni. Ako socialisti ne bodo imeli uspeha v tem, pa imajo socialistični državljani pravico pisati ime svojega Sledeče politične stranke imajo letos svoje predsedniške kandidate: Demokratska, republikanska, socialistična, komunistična, socialistično-delavska, suhaška stranka in stranka brezpo- ta previsoka. $38,000,000 Lastniki avtomobilov v državi Ohio bodo letos plačali $38,000,- . . .v . , , 000 davka za gasolin. 20 odstot- t0Z5ooJLJ reSnif, T daVek kov te svote gre za brezposelne, za $32,000 na pol leta. ^ pa ^ gra(Jnjo noyih ^ Pohištvo bo dražje Skušnja Iz trga za pohištvo se nazna-1 Jutd večer> v torek> 23. avgu-nja ,da se bo pohištvo tekom pri- ^ ge vrši skušnja za igro «Mu-hodnjih šest mesecev podražilo. Ičeniška smrt sv< Neže;> Začetek Zaloge pohištva v tovarnah injcb g< urj Igralci naj točno pri. veletrgovinah so se znatno zni-jde,j0 Žale, ker so ljudje zadnje čase ' ' ^^ go drftžja selnih. Gotovo pa je, da se bo glavni boj vršil med republikan- pohištvo radi kupovali radi niz- skim in demokratskim kandidatom, med Hooverjem in Roose-veltom. Demokrati so že sedaj prepričani, kot se je izjavil Roosevelt, da pripade zmaga njim. kih cen. Pohištvo bo poceni še nekako dva meseca, potem se pa cene dvignejo. * Vsi demokratski kandidati v Oklahoma morajo plačati prispevek v demokratsko blagajno. Kot poroča zvezni urad za živila, so se cene slednjim tekom julija meseca zvišale za približno tri procente, * Vsaka deveta oseba v Nemčiji se živi od milodarov. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NBWBPAFBR Published daily except Sundays and Holiday« NAROČNINA Z Ea Ameriko In Kanado na leto li ti Za oiereland, po poitt, celo leto 17.00 Ca Ameriko ln Kanado, pol leta «1.00 Za Oiereland, po poitl, pol leta 13.50 Za Cleveland po raznafelclh: celo leto $5.50; pol leta »3.00; Četrt leta 11.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 93.50. Posamezna itevllka • cente. Vm piama, dopise ln denarne pošli Jat ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 082«_ JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editor« and Publisher* Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Offlce at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1878. 83 No. 197, Mon., Aug. 22d, 1932 Vprašanje brez odgovora "Svojo izjavo glede posojil posameznim državam za v resnici potrebne ste zaključili natančno sledeče: "Jaz pričakujem, da se pravice, da zaprosi za to poso- ne. jilo, ne bo poslužila nobena država, razven samo v slučaju prave in skrajne potrebe! "Toda še predno ste vi to postavo podpisali, so se izjavili že governerji tridesetih držav, da so pripravljeni prositi in zahtevati posojila, ker je finančni položaj v njih državah tako obupen, da ne morejo nikamor naprej. Novih davkov se ne more več naložiti, ker ljudje ne plačujejo niti starih. Za pomoč in kruh pa kriči toliko ljudi, da je to brez primere v zgodovini bogatih Zedinjenih držav. "In med državami, ki so zaprosile za posojilo, se nahaja nekaj največjih držav ameriške unije, ki so izjavile, da bodo zahtevale, da dobijo kar največ denarja iz zvezne blagajne. Samo osemnajst držav izmed oseminštirideset, ki se nahajajo v uniji, se pred vašim podpisom dotične postave ni izjavilo za posojilo in za pomoč, toda že se oglašajo sedaj tudi te države, ki bodo zahtevale denar za sebe, kakor hitro se seznanijo s podrobnostmi te postave. "In raditega se prav gotovo ne boste čudili, ako vas vprašamo, če vam je znano, kaj se godi v Zedinjenih državah. ln to vprašanje ponavljamo radi tega, ker ste se izjavili, da s tem posojilom ne bo treba pomagati posameznim mestom onim, ki stradajo, pač bodo države to stvar vodile. "Ali ste mogoče brali, da so dobrodelne družbe v St. Louisu ustavile podpore 13,000 družinam, ker nimajo več sredstev, da bi jim pomagale. In na enak način, ali pa še slabše, je v mestu Detroitu, kjer je mestna vlada potom dobrodelnih družb morala ustaviti podporo 18,000 družinam, ki so podvržene glasovanju in neizmerni bedi. "Ali vam mogoče ni znano, da so mestne vlade v Bridge-portu in v drugih mestih države Connecticut izjavile, da so njih sredstva za pomoč brezposelnim izčrpana, in da se ne vedo kam obrniti, ako jim ne pride država na pomoč? Ali niste brali, da je prišlo pred državno zgradbo v Indianapo-lisu 800 ljudi, ki so prosili živeža, in ki so povedali, da jih bo prišlo 300,000, ako skoro ne pride odpomoč? "Ali ste slišali, da je policija v St. Louisu streljala na ljudi, ki so prišli, da prosijo kruha? Ali ste čitali, da je v mestu Clinton, Massachusetts, prišlo pred mestno hišo 7. avgusta nad 300 ljudi, mož, žen in otrok? Prišli so na zborovanje mestne zbornice, in mestni svetovalci so jim povedali, da jim ne morejo pomagati, kajti mestne blagajne so prazne, in da ne morejo dobiti niti od ene banke kako posojilo, ker je mesto tako zadolženo, da nima nikjer več kredita. "In to, gospod predsednik, niso osamljeni slučaji, takih imamo po vseh krajih Zedinjenih držav na stotine in na tisoče. Ali niste čitali v časopisju o stoterih slučajih samomorov staršev, ki niso mogli več gledati, kako njih otroci stradajo? Ali ste čitali o onem očetu v New Yorku, ki je skočil z mosta v vodo, ker ni mogel dati kruha svojim otrokom, niti ni mogel dobiti pomoči od mesta ali dobrodelnih družb? "In vi, gospod predsednik, ste ponosno javili kongresu, da doslej ni bilo nikjer nemirov in pobijanja radi stradanja, da v Ameriki nihče ne strada, in da mestne, državne in druge oblasti v polni meri vršijo svojo dolžnost. "Prosimo, ne varajte samega sebe! "Pazite na enake znake predpriprav za hujše čase! "Mi vemo, da je armada pripravljena, in da se milica vežba za spopade s strupenimi bombami! "Toda povemo vam, da za poštenega državljana puške niso izhod iz enake mizerije. Puške v vsakem slučaju samo poslabšajo položaj. "Izhod iz takega položaja je bratska pomoč, razumevanje narodne stiske in pripravljenosti iti do skrajnosti v pomoči in v delovanju za spremembo razmer. "Ali vam je to znano, gospod predsednik, in bi odgovorili na ta vprašanja?" Slovenska Ženska Zveza v splošnem ni podporna organizacija, ker z malim asesmentom plača le nekoliko za pogrebne stroške. Ima pa druge naloge, ki si jih je nadela ob ustanovitvi in to so: izobrazba, gospodinjstvo, kuhinja, narodnost, napredek itd. Prilika se nam nudi, da se pokažemo kaj da smo. Prihodnjo pomlad bo v Clevelandu konvencija Slovenske Ženske Zveze. Prvikrat v zgodovini našega naroda v Ameriki, da bomo same ženske uradno toliki skupini. Gotovo je, da pridejo glavne odbornice in de-legatinje iz raznih oddaljenih držav. Želeti bi bilo, da jih kar mogoče dostojno sprejmemo, da bodo odnesle od tukaj lep vtis, da nas je v Clevelandu dosti in da smo tudi zavedne in solidar v spominu, saj so to slike slovenske znanosti in umetniškega znanja našega rojaka gospoda Peruška. James Robich. Obletnica Sacco in Vanzetija ZADNJA POT CHEYENNE INDIJANCEV S tem namenom je razposlala tajnica podružnice št. 10 SŽZ povabila na vse podružnice v Clevelandu in okolici, da si izberejo zastopnice na skupni sestanek, ki se vrši 29. avgusta pod cerkvijo Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Ako katera podružnica slučajno ni dobila povabila, naj se ravna po tem navodilu. Na tej skupščini se bo izvolil potrebni odbor in kje bomo imele prihodnji sestanek. Do sedaj ni še noben načrt sklenjen. Vsak dober in izpe-ljiv se bo upošteval. Prepričana sem, da bodo podružnice poslale zastopnice, katerim je Slovenska Ženska Zveza pri srcu in da imajo polno moč pri podružnici; kar se bo sklenilo, d? se tudi izvrši. Vsaj na prvi sestanek da bi prišle skupaj, potem si v manjših zadevah lahko dopisujemo. Bodimo skupne in pojdimo skupaj za napredek in ponos Slovenske Ženske Zveze, kjer sme v glavni knjigi vpisane skupa.i kot sestre. Pozdrav! Mary Urbas. Danes, 22. avgusta je ravno pet let, ko sta bila legalno umorjena po zakonu države Massachusetts razvažalec rib in reven čevljar, Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzetti. Obdolže-na sta bila, da sta umorila in oropala nekega plačilnega mojstra. Obravnava se je vlekla dolgih sedem let. Oba sta dokazala svojo nedolžnost z več sto pričami in dokumenti. Vsaka priča, ki je pričala proti njima, je danes dokazano, da je bila forsirana ali pa plačana zato. Sacco in Vanzetti sta bila več milj od kraja, kjer se je zvršil zločin. Zakaj je bila država Massachusetts pripravljena umoriti ta dva človeka? Sacco in Vanzetti sta bila delavska agitatorja. Ona sta bila zato, da se industrija obratuje za potrebo in ne za profit. Ona sta bila proti priganjaštvu in proti znižanju delavskih plač. Ona sta bila tudi proti vojni v letu 1917. To so bili vzroki, zakaj se ju je obdolžilo umora in zakaj se jih je hotel kapitalizem znebiti za vsako ceno. Ona dva sta žrtvovala svoje življenje za pravico delastva in proti krivici. V ta namen se vrši shod v spomin petletnice njune smrti pri kopališču na 63. cesti na St. Clair Ave. danes, ob osmih zvečer. Govoril bo Joseph Marti-nek, urednik češkega "Delavskega Lista" in drugi. Pridite poslušat. Odbor. -o-- Govoreči film med zamorci čeprav so Zulu-zamorci že dolgo pod angleško vlado, pa se je Z nič manj krvavimi črkani-mi se ne piše zgodovina pod-jarmljenja Indijancev od strani Zed. držav v zadnji polovici 19. stoletja, kot se piše zgodovina španske inkvizicije. Ena najbolj pretresljivih točk v boju Unije s pravimi lastniki Severne Amerike, so boji Cheyenne Indijancev, oziroma njih smrtni pohod. Ta indijanski rod, ki je štel 235 vojnikov in 465 žen in otrok, ni mogel leta 1876 pravočasno zbežati v Kanado k Sioux Indijancem, katerim je takrat poveljeval "Rdeči Oblak," zato so jim Zed. države odkazale za bivališče okraj v Severni Dakoti. Ti kraji so bili poznani kot "bad land" in ne zastonj, ker Indijanci so šli tukaj naproti pravcatemu poginu vsled lakote. Potem ko so nesrečni Indijanci pobili in povžili vse svoje konje, se je obrnil njih poglavar "Skrhan Nož" do vlade za pomoč. Toda dobil ni niti odgovora. Tedaj je izbruhnila med Indijanci malarija in od 235 voj-ščakov jih je ostalo le še 69. Zaman je prosil "Skrhan Nož: "Belega Očeta" v Washingtonu za zdravila. Tam so imeli gluha ušesa za vse prošnje. Tedaj so se odločili Indijanci za oni pohod iz tega strašnega kraja, ki po svoji vztrajnosti in neupog ljivi volji nima primere v človeški zgodovini. Ker niso imeli nobenih konj so se podali na pot peš. Na nekem ranču so ukradli konje, na katere so posedli. S tem so pa spravili na svojo sled ameriško vojaštvo, ki je štelo takrat 2000 mož jezdecev. Vojaki so jih na padli, toda Indijanci so se krepko postavili v bran in se v temni noči izmuznili vojakom. 83 milj proč od tega kraja, so Indijanci zopet izropali neko farmersko naselbino, s čimer so opozorili vojaštvo, na pot, po kateri so šli. DOPISI Cleveland (CoHinwood), O.— "Kaj bo, kaj bo?" tako se povprašujemo: sosed soseda, prijatelj prijatelja. Nikdo nam ne more dati pravega odgovora na to vprašanje. Kdaj nam zopet prisijejo boljši časi? Domačih skrbi, imamo v tej neskončni brezposelnosti, problem naših podpornih društev. Delavec, ako ne zasluži, tudi ne more kupiti vsakdanjih potrebščin. Ravno tako ne more plačati društvenih prispevkov. Ta problem rešujejo naši rojaki društveniki po svojih najboljših močeh, kako bi se temu od-pomoglo. Akoravno nas tlači ta neusmiljena depresija k tlom. Tako bomo tudi to krizo pretrpeli. Star pregovor pravi: "Po dežju gotovo solnce posije." Tako nam bodo tudi zasijali boljši časi. Zato ne držimo križem rok, ker s tem le zakasnimo 7 našim napredkom. Slovenske podporne jednote in zveze si upeljujejo nekake federacije, da tako lahko večkrat skupaj pridejo in se po bratsko pogovore' o društvenih zadevah. Priporočljivo je, da se tudi me, slovenke žene, boli združimo in skupno delujemo. Imamo svojo zvezo, Slovensko Žensko Zvezo. Imamo svoje glasilo "Zarja" in kot to glasilo izkazuje za mesec avgust. pa ne smemo pozabiti naše na- J imamo v Clevelandu in okolici rodnosti. Imejmo pred očmi. j2,051 dobro stoječih članic z 16 da je naš narod potrpežljiv, [podružnicami. Euclid, O.-J-Spominjam se še iz mladih let, kako je to, da se tako malo ve o nas in o naši novi domovini Ameriki. Toda po svetovni vojni so prišli sem naši umetniki, geniji, kakoi Meštrovič, eden svetovnih kiparjev in drugi. V Chicagu je postavil Meštrovič spomenik, ki slavi mojstra in obenem tudi ves jugoslovanski narod. . Prišla je gospa Danilova, ena najboljših igralk ljubljanskega odra. Dospel je bil Zlatko Balo-kovič, veliki umetnik na violino. Mislim, da nas je mnogo, ki smo slišali Balokoviča v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu. Dospel je Mr. Ba-novec, gospa Lovšetova, Šubelj. Prišel je tudi iz domovine mlad fantiček, ki je danes naš ponos, naš veliki umetnik slikarstva, to je naš gospod Gre-gorij H. Perušek. Leta 1927 smo prvič videli razstavo slik mojstra Peruška v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu. Mnogi izmed nas bi sploh verjeti ne mogli, da je vse te umetnosti izvršila roka, ki je slovenske krvi, ako bi se osebno ne bili prepričali o tem. Malo smo se zanimali poprej o umetnosti, a od tistega časa. ko nam je naš človek pokazal umetnost, smo se začeli zanimati za delo našega umetnika, ki je v ponos vsega jugoslovanskega naroda. Še do pred nedolgo nazaj, nisem mogel verjeti, da bi mogli tudi v naši mali, a napredni naselbini, Euclidu, imeti umetniško razstavo slik. Dogovorili smo se z mojstrom Peruškom, da bo razstavil pri nas svoje slike, katerih še nikdar poprej nismo videli in jih mogoče tudi nikdar ne bomo imeli priliko vi deti v naši naselbini. Razstava teh slik se vrši 2., 3. in 4. septembra. Apelira se na vsa naša društva, kakor tudi posameznike, da se udeleže in obveste c tem svoje prijatelje in poznane Američane in tudi druge narod- ke odeje. Toda nikdo ni mislil na predajo. šesti dan je hotel poveljnik trdnjave dati vsaj otrokom nekaj hrane, toda matere jo niso hotele sprejeti. Ponoči so pa Indijanci izkopali svoje skrito orožje in v temi so planili kot maščevalne pošasti na vojake, jim vzeli orožje in jih pomorili. Zjutraj je bila ječa prazna. In potem se je vršilo zadnje dejanje tragedije. Indijanci so zbežali v hribe, kamor jih je zasledovalo vojaštvo. Na nekem strmem hribu, ki je bil skoro ne-pristopen, jih je vojaštvo zgrabilo od dveh strani in jih dobilo pod križni ogenj. Tukaj sta našla smrt sin in hči poglavarja 'Skrhanega Noža." Toda tudi od tukaj so se v temni noči splazili med vojaki in zbežali. Devet dni je trajalo zasledovanje. Na 21. januarja 1879 pa je zajelo vojaštvo žalostni preostanek hrabrih vojnikov neki soteski. Z vrhov so pošiljali krogle med Indijance, ki se niso mogli ganiti in ne braniti. Ko so slednjič vojaki z naskokom prodrli v sotesko, so našli tukaj 22 mrtvih in 9 težko ranjenih, med njimi tudi indijanskega poglavarja. Tem preostalim sestradanim revežem so Zedinjene države šele dovolile, da se smejo izseliti k rodu Sious Indijancev v Kanado, kar so poprej zastonj prosili. -o- $1800 ZA BRADO Gledališki igralec Nervy v Parizu je izgubil svojo lepo brado in akoravno to za druge gledališke igralce ne bi pomenilo nič posebnega, je pa to za Ner-vya naravnost velikega pomena. S to brado je namreč dobival vlogei častitljivih patrijarhov in enakih karakterjev. Pred kratkim je bil pa Nervy radi neke- Ce verjamete al' pa ne. s civilizacijo do sedaj le z malim uspehom pri njih doseglo kaj. Dasi so že zamenjali svoje zastrupljene pšice s plugom v mnogih krajih, pa je še vendar pri njih navada, da kupujejo svoje žene s živino in da se oblačijo s tem, da si privežejo okrog pasu majhno cunjo. Sedaj pa je posegla med Zulu nova moč, ki jih bo skušala civilizirati. Ustanovila se je filmska družba v Južni Afriki, ki bo skušala spraviti na platno najintimnejše žvljenje domačinov in bodo te slike tudi domačinom dokazale, da je njih življenje še daleč za civiliziranim človekom. ,človek s kamero pa nima prav lahkega dela med temi primitivnimi ljudmi. Imeti mora tolmača in pa silno veliko potrpljenja. Nihče ni smel pričeti s snemanjem filma, dokler ni v to privolil vaški čarovnik, ki ima vso oblast nad pi-ebivalci. Ta se najprej posvetuje z duhom svoje prababice, ki mu navadno svetuje, naj ne pusti snemanja filmov. Potem je pa treba gospoda čarovnika z bogatimi darili podkupiti, da se še enkrat posvetuje s kakim drugim duhom, ki ni tako zelo nasproten filma-nju. In kadar je pridobljen čarovnik, potem je treba pridobiti še domačine, ki imajo silen strah pred fotografskim aparatom. Le težko se posreči dokazati domačinom, da jim "govoreče oko" aparata ne bo storilo ničesar ža-lega. Da bi se domačinom pregnal strah pred fotografskim aparatom, so jim nedavno pokazali prvi govoreči film. Moški, ženske in otroci iz vseh krajev so prišli, da bodo videli, kakšno "medicino" jim bo zopet pokazal beli človek. Ko se je pokazala slika na platnu, je bilo prvih pet minut vse tiho. Kmalu pa so se začuli prestrašeni vzkliki in nastala je prava divja panika. Kot en mož se je spustila vsa navzo- ga prestopka obsojen v ječo. V Tako" se je vršifumik" Indijan- jetf ^^ P^^^Jf cev celih 50 dni. V tem so prišli Indijanci do trdnjave Robinson, kjer so vojakom ukradli konje, ker njihovi so vsi poginili na begu skozi puščavo, in so zbežali. Tedaj so pričeli štirje konjeniški polki zasledovati Indijance. Zasledovali so jih cel mesec dni, dokler jih niso obkrožili v njih taborišču na Crow Butte. Vojaki so nameravali naskočiti indijansko taborišče zjutraj. Toda ko je napočil dan, je bilo indijansko taborišče — prazno. Indijanci so se jim zopet izmuznili, in so jih vjeli šele deset dni zatem, ko jih je zajel snežni vihar. Tako so jih vojaki vjeli izstradane in izmučene in brez vsakega orožja. Dva dni je divjal sneženi vi har. Ko so potem hoteli vojaki odpeljati vjete Indijance, so se ti, poživljeni po hrani, ki so jim jo vojaki dali, zakopali in se postavili v bran. Cela dva dni so se obupno branili, toda končno so podlegli premoči. In še se ne bi bili podali, da niso vojaki pripeljali iz Robinson trdnjave top. Po 40 strelih iz topa so se Indijanci podali, da rešijo svoje žene in otroke. Vojaki niso dobili pri njih nobenega orožja. Kar so imeli Indijanci bojnih sekir in nožev, so jih skrile ženske pod obleko. Vjetnike so odpeljali v trdnjavo Robinson. Tam so Indijanci poskrili svoje orožje pod deske v tleh, da ga bodo lahko rabili v slučaju potrebe. Tukaj so ostali nesrečni Indijanci do decembra 1878. Med tem so se pa vršila pogajanja za njih oprostitev. Po-glevar Sioux Indijancev, "Rdeči Oblak," je ponudil vjetnikom bivališče pri njegovem rodu. Toda ameriška vlada je zahtevala, da se odpelje vjete Indijance v trdnjavo Reno. Do tje je bila razdalja 600 milj in to naj napravijo reveži v snegu! To je sigurno pomenilo njih smrt. Ko so se uprli in se branili iti na pot, se jim je odtegnila vsaka hrana. Napol nagi, pri mrazu, v katerem so celo vojakom zmrz- igralcu, kljub njegovemu protestu odrezali brado. Po prestani kazni pa igralec ni mogel več dobiti vlog pri gledišču, ker mu je pač manjkala brada, za druge vloge pa sposoben ni bil. Ker je zgubil dober zaslužek, je vložil tožbo pri justičnem minister stvu za odškodnino v vsoti $1800, kolikor je cenil svojo lepo brado Dnevna vprašanja 1. Kako se imenuje škof v Tr stu? Kakšen narod živi v Belgi Vsak dan študiram vprašanja in odgovore v Ameriški Domovini. Nekatera vprašanja so za mojo pamet jako študirana in jim vem rešitev šele potem, ko pogledam spodaj na odgovor. Meni se jako pametno zdi, da so odgofori takoj pri roki, ker se človeku ni treba ubijati z glavo. Ampak da ne bodo samo drugi ljudje mislili, da, imajo patentna vprašanja, jih bom še jaz tukaj nekaj razpostavil. Tudi moja vprašanja so jako učena in bi bil težko katerega rešil, da mi jih ni pomagal raz vozi jati Kovačičev France iz Collinwoo-da. Poskusite rešiti vprašanja, ne da bi pogledali spodaj na odgovor. če se vam pa odgovor ne zdi pravi, pa ga rešite po svoje, meni je vseeno. Kaj je to: 1. Ničesar ni zakrivil, pa ga vendar ljudje zapirajo. 2. Je v človeški obleki, pa ni človek. 3. Nima nog, pa je noč in dan na nogah. 4. Svojega gospoda nosi, gospod pa nj«ga. 5. Ni prav, pa vendar ni greh. 6. Kaj dela pastir, ko stoji na eni nogi. 7. Kaj ima Ižanec na svoji desni roki, ko gre iz Ljubljane. 8. Česa ne more noben človek povedati. 9. Kaj- ima moder mož vedno pred očmi. 10. Kaj je v palači najbolj svinjsko. 11. česa ni mogoče skriti. 12. Zakaj se ne smeš oženiti s taščo bratove žene. 13. Zakaj na pikniku kozarce umivajo. 14. Zakaj petelin zamiži, ko poje. 15. Zakaj se zajec ozre, ko ga pes goni. 16. Zakaj so vse bolhe črne. 17. Zakaj so lasje prej sivi nego brada. 18. Kdo ima v šoli najbolj trdo glavo. 19. Kdo v cerkvi laže. 20. Kdo pride v cerkev počez. Odgovori: 1. Denar. Bolha. Konjska podkev, čevelj. Leva rokavica na desni ro- ča publika v divji beg, da se re-nosti. Povejte jim, da takih jšijo čarov ne platnu. Toda kon-slik še niso videli in da tudi n;lčno je le zmagala radovednost; nile roke in noge, so zmrzovali vsak dan prilika videti jih. j in prišli so nazaj in vztrajali do j Indijanci v ječi brez vsake hra- Slike nam bodo gotovo ostale j konca predstave. ne, brez vsakega ognja, brez vsa- 2. 3. ji? 2. 5» Koliko je znašal deficit la ških železnic lansko leto? 4. Kako se imenuje podžupan mesta Zagreba? 5. Kakšen denar je dala Jugo slavij a pred kratkim v promet? Katera država bojkotira uvoz angleškega blaga? Kateri znani slovenski skladatelj je pred kratkim umrl? Kaj je Suedmarka? Kateri je največji hotel v Ljubljani? Kako se imenuje izpraševalec za državljanstvo v Clevelandu ? 4. 5. ki. 6. 7. 6. 8. 9. 10. Odgovori na vprašanja i. 2. 6. 7- 8. 9. 10. Dr. Alojzij Fogar. Valonci in Flamci. Prvi so francoskega, drugi pa nizozemskega izvora. 220 mlijonov lir, katere je pokrila državna blagajna. Jakob Pavlin. Srebrn denar. Vsega skupaj bo izdanega srebrnega denarja za 450 milijonov in sicer 20,000,000 novcev po 10 dinarjev in 12,500,000 novcev po 20 dinarjev. Irska. Oskar Dev, ki je umrl v 64. letu starosti v Mariboru. Nemška organizacija, katere namen je ustanavljati šole v slovenskih krajih in po-tujčiti slovensko mladino. Hotel Union. Mr. Paul G. Werner. Drugo kvišku drži. Pet prstov. 8.- Kako je umrl. 9. Svoj nos. 1"0. Krtača iz svinjskih ščetin. 11. Kašlja. 12. Zato, ker je to tvoja mati. 13. Ker jih ne morejo oprati- 14. Ker zna peti na pamet. 15. Ker nima oči zadej. 16. Ker imajo vedno smrt v družini. 17. Ker so starejši. 18. žebelj v steni. 19. Pevci, ki pojo: "Pred Bogom vsi klečimo!" — pa stoje. 20. Otrok, ki ga neso h krstu. A "Mama, zakaj pa pravijo pri Nackovih vsem svojim otrokom Avgust?" "Kako misliš to?" "No, saj stoji tukaj v časopisu zapisano, da so pri Nackovih dobili sinčka in sicer že osmega avgusta!" A "Kaj bi rad?" vpraša možak sosedovega fantka, ki potrka na vrata. "Ate so prosili, če bi jim posodili odpirača za zamaške." "Tako? Odpirača za zamaške? Mhm, sinko kar domo»trebujejo moža, da bo nOsil kamenje. Tje boš šel!" Služabniku so klecnila kolena, ko je zaslišal te besede. S temnim pogledom se je ozrl na kolo, ki ga je iznašel sam in ki ga je sedaj spravilo ob lahko delo. Mar bi, bil pustil kolo v miru in še naprej nosil vodo, počasi in zložno na vrt! Sedaj, na stara leta, naj nosi težko kamenje! Sede na breg in strmi v kolo. Kolo se obrača in opravlja njegovo delo. Ko se je storila noč, vzame Ebn Ben Sir sekiro, da razbije kolo. Saj ga je spravilo ob kruh. Toda kolo je bilo napravljeno iz trdega lesa in ko vseka sekira trd les, sekira od-skoči in udari starega moža po glavi. Brez besede se zgrudi stari služabnik in pade v vodo pod kolo, kjer izgine. Gori na vrtu pa dunti bujno cvetje, a nihče ne vpraša po starem nosilcu vode. * Zglasi naj se v našem uradu Edward Felicijan. * 20 potresnih sunkov so čutili včeraj v glavnem mestu Mehike. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. s:::::::;:::;::;;::::::::::;;::;:;::::;:::::::::::;: DR. FR. DETEL A: HUDI ČASI Ernst Thaelmann, vodja nemških komunistov, ki je pozval 3,500,000 svojih pristašev, da gredo na štrajk kot v protest von Papenovem režimu. Toda kar se ni bilo Korenčku še nikdar prigodilo, to se je zgodilo sedaj: gospodje niso hoteli verjeti, da se laže. Ako bi bil zatožen kdo drugi in ne mestni svetovalec, bi si bil Korenček laže pomagal, gospodje se ne bi bili toliko vlekli za neumne besede, kakršne izreče pošten človek brez premisleka Bog ve kolikokrat na dan. Sklical se je siromak na župana, kateremu je bil povedal takoj tisto jutro, da ne ve za zločinca. Zaman. Sedaj je nastopil zadnjo, trnjevo pot in začel dokazovati sam svoj "ali-ai," da tisto noč ni sploh nič stra-žil po mestu. Mitničar, poklican za pričo, je prisegel, da sta pila s Korenčkom tisto noč v krčmi pri mostu od večera do ene čez polnoč; da je bil Korenček že trd kakor metla, ko ga je vlekel mitničar v stražnico; da pa je od tistega trenotja ali še od-prej spal Korenček nepretrgoma do sedmih zjutraj, to je izpričal njegov tovariš. Za sodnikovo oštevanje se Korenček ni dosti zmenil, in ko so naročali županu, naj ga ostro kaznuje, je zmignil z rameni in opomnil, da za dvajset frankov na mesec zadosti čuje in straži in govor zadosti resnice. A Gregoriču lažnivost priče ni mnogo pomagala; reklo se mu je, naj jo po razsodbi toži zaradi obrekovanja. Potrdile pa so druge priče mnogo nepremišljenih besed naglega moža, in najhuje je govorilo orožje, ki se je bilo našlo pri njem. Glavar, župan in mnogo drugih veljavnih mož se je potegovalo zanj; a vojaško oblastvo je poudarjalo, kako malo vojaške sile je v mestu, kolika da postane nevarnost, če se ne oplašijo ljudje z odločno ostrostjo, in obsodilo je Gregoriča na smrt. Kakor strela je zadelo to poročilo ubogo ženo. Zopet je letala od veljaka do veljaka in jokala in prosila; povsod je slišala sočutne izgovore in iz zadrege svet, kam naj se obrne; in ko je bila vse obletela, so ji svetovali, naj gre še h komisarju, ki j.ma velik vpliv pri francoskem poveljniku. Veliko premagovanja jo je stal ta korak, ker je čutila, da črti Apert njo in njenega moža. A česa ne zmore ljubezen! Apert je ravno gledal skozi okno svoje pisarne in mislil na Gregoričevo obsodbo. Dasi jo jo natihem želel, ga je bila vendar iznenadila. Radostnega zadoščenja, ki se zbuja po zmagi nad nasprotnikom, ni čutil. Silil se je, da bi več ne mislil na to stvar. Ko pa je zagledal Gregoričevo ženo, je ugenil takoj, da prihaja k njemu, in lotilo se ga je neprijetno čuvstvo. Obšel ga je spomin nekdanjih dni, ko je snubil zalo deklico, ki je postala Gregoričeva žena, in vest mu je jela očitati, da je ravnal neple-menito. Bal se je, da se ne bo mogel ustaviti prošnjam nesrečne žene, in v svesti si je bil hkrati, da< ji ne more nič pomagati, dii je popolnoma brezvpli-ven, onemogel proti vojaškemu cblastvu. A svoje brezvplivno-eti kazati tega ne bi bil hotel Apert za nobeno ceno; rajši je veljal za neizprosnega. Poklical je slugo in naročil, naj zavrne vsakoga, ki bi hotel ž njim govoriti. Gregoričeva žena, ki ni mogla govoriti z Apertom, je hitela k Birku. Spomnila se je bila, da občuje ta najprijazneje z komisarjem, slutila je, da je Birk škodoval njenemu možu, in menila, ds mu more zopet pomagati, in upala je, da bo pomagal, ker je bila ona že tudi pomagala njegovi družini; prevzela jo je bila taka obupnost, da bi bila prosila pomoči Vsakega človeka. Birk je sedel po kosilu doma v sobi, kjer se ni več poznalo uboštvo, in igral z otrokoma. "Ali kaj ve'š, kako je iztekla pravda Gregoričeva?" ga je žena vprašala. "Nič še ne; danes menim, izide razsodba," je odgovoril mož in se sklonil k hčerki. "Ah, kako me skrbi!" je vzdih-nila žena. "Ljudje pravijo, da bo ustreljen." "Kaj ti je prišlo na misel!" jo je zavrnil mož; videlo se mu je, da ne govori rad. "A kaj nam sploh mar ti Gregoriči!" "Oh, gospa se mi smili," je tarnala žena. "Koliko je prestala v tam času, kar je mož zaprt! Vedno premišljujem, kaj bi počela jaz, če bi se nam primerila. taka nesreča. Sanjalo se mu je že o tem, in kar ginila sem se od same žalosti. In taka blaga gospa! Koliko nam je že storila dobrega! Jaz ne morem več molčati; povedati ti moram, Martin, da nam je ona preskrbela to stanovanje in da nam je ona večkrat dala hrane, ko si ti po cele dni iskal službe okrog in smo mi stradali doma. Oh, ljubi Bog ji povrni sedaj v njeni stiski; jaz ji ne bom pozabila dobrot nikdar." Preden je mogel Birk kaj odgovoriti, je potrkal nekdo na vrata, in vstopila je gospa Gregoričeva. Birkova žena ji je vstala naproti; ona pa. jo je objela, odgrnila objokane oči in se nemo izjokala na njeni rami; tudi žalost druži ljudi in odkriva srca. Birk je stal v največji zadregi. Neprijetne slutnje so mu polnile dušo, in silno se mu je oglašala vest. Najrajši bi se bi? izmuznil, da ne bi gledal opo-nosne nesreče, da ije bi čul ihte-nja, ki mu je tako očitajoče prodiralo v srce. "Oh, k smrti je obsojen," je vzdihovala Gregorička, in jokali sta obe žene. "To ne more biti, ne more biti," je jecal Birk prepadel. "Oh, vsakdo pravi, da je to krivica," je tarnala ona, "a pomagati ne more nihče." "Jaz se moram sam prepričati," je vzkliknil Birk, zgrabil klobuk in palico in se napotil v kresijo. Hotel je govoriti z Apertom. Pač ga je opozarjal sluga, da gospod komisar ne sprejema obiskov, a Birk se ni zmenil za prepoved in vstopil. Nevoljen se je ozrl Apert, in gledala sta se moža nekaj časa, kakor bi se bala vprašati in odgovoriti. "Torej res?" je dejal naposled Birk z zamolklim glasom. K smrti obsojen," je prikimal komisar, na videz malomaren. "In nobene pomoči?" Apert je zmignil z rameni in naštel, kdo vse se je že brez uspeha potegnil za obsojenca. "In Vi niste izpregovorili nobene besede?" "Kaj pa velja moja beseda!" je odvrnil komisar in omenil, da se smrtna obsodba najbrž ne izvrši, preden se vrne general, in da se bo dalo nemara še kaj storiti. "Najbrž, najbrž! in nemara, namara! Tisti Vaš lažnivi nemara me je že enkrat preslepil," je zakričal Birk, ki ni mogel več zadrževati jeze. Jel je očitati Apertu, da ga je zapeljal, preva-ril, ko mu je pravil, da bo Gre-gorič le denarno ali z zaporom kaznovan. Morilca, ubijalca ga je imenoval. "Nesrečno trenot-je," je vpil, "ko sem se sprijaznil z Vami, nesrečna vsaka beseda, ki sem jo govoril z Vami, in ju-dcžev denar, ki ste mi ga pre-krbeli Vi!" Komisar mu je pokazal vrata in zbadljivo opomnil, da mu je sam izdal Gregoriča, ne da bi ga bil on prosil. Birk je zaloputnil vrata za seboj in hotel h Gregoriču v ječo; a pred durmi je stra-žil vojak, ki mu je zabranil vhod. Razburjeni mož je hitel iz kresi-je na prosto, da se mu poleže strast, da zbere svoje misli. Kaj, če se izvrši obsodba nocoj ali jutri! Bridko ga je spekla ta misel ; vsa ona imena, ki jih je bil nadel Apertu, je nadeval sam sebi. Nehote se je ozrl po omreženem oknu, za katerim je čakal Gregorič svoje usode. Padla mu je nova misel v glavo, kako bi re- šil Gregoriča. Okno je stalo od spodnje strani, ker je bila hiša zidana ob bregu, kaka dva sežnja od tal, in zadosti je bilo prostorno, da se splazi človek skoz; pod oknom se je razprostiral majhen ograjen vrtec. Vrv, lestva, železen kol, in rešitev bi se izvrši* la. Sklenil je poskusiti. A sam ni bil vsej nalogi kos. Kje dobiti pogumnega človeka, ki bi mu pomagal? Prešteval je svoje znance, a nobenega ni našel, kateremu bi zaupal. Spoznal je, kako je osamljen. A Gregorič, ta ima prijateljev! Prišli so mu na misel Gregoričevi strojarski pomočniki, in takoj se je napotil v njih delavnico. A tu ni tako lahko dosegel svojega namena. Sprejela ga je največja nezaup-nost. Pomočniki so vedeli, da je Birk Gregoričev sovražnik in prijatelj sovražnega komisarja, in bali so se, da jih hoče zvoditi. Po mnogem prigovarjanju sta se vdala dva, a s pogojem, da pojde Birk ž njima. Dogovorili so se, da izvrše naklep, ko mine polnoči. "Kdo straži nocoj?" je vprašal eden. Korenček," je bil pomirljivi odgovor. A da bi bili izvrševalci še varnejši, so ukrenili, da prične ob istem času par pomočnikov glasen prepir na dolenji strani mesta, da se prikliče in zadrži ondi policaj. Ko je padal mrak, je nesel eden pomočnikov kakor po opravku pripravno lestvo po ozki ulici za kresijo in jo vrgel v travo poleg meje; drugi je prišel kmalu za njim z železnim drogom, ki ga je skril v bližini. Težko so čakali vsi trije določenega časa; saj razburjajo pri nevarnih podjetjih priprave in pričakovanje mnogo bolj ko izvršitev. Ko je odbilo polnoči, so se bližali po različnih potih kre-sijskemu poslopju. Po mestu in okolici je ležala kakor mokra pa j če vina jesenska megla. Vse je bilo tiho, po hišah nobene luči več. Pod mestom proti Ločni je čakal vprežen voz, ki bi odve-del rešenega Gregoriča. Gladko je šlo delo izpod rok. Brez šuma je prelezel Birk in eden izmed, pomočnikov leseno ograjo, drugi je stal za stražo. Lestva se je prislonila, in pomočnik je začel tiho klicati svojega gospodarja, ki se je kmalu odzval. "Rešit smo Vas prišli,' je šepetal pomočnik, ko mu je Birk podaj si kol, da vrže železne križe iz zida. A če hoče biti človek le pre-zvit, mu rado izpodleti, kakor se tem prej potare stroj, čim bolj je sestavljen. Pri mostu doli so zagnali pomočniki, ko so se bili napili, velik hrup. Razbili so par starih škafov in kričali kakor obsedeni. Okna so se jela odpirati ; tu je zarohnel kak hišni oče iz spanja zdramljen nad "grdimi pijanci," tam je vpila razjarjena gospodinja: "Policaj, policaj ! Kje je policaj ?" — Korenček je bil ravno proti temu kra ju namenjen. Ko pa je začul ta grozni vrišč in da ga kličejo na pomoč, si je mislil, da kdor je povsod zraven, najprej iztakne, in se obrnil na gorenjo stran mesta. "Boste že počakali. Saj je še tisti čakal, ki je s črešnje padel," je dejal Korenček nevoljen, in hitreje, kakor bi kdo verjel, ki ga je poznal, je odkorakal proti krcsiji, kjer se je komaj še slikal hrup od mosta. Ravno ko je eavil okrog ogla, je zazvenel železni kol v pomočnikovi roki in popraskal po zidu. "Ho, ho, tatje, roparji!" je pričel klicati Korenček in stekel nazaj po veliki ulici. Ko je pomočnik na lestvi to zaslišal, je izpustil kol iz rok, skočil z lestve, polomil v zaletu par kolov pri ograji in zbežal proti Ločni za tovarišem, ki ga že nikjer ni bilo več videti. Birk tudi ni mogel ostati. Ko so pritekli s svetilni-carni kresijski sluge in je prikorakala vojaška straža, seje bil že tudi cn izgubil v nočni tmini. Poskus se je bil ponesrečil. Po velikih ovinkih je prišel Birk proti jutru truden in slabovoljen domov. Vrgel se je na posteljo, a dolgo ni mogel zaspati, ker so mu burni dogodki hodili po glavi. Ko je zadremal, se mu je zdelo, da stoji pod kresijskim oknom s kolom v roki in da se trudi zaman izdreti omrežje; a v stiski da mu prihaja na pomoč velika množica, napol znani obrazi, zaraščeni korenjaki in med njimi širokopleči Sinur. Zbudil se je, a sanje mu niso šle iz glave. (Dalje prihodnjič.) -o--. Dobro bi bilo upeljati gostilne za krave Greenfield, Michigan, 20. avgusta. 12 krav farmarja Phelpsa v tej vasi je bilo sinoči precej pijanih, ko so zašle na prostor, kjer je imel neki tihotapec skrito žganje. Toda farmar si je drugo jutro zadovoljno "mencal roke, kajti vsaka krava je dala približno galono več mleka kot navadno. Grof mora seči v roko, sicer je kaznovan Budapest, 20. avgusta. Grof Zichy se je moral na sodniji prepričati, da je svet danes precej demokratičen. Grof je bil tožen, ker ni hotel seči v roke nekemu odvetniku, ki ni plemenitaš. Odvetnik je dobil tožbo in grof je moral plačati $80.00 globe. Masaryk in Cermak na skupnem sestanku Bistrička, češka, 20. avgusta, župan mesta Chicago, Anton čermak, in predsednik čeho-slo-vaške republike sta se; danes se-šla v tem kraju, kjer se nahaja Masaryk na počitnicah, čerma-ku so priredili slavnosten sprejem. POZOR! Naročniki v Clevelandu in okolici, ki dobivajo "Ameriško Domovino" po pošti, naj sprejmejo v naznanje, da jih bo odslej naprej obiskoval naš stalni zastopnik Mr. Joško Penko, ki je opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine. Prosimo cenjene naročnike, da sodelujejo v vseh ozirih z našim zastopnikom. Uprava Am. Domovine (x) "mali oglašT" Stanovanje se da v najem, 5 sob, kopališče. Zelo poceni. Stanovanje se nahaja na 1039 E. 72nd St. Pozve se na 902 E. 144th St. (198) Dekle išče delo, sposobno za vsakovrstno delo. Vprašajte na 990 E. 69th St. (199) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe, kopališče. Odda se odrasli, mirni družini. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. (Aug.18.20.22.24) Stanovanje se da v najem, 5 sob in kopališče, zgorej. Vse nanovo dekorirano. Rent samo $22.00 na mesec. Vprašajte na 1167 E. 74th St. (197) Pohištvo naprodaj Zaradi odhoda iz mesta se želi prodati še skoro novo pohištvo za tri sobe. Proda se skupaj ali pa vsak kos posebej. Zglasite se zvečer po šesti uri ali pa v soboto popoldne na 1188 E. 61st St., zgorej, št. 4. (197) Permanentno uravnanje las Mi vam spletemo, ttiarceliramo in uredimo lase. Prvovrstno delo po najbolj zmernih cenah. Amelia Kovach 1107 Addison Rd. HEnderson 4181. (Mon.x) Liberty House Wrecking and Lumber Co. 5327 St. Clair Ave. ENdlcott 0642 POSEBNOSTI ZA ODPRTIJO: Novi 2x4, 18 čevljev dole. 2c čevelj Novi Vi in i- L»P siding, 3c kvdr. čevelj Rabljeni 2x4, lc čevelj. exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: (fueling) PERRY'S SERVICE STATION 6619 St. Clair Ave. JCUZXXXZXXXZZZZXXXZZXXZZXl ARNOLD ZWEIG Za "Ameriško Domovino" prestavil M. IJ, >".'. i .'V Ur, *vv/ H *t" f. "Tile Nemci pa imajo možgane v glavi, ki izgledajo kakor golobnjak. Ko bi mene ulovili ..." globoko je dihnil in strahu trenutek pridržal sapo. Babka je dejala mirno: "Umakni se malo." Legla je poleg njega na posteljo, kakor leže poleg moža žena, ki1 si ga je izbrala za druga v življenju. "Misli na poletje. Dobri časi prihajajo v gozd. Vroči dnevi v senci, Griša, med malinami, kjer bo dovolj dela in tudi prijateljev, ki ti bodo pomagali." Pri tem je umolknila, zastrmela se v strop, prekipevajoča pričakovanja. "Vsak norec bi lahko ostal tu," je dejal počasi Griša. "Jaz pa nisem zato zbežal Nemcem." Mladenka je pobesila šobo. "Dobro, pojdi tedaj," je vzkliknila. Bila je bleda groze in razočaranja: nekaj je bilo v njej— nekaj kar je sama vsadila. Griša jo je objel krepko okoli vratu. V mrak je odločno govoril: "Mar misliš, da ne bi tudi jaz rad ostal tu, Anja? Mar ne bi hotel ču titi tvojih rok okoli mojega vra tu še za dolgo? Mar nisi napra vila iz mene zopet moža in nastanila v moje srce mir, kakor zavrta človek v globino vodnjak, da prikipi potem iz njega bistra studenčnica, ki opere vse stra šne spomine na ječo? Misliš, da tega ne cenim? Mar ne bi bil navaden pes, ko ne bi tega cenil ? Vendar me nekaj vleče, nekaj, kar hoče iti domov. In tako ti povem odkrito: ne bom mogel ostati pri tebi." Nekako deško je odmeval njegov glas, nekako usmiljeno in proseče kljub trdni odločnosti. "Saj ne pojdem še, ako me hočeš imeti še tu. Zakaj naj le ne bi ostal tu pri tebi in tovariših kake tri ali štiri tedne in zakaj naj vam ne bi pomagaj — a potem šel? ... In tudi me bodo zopet iskali orožniki, pa se bom moral skrivati cele dneve. In ako me zasežtejo?!" Babka je temno gledala in molčala. Mislila pa si je: "Ali res poj de? Ali me vzame s se boj?" "Moral bi delati zanje še dolgo potem, ko bo sklenjen mir Navažati zemljo v samokolnici pobirati žične ovire, žagati dr va v ječah. Mar ne bi bilo bolj še, da se kar zapodim proti njim orožnikom in njihovim puškam — en strel bi končal vse!" Prisluškovala je njegovemu težkemu dihanju. Babka je ve dela sedaj, da so zaman vsi upi globoke strasti, ki se je zbudila v njej do tega mladeniča, ki se ji je že takoj dopadel, ko ga je prvič ugledala pri ognju v gozdu, do pri prostega Simona, ki je imenoval risa divjo mačko, in ki je blodil tako sam po gozdu s svojim bodalom, lokom in pši-cami. Prsa so se ji stresla, smeha. Objela ga je okoli vratu in ga ugriznila v uhelj, ko mu je zašepetala: "Nu, dobro, pojdi, a jaz ti bom pomagala, vojaški norček ti!" čudno so zadele nje besede Grišo, tako da se je za-strmel v njen obraz. Videl je, da se lesketajo solze v njenih, očeh, ko je nadaljevala: "Saj ni treba, da vsakdo ve, kdo si. Baš sedaj prihaja preko fronte vseh vrst dezerterjev, ruskih vojakov, katerim je vojna že presedla* in ki se vračajo k svojim ženam in otrokom: seveda, ako so njih rodni kraji tostran nemške črte, a ne v Rusiji. Tu, v koči imam suknje in hlače, ki so bile last Ilije Pavloviča Bjušev-a, ki je bil tu pri meni, a je umrl, kljub temu da smo se vsi trudili okoli njega.' Za vratom pa je nosil košček bakra, kakršnega imajo vsi vojaki, a jaz sem ga shranila tam v predalu; Ako te zapusti sreča in te zalotijo, lahko porečeš, da si Pa,vlovič Bjušev iz Antokola, 67. polk, 5. kompa-nija, na poti domov, k materi: prišel da si skozi fronto, tedaj dezerter. Premotil jih boš s tem kar se ti pa lahko zgodi najhujšega, je, da te zopet vtakne-o v kako jetniško taborišče, a medtem bodo poizvedovali. Med-em pa bom jaz podučila starko. ■Jaz poznam Natašo Pavlovo Bjušev in tudi vem kje živi. Prisegla bo na vse, kar ji mi poreče-mo. Kaj praviš na to, ti vojaški norček ti?" Preko Grišinega obraza, se je razlil smehljaj; zaprl je oči in jih v ponosu in občudovanju zopet odprl: "Hudič ni napol tako ludoben, kakor je njegova babica, ta pa je navaden idijot v primeri z dobro žensko, ki te lju-ai." In kakor jastreb se je vrgel na debele, blede ustne, ki so mu dale tako dober nasvet. Dež je pljuskal in lil, utapljal pojemajočo dnevno luč. Ru-dečkasta svetloba svete luči pri ikoni je obsevala obleko in zlato krono Device. ŠESTO POGLAVJE Po reki Potoki, lei so ysled neprestanega hudourja narastli v hudournike, so hiteli proti rekam v ravnini. Sposoben splavar bi lahko vozil po njih v ploskem čolnu, pa tudi splav bi lahko splavil po njih, čeravno ni bilo to baš lahko. Okoli kolib, kjer so živeli naši znanci, so nastale gozdu zareze, presledki. Ves mehkem mahu, ki se v solncu tako hitro posuši, ter prisluškovali petju nebroja ptičkov, katerih sicer niso videli in tudi niso poznali njih imena. Take rokovnjaške kompanije so obstojale mnogokrat iz samih domačinov. V tej so bili poleg Babke, Kolje in Nikite, ki sta bila kakor Griša bivša vojna ujetnika le še trije domačini. Ostali so bili Nemci — in vsak je imel za seboj svojo zgodbo. Griša jih je opazoval z vrha drevesa. Niso se mu dozdevali več, kakor so se mu dozdevali spočetka: mala skupina kakega kor-porala, kateri treba nekaj časa, da absorbira novodošleca. Griša je že spoznal v njih različne sposobnosti: razlikoval je srborite-ga Nikito od prijaznega Kolje— čeravno je Kol j a vse svoje važnejše misli prikrival. Izvedel je tudi, da je Fedjuška sin dobro-stoječega trgovca iz Mervinska in da so ga hoteli Nemci vtakniti v kazenski bataljon. Tudi je že vedel, da se je Anton Antonovič pregrešil s tem da, je vdrl v neko hišo in potem zbežal iz ječe, pa tudi, da je bil vsem trem Nemcem ljubše podenje po gozdu, nego pa vožnja, v živinskem vozu proti francoski fronti. Sprejeli so Grišo kot tovariša. Sicer so bili napram njemu v začetku bolj hladni. Ta hladnost pa se je stopila, čim je tudi Griša sto- dan je grizla že,ga s svojimi ostrimi zobmi v mogočna debla, ki so potem padala pod udarci sekire. Obupni udar drevesa ob drevo ali pa debla ob tla, je pre-plaševal le vrane in druge ptičje prebiva,lce vrhov. Raz vrh mogočne jelke je videl Griša okoli sebe le morje drevesnih vrhov, temno zelenje" ali pa na brezah svetel puh spomladi. široke veje hrastov in bukev so bile še vedno gole: preko gozda se je vspenjalo jasno, modrikasto nebo. Daleč tja proti zahodu, milje in milje daleč, je bil v gozdu mal temen presledek — nekdanja zapuščena artilerijska postojanka. Delavci so imeli opoldanski počitek. Po tednih neprestanega dežja, so možje ležali sedaj na ril svoj delež dela s tem, da je podiral, vlačil les domov ter se sploh v vsem udejstvoval. Gotovo je bilo, da bi bili ob njegovem prihodu enoglasno odglaso-vali, naj ga pošljejo dalje po njegovih opravkih. Sedaj pa je bil Griša ravno tako gotov večine, ki bi glasovala, naj bi ostal še nadalje z njimi. Kje je Griša prebival noči, dali je spal z njimi ali kje drugje — vsaj zdelo se je tako — ni nikogar brigalo, čeravno bi bili morebiti Kol j a in tudi še par drugih hoteli obravnavati to zadevo s puško v rokah, ako bi se vlekla le predolgo. "Kaj pa dela onile tam gori?" je vprašal Kolja medtem ko je otresel ob peti pipo. "Vrane ne gnezdijo še sedaj." "Najbrže išče ptičjih jajc," je odvrnil zaspano Fedjuška. Griša je vdihnil vase vonjavi zrak, ki je prihajal z zemlje in mahu. Vse naokoli je videval znamenja spomladi. Dve veverici ste se pripodili gori po deblu ter v svoji zaljubljenosti cvilili. Običajna njiju pažnja in nenasitna radovednost sta se izgubili v praznovanju mladega leta. Griša si je bil suknjo sle-kel, objel deblo z roko kakor bi objemal človeka, ter mislil na onega Bjuševa, ki mu je še po smrti tako dob roti j i vo prepodil zadnji strah in skrbi. Tudi Bjušev je imel brke, kakršne si je pustil porasti Griša. Tudi Bjušev je bil Babkin mož in pošten ruski vojak. Mislil je o rojstnem kraju Bjuševa, kako se je tudi ta podil za vevericami v an-tokolskih gozdih za Vilno. In kako bo ta Bjušev njegov varuh, ako se sreča zabrne na slabo. Kako bi se bil tudi Bjušev veselil spomladi, da ni dobil v hrbet nemške krogle. Gotovo je imel dušo — sam Bog ve, kje se sedaj ta duša klati? Najbrž se je veselil pomoči, ki jo bo nudilo ime, ki ga je nosilo njeno meso, njegovemu nasledniku, Griši. Sedaj je Griša bil prijatelj tujcem in Celo mrtvim, katere ni nikdar poznal. Vsi so bili ljudje kakor on. Ni jim sicer mogel videti v duše, vendar je lahko spoznaval njih čuvstvovanja. Morebiti pa se je duša jezila, da so ime njenega telesa tako oddajali drug drugemu, kakor kako obnošeno obleko — vendar pa, če je bilo kaj smisla v krstu — in Jezus Kristus ni umrl zaman — tedaj mora biti duša zadovoljna. Vse je sililo v tem času iz zemlje. Da so mogli iz nje mrtveci — gotovo bi bili začeli novo življenje. Zakaj pa naj ne bi plule z vetrom mimo tudi duše? V pravljicah, ki jih pravijo stare ženice, se dogajajo kaj čudne stvari, dobre in slabe — duhovi se dvigajo iz močvirij v obliki migljajočih lučic. In gori viso- ko- na hribu sedi stara Babaja-ga. Zakaj naj ne bi bil človek, kakor je drevo, ki postaja vsako leto višje, vsako leto debelejše, ako ga ne posekajo? Potem pa se je domislil, da ne živi drevo, ako ga posekajo ali pa če ga podere vihar, več, pač pa da poganjajo še naprej njegove korenine. In kakor poganja drevo vsako leto, tako prihaja tudi človeku z vsakim dnem novo veselje — brste mladike iz semena, ki ga je posjal. In tedaj je zaplavalo njegovo srce tja daleč v Vologdo — k malemu detetu, katerega ni še videl. V malem, ploščatem čolnu, ki je izgledal kakor velik zaboj, sta se vračala s'svoje dvodnevne eks-pedicije Babka in Fjodor Dukaj-tis. Ob obali reke je bilo pet va si, kakor želodi na vrvici, koj ob robu gozda, na katerega severni strani so že v davnini zasekali predel. Ves gozd je bil lastnina grofa Muravieva, kateremu ga je podaril car od kronskih posestev, ki so bila ugrabljena nekdaj ljudstvu. Sedaj pa so mo- rali vaščani plačevati davke in naklade Nemcem, pa jim ni niti na um prišlo, da bi kedaj gozdne izgnance izdali. Nasprotno, kupovali so od njih les ter jim pomagali splavljati po reki navzdol debla — dragocena debla, ki so si jih Nemci prilaščevali. Čemu naj bi Reb Eisik Menahem, vaški gostilničar, ali pa vaški starešina, Pavel Gurtkjevič, poizvedovala, zakaj nosi ta in ta ženska kite in moške škornje, o sivolasi ženski, ki je trgbvala z njima že več ko eno leto? Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877 Dve sliki iz prizora farmerskegd štrajka v Iowa, kjer so farmer ji zastavili vsa pota, ki peljejo v SioUx City in ne puste nobenega živeža v mesto. S tem skušajo dvigniti ceno raznim pridelkom. in živini. Gornja slika kaže, kako so ustavili truke, ki so vozili živino in spodaj je truk, s katerim farmer ji vozijo mlekc) brezplačno v mesto za časa štrajka. štrajk se je že zelo razširil. Nekatera poročila pravijo, da se bo newyorški župan Walker prej odpovedal, predno bo izrekel governer Roosevelt svojo sodbo glede župana, ki se sedaj nahaja v preiskavi. Ako bi se župan odpovedal, bi zopet lahko kandidiral pri glavnih volitvah novembra in tako zopet lahko nastopil svoj urad. Na levo je župan Walker, potem prizor, ko ga zaslišuje vladni zastopnik Seabury in na desni je predsednik mestne zbornice, ki bo opravljal županske posle, ako bo Walker odstavljen. Spodaj na desni je newyorška mestna hiša. spodaj na levi pogled na Neiv York. ZA SELITEV IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM ANTON SEDMAK 1139 Norwood Rd. HEnderson 1920 II Dobra postrežba po zmerni ceni Aug. Kollander Co. (poprej Mihelich Co.) 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike: POŠILJA denar v staro domovino točno ln po dnevnih cenah; IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA Poceni, udobno in hitro bodo potovali v stari kraj oni Slovenci, ki se bodo udeležili Jesenskega izleta na najnovejšem, najudobnejšem in najmodernejšem parniku Francoske Linije "CHAMPLAIN" 4. oktobra t. 1. Nizke cene tretjega razreda Do H^vre same..........................$ G9.50 Železnica Havre do Ljubljane 14.73 Do Havre in na7.aj samo........ 123.00 Do Ljubljane in nazaj samo 159.00 Davek dodatno Za vsa pojasnila o parniku, potnih listih, permitih itd. obrnite se takoj na: AUGUST KOLLANDER CO. 0419 St. Clair Ave., Cleveland, O. Ali pa na: cfreaek c&ns 26 Public Square, Cleveland, O. JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers BIdg. Mala «12« Zvatier: 15621 Waterloo Rd. Kenmore 1691 t V SPOMIN druge obletnice smrti našega nepozabnega sina in bratca Harold Smole ki je preminul 23, avgusta, 1930 Sladko spa vaj, dragi Harold v hladnem grobu; nikdar ne boš pozabljen od svojih dragih. Žalujoči starši in sestre. Model A (tudi model B) ■ a Muytag, najboljši pralni f Saw stroj, z velikim, četverovo- glatim čebrom iz aluminija ijQif5 in slavnim Maytag roller iz- žcmalcem vode. ZNIŽAN KH *26°° i - MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 *SiES: Niagara #tolls only One Way $6.5o round trip between CLEVELAND and BUFFALO Autos, any size,, carried for only »3.75 ($4- 75 July lit to Sept. 141b inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P. M.p May 15th to November 1st. CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only «3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only «3.75. THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY Ask your Local Tourist or Ticket _^ Agent for mwC&B Lin, Folder. iOJfl Ea» 9th Street Pier including Free Auto Map andCleveland, Ohio details on our All Expense Trips. 000002482301535348005348482348234848484848535348535348