Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. -i IA NKKAJ VF,f KOT 2 NA DAN DOBIVATE f, C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izrunii nedelj tn praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima :: [Telephone: CHclsea 3-1242 Reentered ma 8« fond Clan Mattrr September 25th. 194« at the P«mt Of flee a* New \erk. N. Y\, under Act of Congress of March 3rd, 1879. [No. 79 — Stev. 79 NEW YORK, TUESDAY, APRIL 22, 1941 — TOREK, 22. APRILA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. PETER II. V JERUZALEMU Med poletom čez Sredozemsko morje je bil aeroplan napaden in en minister ubit Kaj se dogaja po Itadio (KisUija v A »kuri je veeraj naznanila, da m> je ju-g*»slovanski kralj Peter 11. z aeroplanom pripeljal v Jeruzalem. Na (teletu eez Sredozemsko morje je njegov aeroplan napadel nek nemški ali italjanski aeroplan ter ga znatno poškodoval. Pri tem napadu bil ubit nek minister. ki je kralja spremljal, eearar ime pa ni bilo naznanjeno. Ko je aeroplan pristal v Jeruzalemu, je bilo na njem mo-opaziti sledove napada. PwuH'jM' radijsko s|>oročilo pravi, da je napadalec stre-Ijal s strojnico na aeroplan. S kraljem so se še pri|»eijali ministrski predsednik general IMišui Simovie, bri^adni general Klovdan Jovanovie, dru-tri ministrski podpredsednik v Simovieevem kabinetu in vna-iiji minister Momeilo Xinrif. Kot pravi |*oro«"ilo iz S v ire, je bi! v tej družbi tudi vojni minister Bogoljub Ilir. Morilci kralja Aleksandra M i jo Kraj, Zvvonimir in Ivan Ilajtie, ki .-o bili zapleteni v umor kralja Aleksandra iu I ruu.*oskega vnanjega ministra Louisa IJarthona v Marselje-zu leta 19.J4 in so bili vsled te-ara zločina obsojeni na ilosmr-tii«» ječo, so pričeH )M>stopanje za svojo oprostitev. Njihov za •.Tovornik orjres Dcsbous je pri ju ugodila zahtevam unije, bodo delavei zastavk;ili. Po radio je bilo naznanjc da 1k> kralj Peter v Jeruzalemu i|Ki>tavil jusro>lovansko vlado ** v izgnanstvu.*' Poslanik odpotoval v Moskvo ta hm usmrčeni dve osebi. U enem se ve, da je premolar, dočim i dentiteta drugega ni znana. O tem i Governor Neelv je dal zastra-svojem namenu je unija že «b- žiti vhod v premogovnik z dr- vestila posredovalne oblasti države Michigan. R. A. Thomas, predsednik 1'nited Automnfbile Workers, je rekel, da btovali v Zdr. čaj že obvestili oblasti o svo- d ribi ve. Ameriški diplomatski iom sklopu oziroma namenu, •no, i .. . ,. • /;i>t<»|nnki so s* poslovili odUodhajajočih Jugoslovanov. v Budiii»i»ešti' Kelo pred dobrim tednom je bila končana stavka, ki jo je proglasila ista unija v Fordovi River Rouge tovarni. K<»t pravi radio [»ostaja v A lika i ij je vodja hrvatske kmetske stranke in ministrski pod preti sedn i k dr. Vladimir Maček ostal v Zagrelm in *k> v novi vladi " neodvisne Hrvatske." Radio |H»staja v Viehvju |»a je sporočila, da je tudi dr. Maček dos|»el s kraljem in ilrugi-mi ministri v Jeruzalem. Petrov razglas Poročilo iz fjoiidotta pravi, da je kralj Peter 11. preti svojim begom iz Jugoslavijo preti prodira jočo nemško armado izdal na svoj narod naslednji razglas: *4('etudi moram zapustiti rodno zemljo -pred močnejšo sovražno armado, vendar ne mislim opustiti borbe za čast naše zastave. Po zgledu svojih velikih prednikov bom do zadnjega diha visoko držal zastavo Jugoslavije.** Dr. Maček v Zagrebu zaviio policijo. A' Washington!) je poverila zvezna delavska tajnica Miss Pcrkiiis zadevo stavke pri Binitflmro (Pa) Steel Foundry and Machine Company pred kratkim ustanovljenemu obrambnemu posredovalnemu -uradu. Zbornični mornariški odbor je priporočil predlogo, naj bi pred napovedjo in izbruhom stavke v katerikoli narodno -obrambni industriji poteklo ž»» vsaj -•"> dni. Nadalje določa predloga, naj bi bi'e v : obstojnih pogodbah brez ljave vse določbe glede If.ed"' ali 4 i o peli shopa". "Usoda Anglije je zapečatena" Nemške izgube Po zadnji poročilih, ki pa niso točna, so imeli Nemci v bojih z jugoslovansko armado 100,000 izgub, na Grškem (do sedaj) 90,000 in iv Libiji 45,000. To je znatno več, kot pa v Vseh kampanjah na Poljskem, v Franciji, Belgiji, na Holand-skem in Norveškem. Z grške fronte Novi "Dunkirk" se naglo bliža Nemško levo krilo, ki si je po vročih bojih osvo- jilo gore Olympusa, se je razpršilo po planjavah Gerald P. Nye, republikanski senator iz North Dakote in voditelj ameriških isolaeioni- • -r . i i i i i- * i i Si..v, j, rekel, ,1;, je „«,„]„ a..- esahJe Podrlo dalje proti jugu do Lami- je južno od Larisse, glavnega mesta Tesalije. Bolj počasi pa Nemci napredujejo bolj proti zapadli, za-padno od Pindus pogorja, kjer so na tudi že zavzeli Metsovo prelaz in skušajo sedaj zajeti med Janino in Jonskim morjem grško armado, ki se pred italjani umika iz Albanije. gleškega imperija zapečatena, da se pa Ameriki ni treba vsi ed t eira p re več ra zb u rja t i. Po njegovem zatrdilu je bila Anglija vedno mogočna konkurent ka te dežele ter skušala pograbiti vsak cent. Priznal je, da bi .poraz Anglije zelo neugodno vplival naj ameriško vnanjo trgovino, koncem konca bi pa naša dežela ne bila preveč prizadeta. P o senatorjevem zatrdilu predstavlja tujowem^ka trgovina komaj tri odstotke "v>e vin«' ltieriko. P Centralno in .Južno A- ve-clo- V New York n je sklenil odbor t'nited Mine Workers', kateri istotako pripadajo ('!(>, Neko poročilo iz lierli na pravi, da se nahaja dr. Vladimir Maček v Zagrebu, glav- . nem mestu "svoAjorine ilnat- ,la lie hn »M>slal svoJl1' »J"di na ske'\ To poročilo nasprotuje prejšnjemu iz &vi<*o, ki pravi, da je dr. Maček spremil kralja Petra v Jeruzalem. CIO jeklarji so zastavkali pri John A. RoeblingV Son Company v Trentonu in Roefo-ling, N. J., ker skuša konipani-ja uveljaviti nov načrt za po-'s pesen je dela Cnija pravi, da je za stavkalo 5100 delavcev, delo, dokler ne bo dosežen f,niij;, pa, da samo nekaj nad sj»orazum tudi z lastniki pre- op0<). V Youngstown, Ohio je mogovnikov po južnih drža- f,db»žilo orodje t',00 delavcev Nemci napovedujejo novi Dunkirk Nemški strmoglavci so včeraj bombardirali pristanišče Volos ob Egejskem morju, Chalcis na Euboea otoku in Pirej. Kot preivi poročilo iz Berlina, so nemški bombniki med Euboeo in Kreto potopili 5 angleških transportnih parnikov, štiri pa naše gospodarske odvisnosti."j poškodovali tako, da so se obrnili na stran in se bo-To izsnfho bi bilo mogoče na-| , . ., v . Kr - . i-» i l-i- domestiti S psj>ešenjem tnro- do tud] najbrze potopili. Nemci trdijo, da so bili rj>otopljeni in poškodovani parniki polni angleških vojakov, ki so se umaknili z Grške in so bili na potu v Afriko. —"Drugi Dunkirk preti Angležem," pravijo Nemci. Poročilo časnikarskega poročevalca Poročevalec Associated Press poroča, da je za Angleže na Grškem sedaj mnogo težji položaj, kot pa je bil v Dunkirku v Flandriji lansko leto. An-gleži se umikajo proti jugu, Grki pa krijejo njihovo umikanje ter z junaškimi boji zadružujejo prodirajoče nemške oklopne divizije. Poraz zavezniških armad na Grškem je bil viden tretji dan nemškega vpada na Grško, ko so Nemci zasedli Bitolj-ski prelaz. Davek na samstvo Brazilski predsednik (ictn-lio Vargas je odredil, da bodo tM,aJ j morali plačevati vbod oče vsi neporočeni moški davek, ki bo porabljen za po- v Buffalo, N. Y. Družba iz-kov. Lewis je južne operator- 'deluje granate za Anglijo, to-ie brzojavno vprašal, če se,^ vsled štrajka je produfcci-11 oče jo pogajati Takoj so bili ja procoj zaostala. Delavci so zadovoljni, toda ]»od pogojem, 17J1štrajkali pod vodstvom CIO da na konferenci ne bodo m»v-|f>dbora za organiziranje je zoči lastniki severnih premo- klarjev ter zahtevajo višje pla povili kov. Lewis jim je sporo- O KAPITULACIJI VOJSKE Po poročiliu, ki prihaja iz gajauja uspešno končana in it al jamskega vira, je mogoče j pogo je z;i predajo sta za Ju-dobiti inalo jasnejšo s'liko o goslavijo podpisala Cincar -kapitulaciji jugOMlovmt s k e Markovič iu general Janko vie, vojske. Kot pravi to poročilo, je laški vojaški atašej |>olkov-nik Bonfatti bil prit»iljen ostati v Beogradu vsled naglega vdan a nemške armade. Ko je nemška vojaka prišla v Beo- za Italijo pa Bonfatti. Kako I »a je prišlo v tem oziru do s)>orazuiua z Nemci, ni znano. Iz tega vira prihaja tudi poročilo, ki pravi, da je bil pri četrtem bombardiranju Beo- grad, je Bonfatti stopil v zve-j grada težko ranjen bivši mini xo % bivšim vnanjim ministrom strski predsednik Drag i š a irkoviceni in £ p jim ■a 44 kapi tu-bila po- Cvetkovic, ki se še sedaj na-liaja v resnem položaju v bolnišnici. čil, da se bo unija pogajala, toda vnaprej noče dajati no-benih obljub Ko so se severni operatorji spora-zumeli z United Mine Workers, da lw»do plačevali premogarjem po se-te:n dolarjev na dan, so za-Hopniki južnih operatorjev odšli s konference. Prejšnjo ^redo je bila sklenjena med United IMine Workers in severnimi operatorji tudi |»ogo-dha, podpisana pa še ni bi'a, in kakor vse kaže tudi ne l»o, dokler ne bo zajamčene premogarjem po južnih državah isto pravice kakor po severnih. V Widen, W. Va., se je za-vržil krvav izgred pred tamkajšnjim premogovnikom. Te- Zastopuiki Aluminum Workers unije (CIO) v New Kensington, Pa., so izjavili, da se l»odo te dni začela pogajanja z Aluminum Company of A-moriea, ki ima v deželi pet velikih tovarn. Delavci zahtevajo na uro petnajst centov pri-!>oljška. V Chieagu je sporočilu n-prava International Harvester Company, da bo plačala svo-iim 42 tisoč delavcem pet cen-♦ov več na uro. Zdaj -zaslužijo neizučeni delavci pri Harvester od 53 do 62 in pol centa na uro. Za istotaliko bodo povišane mezde uslužbencev Lion Oil Refining Company. t :ia.šega naroda. Iz tega razlo-pridobiti Hrvatsko, da je iaz- !^a in na sedaujo nesrc srlasila svojo neodvisnost, na- ^ R0 ge nismo vklonili :t; se kar so pridrvile nemške arma-1 h„.no dalje l»ojevali ob st««a ni naših zaveznikov do končne zmage." Grško in vsled te na, je da so 'bili zavezniki pripravljeni, nam niso mogli pomagati z aeroplani in oklopnimi skupinami, katere smo tako bridko potrebovali." Simovič je rekel, da ^e je nemškim agentom po-reči i o da," je rekel in zahvalimo se tudi junaštvu naše avijatike, ki je sovražniku povzročila velike izgube in ki je tekom bo-h»v izgubila odstotkov svoje s-ile, da smo |»o prvem presenečenju dobili še eno priložnost organizirati odpor ob Kosovo-Kruševac-Kracrujevac- ! naglo prodirali, da Srbi niso mogli več utrditi svoje črte. "Nasrlo prodiranje nemsVili s'everozapadno oklopnih čet v Jugoslovanski aeroplani v Rusiji WOR radi<» postaja v New Vorku je ravnokar naznanila, da j«* v Rusijo priletelo 107 Bosno v smeri proti Banji Tai-j ki in v Dalmacijo, kakor tudi jnsoslovanskili vojaških aero-močan pritisk na bok našr P'anwr. k« l»odo z dovoljenjem vojske, ki je branila soveroza-' sovjetske vlade odleteli na Or nadno Srbijo — pritisk od ^ ,la Pomagajo ?labca v smeri proti Valjevu Beograd črti in smo še nekajlVse to ie preprečilo naarlo oi časa -zadrževali sovražnikovo prodiranje." Medtem ko je Simovic pri -znaiL napako, ker Jugoslavija pred vojno ui sodelovala z eranizaoitjo žil, po katerih je vrhovno poveljstvo nameravalo poslati vojaštvo do zadnje obrambne črte," je rekel. "PosrlanTee naklonjenosti, ki da pomagajo Grkom v njihovem boju proti Nemcem. Ako je v Vaši naselbini zastopnik "Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-Ameriiauskj Koledar (ft 1941. LAS H A K O D AM — New YorS Juesday, April 22, 1941 VSTANOVLJEN L. 18S "GLAS NARODA 99 (A Corporation). J. Lapaiia, Sec. — Place of bnslneai of tbe addfMM of above oCfleera: 210 WEST 18th STRUT. NEW YORK. N. X. 48th Year k •Qlo Naroda" la leaned erery daj except Saturdays. Sunday* and Bolldaya ^abecrlption Yearly PL—. Advertisement oo Agreement. Zi četo . to relja list aa Ameriko la Kanado $6—; aa pol leta 93.-; aa «*t-t !eca «14». — Za New York aa celo leto »7.— ; aa pol leta 18.00. Ea laoaematf o aa celo leto f7,—; aa pol leta 83AO. *Glaa Naroda" Izhaja TaakI dan IzrzemSl sobot, nedelj In praznlkoT. "GLAfl NARODA." ti« WEST 18th STREET, NEW TORS, N. X. CHelaea 8—1242 OBSOJENI NA PORAZ Naciji kaj radi prepričujejo 'svetovno javnost, da so s svojimi zavezniki vred številčno nepremagljivi, da nima nihče toliko vojakov kot jih imajo fašistične sile ter da se glede o-preme ne more kosati z nemško, laško in japonsko armado nobena druga armada ua svetu. Nemci so imeli o svoji armadi že tekom svetovne vojne tako mnenje, dokler niso bili v vojaškem in moralnem |>ogle-du popolnoma poraženi. S.-h- takrat so zvrnili vso krivdo na angleško blokado. Naciji in fašisti ne pripisujejo sedanji angleški Idokadi nobenega pomena, in pravijo, da bo končno zmago odločila vojaška premoč. Svoječasno se je Mussolini }K>stavIjal z osmimi milijoni bajonetov, ki naj l>i spremenili Sredozemsko morje v izključno italijansko morje, v "mare nostrum". Italija ima 45 milijonov prebivalcev. Ce bi razen za vojaščino sposobnih mož pobral Mussolini tudi vse otroke in star ee, ki morejo držati puško v rokah, bi mogoče rekrutiral petino laškega prebivalstva. Kje je pa oprema za te rekrote? Italija je imela v Abesiniji, Eritreji in Italijanski Somaliji od 60 do 80 tisoč italijanskih vojakov. K temu je treba prišteti Še dvakrat toliko domačinov, da je bilo vsega skupaj 240 tisoč mož. V Libiji >o imeli Italijani ob pričetku vojne pri bližno 380 tisoč mož. Kakšnih J00 tisoč jih je ujel angleški general Wavell. V Albanijo in proti Grkom je poslala Italija 240 tisoč: vojakov. Ce vse seštejemo, dobimo SliO tisoč vojakov, torej komaj deset odstotkov števila, s katerim se je Muss'olini ]k>-stavljal. Nemška armada ima 2"J0 divizij. Ce šteje vsaka divizija 13 tisoč mož, ima potemtakem Nemčija .'» milijone 300 tisoč vojakov. K temu pridejo še etapne in Okupacijske čete. S to silo <1 rži Hitler vso Kvropo v šahu. Od Norveške ocl Biskajskega zaliva na zapudn, od (klanska ob Vzhodnem morju do Varne ob Črnem morju so vse]>ovsod raapost avl jene nemške garnizije. Meja proti ruskemu ** prijatelju" je dobro zastražena. V "zavezniški" Italiji mrgoli nemških vojakov, čijih naloga le krin-ti, da (Mussolini ne sklene za Italijo separatnega liri Vstevši sudetako ozemlje in Avstrijo je Nemcev 83 mi-iij i' Navzlic temu velikem številu se pa zdi, da se Hitler j«o>lužu." že zadnjih vojaških rezerv. Angleži so sestrelili dosti nemških letalcev, ki jim ni bilo več kot sedemnajst ali osemnajst let. V Nemčiji je tako veliko .pomanjkanje delavcev, da so stotisočeri prebivalci iz zasedenih dežel p rimom ni k prisilnemu delu. Nemška rezerv a torej ni neizčrpna. Hitler je |M>vabil japonskega v na njega ministra Ma-tsuoka v Berlin, ker mu je hotel povedati, da se mora Japon-ka zdaj zaplesti v vojno z Veliko Britanijo. Veliko Britanijo je treba prisiliti k borbi šv na kakšni drugi fronti. Ja|H>ucev je 7ori na Kitajskem. Kitajska ima približno 400 milijonov pr«4>ivalccv. Z Japonsko se l»ori že izza leta ltKtl pa ni še uiti malo izčrpana. Velika Britanija postaja vsled ameriške "lend-lease" postave z vsakim dnem močnejša. Ima rezerve, katerim Hitler ne more biti kos, četudi mu priskoči na (pomoč 175 milijonov Rusov. Angleško otočje ima 47 milijonov prebivalcev. Za Anglijo stopi poleg tega 350 milijonov Indijcev (indijske čete so odločile borbo v Eritreji,) 7 milijonov Avstralcev, 3 milijone Novozclandčcv, 10 milijonov Kana#dčanov, 4 milijone G|*kov itd. , V angleški armadi se bore ljudje iz Južne Afrike, Nigerije, zamorci z Zlate obali, vojaki iz Nove Fundlandije itd. In na strani Anglije so več ali manj tudi Združene države s svojimi 135 milijoni prebivalcev. Hitler skuša Japonsko zato zaplesti v vojno, ker so mu njegovi generali povedali, da je mogoče na notranjih črtali izvojevati bitke, nikakor pa ne vojne. Za zmago v vojni, ki se ne vojuje le za košček zemlje, j' ač pa ohranjenje svobode in demokracije, je treba boi+»e na skrajni vnanji črti in je treba imeti za seboj ves svet. Napoleon je dospel do Moskve, (poražen je bil pa pri Waterloo. Na kopnem ni mogoče prodirati do poljubne daljave, ker se utegnejo dobavne črte tako razširiti, da jih ni mogoče več oskrbovati. Tega dejstva niti letala ne izpremone. Velike kolonijalne države so ustanovili le narod, čijih ladje so plavale j>o vseh morjih. Imperije so zgradila brodov-ja na skrajni črti. To skrajno vnanjo črto in ves ta svet ima za seboj Velika Britanija. 250 milijonom Nemcev, Italijanov in Japoncev stoji nasproti 1<*00 milijonov ljudi, torej polovica svetovnega prebivalstva. In Angliji je na razpolago skoro vse svetovno naravno bogastvo. Z ozirom na to ni nobenega dvoma, kdo bo zmagal v tej vojni. Kitajci ne bodo branili le svoje lastne dežele, pac pa ves Daljni iztok s pomočjo Združenih držav in Velike Brita-nije. Za kulisami se j* že završila zveza vseh demokratičnih sil, ki se bodo borile za svobodo. Diktatorske države so obsojene na poraz! PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo« venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo ▼ Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. lŠth Street, New York, N. Y. Beograd, lSitvatoin Zagreb. Ljubljani« pa Slovencem. In to je za bodočnost treba držati pred očmi. . iSedaj pa še enkrat naglasim: ,Vsa čust Slovencem!, ker so kvas za naš narodni kruh za bodočnost, kakor M> bili v preteklosti. V. S. Pavič, ibivši predavat: 1 j na Po luiulbia vseučilišču v New Yorku. Peter Zgaga PO DVANAJSTIH DNEH Ves civiliziran svet se je začudil in za d i v i 1 majhni Jugoslaviji, ko je rekla Hitlerju: — Ne! Od vseh strani so prihajale vzpodbude. V angleškem parlamcmeiitu je izjavil ministrski predsednik Winston Churchill, da j«-našla Jugoslavija svojo dušo. Predsednik Roosevelt je br- R A H IT IS IN RIBJE OLJE. Ko se bo nekega dne dovršila cela sedanja mednarodna tragedija se v mrtvili arhivih in ustnenrf izročilu ne bo našlo. spočetka vreči s krmila naše stare prepirljive Paš'če in Ra-d'če kajti kiikor je Pušič vedno hotel obdržati ideal Velike iRahitis, kot nevarna otroška bolezen že znatno pojema, vsaj v težki obliki. Pri tej bolezni ]>;ka i\? gre santo za d< formacijo kosti. ki postane včasih trajna, tcn|več tudi zato, da izgubi o-trok mtuogo odpornosti proti duigim boleznini. Najnevarnejša za to boh»zen je doba v začetku pomladi, ko ima otrok v telesu le 'malo vitaminov. Za zdravljenje te bolezni se že od nekdaj z uspehom uporablja ribje olje. Pred 50 leti je veljalo ribje olje za učinkovito zdravilo satir. Franka Giaueliija in njegove soproge Helene, ki se oba marljivo udej-tvujeta \ slovenskih društvih v New Yorku. Bilo srečno in naše iskrene čestitke! 1 b< so bili Slovenci izdajalci Srbije, tako se je Radič držal svoje narodne stvari. Bili so -e proti la-škesiifu in neinjškeimi napadalcu. In ostali so pravi Jugoslovani do zadnjega. Niso iskali separatizma ter so o tali svojega ideala Velike Hrvatske. To je bila l>orb;» za korito in ii»oč. Narod pa j3 pod tem silno trpel in trpel tako dolgo, da je prišel v sužnost. Na vo- rajše. četudi v podrejeni dima niesta bi bilo treba posta-vlogi, ob strani z ostalimi svo-jviti mlade ljudi, ki so bili pre-iim.i slovanskim.*! brati, da sejžeti jugoslovanske misli, pri u. ".»si^«,. arT""*; itr? 't,' ■.maStK. N. ......H— ,«H«ta»i'T'irjyt: am-^as g jimi ^F».iii.-n„.u ............- . bore proti svojenm dednemu sovražniku — Nemcu. Nekateri narodi se nauče pameti in se na-it i jo sužnjosti in kadar dobijo svojo svoImhIo, se ne vrnejo nikdar več pod svoje sta-. re vladarje. Nekateri narodi pa se dokopljejo po dolgih stoletjih do svobode, pa se zopet vrnejo v stari red in k svojim starim zatiralcem.. Vsak narod pa doseže in dobi toliko in tako vrsto svobode, kakoršno je zaslužil. Nekateri odpadniki in izdajalci. ki so >c rajše nagibali k Rimu kot k Beogradu, rajše k Berlinu, kot k Lonicnu, pa so prodali svojo svobodo in razbili skupno domovino, katero si je razdelilo pet narodov; Italijani, Nemci, Madžari, Romuni in Bolgari. Tako se je izpolnila prisiovica: Kdor ne mara brata za brata, hoče imeti tujca za gospodarja. Sedaj je prepozno jokati, toda na podlagi dosedanjih pe-g reško v se n*oraano naučiti pameti za bodočnost. Vsakomni narodnjaku se para duša. ko pomi>:!inio, da bo tujec jedel naše žito, revni naši ljudje pa bodo lačni gledali vse to. Ker pa razmer ni mogoče kar ceznoč iapi-emcniti, maramo pavdariti to le: V največjih narodnih tragedijah se ljudje utrdijo in uče. In dal Bog- da velika naša narodna tragedija zarodi nov ploh skupne narodne svobode in jugoslovanskega edinstva! Že pred več leti som rekel, da so Slovenci in Črnogorci najboljši Jugoslovani. To pa zato, ker so živeli na skrajni meji naše države in so bili tako os, na kateri so nasajena kolesa države. Ker so živeli na ogroženih mejah, jih ni zastrupil srbsko-hrvat.ski spor. Naj mfi bo dovoljeno, da tukaj pokažem dva naša pogreš tem* pa so zamet aval! lnvatska in srl>ska separatistična stremljenja. Ko pa je zagrizeni Črnogorec, ne Srb, ubil Radiča. ker je v narodni skupščini svoje poslanske kolege nagnal s "srbskinij prascP*. tedaj so lir Zelo učinkovito »sredstvo j«* tudi obseva-nl ergost.-rol. Tu di pri jem vt 1 ja načelo kakovosti, ki ni treba, da je v skladu z reklamo. ITčeni češki profesor Obarvat je preizkusil več dobro (znanih ergost relovih preparatov. Kden izmed njih je inlel učinek 2.500 ' not. druiri v enaki količini pa sanfo 14. Da je torej efekt v zdravljenju 'zelo neenak, je torej ja-no. Zdravljenje raliltisa z obsevanjem Jugoslovansko zlato Iz Kairc poročajo, da je bil srečno j>ripeljan ves jmro- slovanski zlati zakhid iz Aten v Kairo, Egipt. Španski republikanci kaznovani Posebno sodišče za " politič-lio odgovornost ' je strogo kaznovalo bivšega vnanjega ministra v republikanski vladi tekom španske dr žavljan-ske vojne Julio Alvarez del Vavo in šest drugih visokih uradnikov ter jih je izgnalo iz ergosterolov. pa mora biti P0'1 »dežele za 15 let. zdravo i škili«! nadzorstvom. Po pularno navdušenje za vitamine je nevarno in znani so primeri otrok, odraslih in celo zdravnikov, da se je končala vatski S'paratMi zavpili, da so| velika »poraba crgosterola čez S:1>i ubili Radiča. Znano pa je,i n«kaj tedm v ali ntesecev s da jebil Črnogorec Puni^a Ra- smrtjo. Zato bi raznih obst va-čič, zelo vročekrven in je rabil'„;], preparatov ne smeli dajati rohitičnim otrokom, brez kon- revolver po načinu ameriških gangsterjev. Znano je tudi, da ie ob času nemškega vpada v Srbijo v prvi svetovni vojni. Rnčič kot podčastnik odpovedni pokorščino svojemu polkovniku Voji Tankbsieu. Tak hajduk je ubil Radiča zaradi njegovih psovk na račun srbskega naroda in na Hrvatskem je nastala tolpa, ki je »vodila golijo proti srbskemu narodu, kot Radičevemu ubijalcu, v resnici pa so se borili za svojo n koč in čast. . .Nato je prišhi v spor še vera in so se ga oprijeli vsi oni, ki jim je l>oIj »pri^srcu Rim, kot pa Slovanstvo in Hrvatstvo. Druga napaka takoj spočet-k i je bila, da niso pozabili kot na rod niti pre-tolic Beograda, Zagreba in IJubljane. Sedaj v narodni krizi se je izkazalo, da je Kila to zelo velika napaka. Sarajevo je najbolj primerno mesto za prestolnico Jugoslavije. ker j< oddaljeno od nepri-jateljskih meja in žive v mestu katoličani, pravoslavni in mo-hamedani. Kajti tukaj se stekata orient in za pad. Sarajevo ima zdravo podnebje, v bližini je kopališče Ilidžji in tu se križajo žekznice. Isto je napravil ■nodri t miški predsednik Ke-mal Ataturk. Carigrad je pu-sP na srani, ker je preb'izu nevarnosti, kakor je Beograd in je sezidal novo prestolnico Ankaro v notranjosti Anatolije. Beograd, Zagreb in- Ljubljana so mpgli ostati simbol vsem delta. Prvjc bi bilo tr eba takoj I long našega naroda, IJrbom t role in -ploh bi ne smeli izdelovati razen za potrebo vitaminov. Sploh se zdi, da izmed vitaminov samo vitamin f\ ni nevaren, če ga vživarno v večji množini. Alvarez del Vavo, Augu>to Barcia Trelles, Vincente Uri-be in Dolores Ibarruri. psojeni na ulo-bo 23,000,000 pesetov. Izgnani so bili tudi Juan Hernandez Sarabia, ki je bil obsojen na globo 20,000,000 pesetov. Luis Arajustan Queve milijonov T>esetov. I'ribe je bil javni obtožitelj tekom republikanske vlade, Trelles in Quevedo pa sta bila v diplomatski službi. V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo samo začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE POSILJATVE o ITALIJO V LIRAH: M LIR-----I 2.S5 5M LIR $21.75 1M LIR---S US 1099 LIR--$13.M) 299 UR--f 9.t9 2999 LIR--$S3.M 3M LIR---$1329 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPI, prl-HrofMM, dn w vm darilne pošiljatve pošlje potom CARLE ORDER. Na to način Je denar najhitreje izplačan. — Za Cable Order je treba poeebej plačati »1,— VM narf v Evropi ■! Mgate v Italijo nakazati v DOLARJIH, teatre« eaa>oT Urah. SLOVENIC PUBLISHING CO. St S rOTMllBI ODDILII t ll 216 West 18th Stmt. N e w York zojavno obljubil mlademu ju ^oslovanskemn kralja Petri vso poiuoc. <.'asopisjc je pihalo <» jniro slovanski armadi • kot o naj lirabrejši, kar jib premore Kv ropa. Vse je govorilo: — S -vo-jim nastopom je Jugoslavija obrnila snier vojne; za nasi! nika je na;xH"*il začetek konca l>an ali dva je bilo vse tiho jNato so se pa vrstila poročila — Beograd v razvalinah. — Jmroslovan^ka vlada beži. — Xaeiji so predrli južno fron to. — Italijani so vdrli v Slo venijo in Dalmacijo. — Ilitlei in Mussolini >ta priznala lic odvisno Hrvatsko državo jmh! predsedstvom Paveliea. — Načelnik j mj oslov, vlade general Si movie in kralj Peter sia v Atenah na varnem. — l>ru-ira jugoslovanska armada sije vdala. — Nemci so zavzeli Mostar in Sarajevo. — Jugoslovanska armada kapitulirala. - Nemčija je zaključila svojo kampanjo proti Jusrosla vi ji. Vse to se je zgodilo \ t^kil dvanajstih dni. Časopisje n«' por«W*a več o Jugoslaviji. Diplomat je več ne računajo ž njo. Bila je in ni je več. V tiskarnah -e že tis- ^ kajo zemljevidi, na katerih ni več njenega imena. Da ni več Jugoslavije.' Saj ni mogoče! Da bi bili brezplodni v-i d*»l irnletni trudi in napori .' Da bi mogel v ljudeh—vobod-njakih na-ilnik kar čez noč zatreti \"/visen ideal svobode? Da bi jim z zasužnjen jen« zemlje in teles zasužnjil tudi dušo in -rce in thilia ? Ne. saj tii mogoče. Jugoslavija je še vedno ne precenljiv in -vetal dragulj v {iuis'lih in stremljenjih vs-b poštenih Jugoslovanov. Tisoč let je star na- narod in j«' v tem čas n /.•> mar-ika-ti-ro hudo nro pr«*vedril. 'f»a bo t ndi 1«». * * i Hipna l>olezen si- ira »o tih«, težka ne-reča ira je zadela. v jedru je pa :c vedno zdrav. Organizem je oslabljen, sn-e pa vedno utri|dje z nezmanjšano močjo. Dvomljivo je. če bi -toti-oč krat večja sila kot jo izvajata Hitler in 'Mussolini, tnogla 'zaustaviti ta utrip. Vsak pošten Jugoslovan veruje z neomajno vero v zoro in sonce novega dno. Kdaj bo napočil? Vseeno je. kadarkoli. Kaj je leto. kaj desetletje. kaj sloletje v življenju naroda? Komaj hipec v primeri > človeškim življenjem. Kakšna bo Jugoslavija, jo jasno sluti pošteno jugoalo vansko srce? Vsa lepša in raz-e/nejsša bo liakor tista, o kateri pravita liasilnika. da sta jo uničila. C'rtio morje l>o njena vzhodna meja. njena južna pa sinji Jadran. Globoko v beneško ravan 1h> segala njena za pa dna meja in bo šla preko Uos-jKjsvctskoga polja ua severu. Sedanje vojne se bo spominjal narod kot prestanih težkih sanj in se l»o marljivo po svečal svojemu delu. Poslednji čas se je vse tako čudno izprevrsrlo. da je začela prihajati luč iz zapadne smeri. Žarka in bleščeča luč demokracije. Vsi trpeči, ponižani in raz žaljeni se ozirajo v njo in so že zdaj prežeti v. njenim bleskom. A* nji se bodo prerodili in v nji začeli novo SfrTJeitfr. * •"U LAS WA1 D D 'A" - Hew Yorf Tuesday, April 22, 1941 VSTANOVEJKN L. JAX NEKLDA Po letih na plesu Xit.i m- vm kako, pa /.*• stojim »reili dvorani*. Sem na jile-mi. >i jajneni, velikem, prenapolnjenem. \e vem, kaj hoeem tukaj nionla išt-em dejanje Zli lepo pove>t *'iSitnež na plesu." moi da lioeein študirati prt t varjiinje plinov v kapljevi-lii' poil priti>k< m toliko in toliko atmooier i*h. kdo hi o tiin p*-emi>ljal. Ijepa «roH-]K»tnajstinti iHi. fl«»li* rožnate liiodr ■ oMeki' kakor tnkrut. l.epa uroiiha iirra, *toi«'io parčkov X«« vrti — prid ril i no prav tako. kakor petnajstimi leti. l*ele rožnate. motiti* ohU ke — kakor takrat. A Led sto dek'eti de-et zelo lepih — rezini nwd drohi/efii — kakor takrat.. V enem očesu >1 rah, v d i uicem rjnin>t. v tre-t Zneudeliji*. V retrtem pil s-m ha- kaki r takrat in kakor s»-edi svoImmIih mladine iu okrojj m okrog hud in materin-s!;a straža in > dalje po kotih •ti ohrazi očetov '"No. to me veseli. Ampak poslušajte,*" me g-itila in znin-juje žilavo. *'Yi pa postajate nekako sivi!" 4Kei! — Zavoljo tej^a mi ni treha iti na ples. da hi nekaj takega slišal. Prtemode ne v;«iiLejana dama. zraven nje dve lepi uo->potli«"'ni. <1* a krasna rožna |»opk;i. iloliro se ni>nio videli, uo-pod Nantit- Dovolite. da vas pre l>tavim »voji hčerki. Piikionim .-e iu s<» zagledam v iskrene oči. u4Že dolgo -em -i želela, da le va-s sfioziiala.*' žvriroli iro-spo«lična, ftlasek kakor zvon-č«k. "Ampak. mislila sem -i vas iiihijsefra," je dodala. pusti oniazi ne« tov - poznam,,,.ive. staral. ('utrni prožnost v vsa-kenl udu. tako mi je kakor da s-nI zjutraj odšel > jHislednje-tfa plesa. Ce hi -e zdajle |m»- isleda-l v zrcalo in se «]»oinni!, j,»j0 no možuanih - Petoefi krtko pet en k i al tukaj?' — vprašn tenorski gin*. Ma.i-li»»n m /iček "'Žena- ti menda ne poznaš gospotia Xanuta?** Ne morem mimo; bil bi ne vljuden. Kako bi ga ne poznala!" se seieje gospa. 41 Saj me je pred dvajsetimi ieti wdno vabil na i i<» plese! Ton*j se lega je maujkalo! No. sem že v resetavraeiji Izvrstno vi no! Tudi pečenka je dobra.. Tako - in zdaj cigaro! t'lo-v^k hi ne mislil, kako te takšna cigara hipoma osveži. Ah — tu je prijetro! — Saj je itak tukaj pravi višek plesa. Sole po polnoči, ko je <4od-moi " se vse zbira tu in doseže ve-elost večera svoj vrhunec*. Cisto dobro se spominjam, kako je biio to preti petnajstimi leti. Tukaj mi vsaj nihče ne sme reči. da ne spa dum sent! Krasno. 4Natakar. Se eno mero!** Krasno. naj se tam gori mučijo tisti 44mlajši." Vsek-rj >e moram nehote na-nnehniti pri t<-j Ijesedi 'mlajši." Taksna stvar je zmerom samo relativna — 4dočili prognoz domačih a-stroloških znan-t ven i kov, je profesor učiteljske šole Aleksander Mnžinič zbral te ugotovitve, ki so v glavnih obrisih "razmnožene kot rokopis v Umi izvodih ter so ua razpolago le re-sniiiu intelektualcem, ki ž' le zasledovati resnične im,o zanesljivih potlatkov o prahistoi iji dežel- k j«*r naj bi bila zibelka reje jahalnih živali. smo navezani na ugibanja. Zičetke konjereje moramo iskati pri noiitiudski plemenih, živečih v širnih stepah. Njim je bil konj neobhodno potrebi n, tla so iaiiko hodili iz kraja v kraj. obenem so jim pa dajale kobile mleko. . Tako je o-talo dolgo. Hun- BRATSK A. DELAYS K A PODPORNA USTA NO VA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti. ZVOlieeK. - neka ne-zdi -e mi. !a n vem- Ira.i tu prav za prav luwVm ! Živeti ^ločeni! Toda — l*o irlavi se vrlinčijo misli. veda. Poznali so jo že stari Egipčani. Se danes jih obču-dujcmKo, ker so na podlagi zvezdnih konstalacij točno napovedali vsakoletne poplave Nila. PolagonV'i so s pomočjo stanja -zvezd napovedovali tudi druge dogodke bodočnosti n. pr. Kristusovo rojstvo. V srednjem veku o razni šarlatani in kričači povzročali s svojim nezuanji'111 in ba-lirštvom tudi v astrologiji veliko škode ter jo končno ponižali naVtopnjo bab je vernega v«*iež van.ia in 44prerokovali ja" tlogoWkov iz življenja po-edineev. Z novejšim razvojem matematike in astronomije se je k?jub vselit predsodkom in lie-razniiN vanjein, izpopolnjevala trdi astroloirija. tako da je danes za znanstveno astrološko delo. raziskovanje in proučevanje potrebno prav temeljito poznavanje astronomije in višje mateniatike. T.e tako je možno eksaktt.o preračunavanje obsežnih in dolgotrajnih astro-1 loških tranzitov in dir«»keij, Lki, in pozne.j«» v srednjem veku j kar služi kot osnova za ugo- tatarski navali pričajo o na- tavljauje — resničnosti o«^sno bavi le visoko šolsko izobi a žen iute^ktualec. 'f.t.r v zadnjih stoletjih tretjegaj v>a j |§ lull]U,v], m „„..11 trd , da nje človek nima ...»bene koristi To mora biti vsakemu iz nave-|tisočletja pred Kristusom.; ni san|0 <|(>|m; Jiri.|wn , jjvn tl.M| -1.....— Toila takrat jc bil konj zelo' d«nega jasno Skupina slovenskih in hrvat- 11 ru '**lvlor ljubice. ktl«»r punčke ni lila — u s j naroči vina." z« K oi» K..MJ " '»i več tudi okusno- |e pa na ......... r<"lka žKal. m šele od IS. »to-. ^ stl;n|i ntlkam (.ndno. tla <«»'j«-dii kili intelektualcev ukvarja!l>ro<1 Kn-tusom se je ]»-1 ^,nj i juj jr v darili časih tlo-h. ii hijen, t.,;, d« sedem let s tovrstnimi pro-Mavl1 v veejeni številu v tudi hijene, saj njihovo me- It je-a tisoč etj; vec. in j ■ imel . . . * * \r i št.« pa hudo izmučeni, gojin izpopolnili «voje znanje večjem številu v pred učevanji na po.ilagi kritičnegada z,,ailj( zasledovanja medsebojne ^on.iere.tf visnosti. Z eksaktnim znanstvenim delom so z lo razvili Stari Euipeani pa so hili oči-\ dno uifaenei;a mnenja in «» ludi meso ihibro reje-polovice tre-pred Kristil- ta *edi v kot fzvrst no! Petoefi. tu že t <1 .te "n ni /n ek, tudi takš,.n zoprn |liN»j — sic r pa je tu že preveč "očka." Aha, zavida mi iriojol soparno — udadeniško^t. | Hitim ven k stopnicam. Po- "Zakaj bi jaz ne h tu**" zdravili; ztianea. ki prihaja "/. s(. nastin-hicm škodoželjno. d.into. in liečem hiti o mimo. S|mm1 S." "Saj veste, kako je to — saj sfe bili i udi vi nekoč mlaji!" T. dn bi že grom in strela — Koliko pa je že ura* SLOVENSKO - AMKKIKANSKI F7~ 1 :: ZA IKTO :! Ivoledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih Člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pi»ja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodka. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New Yoric, N. Y. Cena 50c VaoU leifcke puHjctc v auuUh p® S ok. S era ft*. prebivate v Zdralenlb driaTth. Posebna priloga: Trije (mUotM! w barvah: EVROPA IJBTA 1914.: KVROPA PKTD SEDANJO VOJNO; EVROPA U 1949 NAROČITE GA ft* DANES V ZNAK ŽALOVANJA. V .slovenski eeikvi v New Vorku je župnik Kev. I'ius IV trie v prvi klopi postavil veliko slovensko (bclo-moilro-rtltčo )zastavo s črnim trakom v znai!«enje žalovanja za poil-muiivIjenje naše tlouiovine. In licvi rezultati >o točni. Seveda Ima vse tlelo prvi vrsti znanstveno valili naim^n tei prišlo v javnost. Xa>i tlijouači astrologi znanstveniki s0 na primer v.? leta 1'Kit izračunal i In v prognozah ugotovili tok vojnih tlogoiikov, propad nekaterih drŽav ter o-gronine us|»t4ie drugih, kakor tudi velika preseljevanja nemškega prebivalstva. Iz domačega političnega življenja j-med drugim bil ugotovljen s >i mirnost jo prenkret notranje širila indoev-'ro]\ska plamena, piodirajoča iz svoje p radonu vine proti jugu. 'Niti v prednji Aziji, niti neverjetno K.^Ptu. niso redili konj z;>rndr ,", niAb!) I n n«lekM niti niso slll/iii' i>t» ir, važne m tudi -IciT od som. pri vei»ra.;spji >v. masi je po j politike, politični sporazum Sr-prebrane uit vangeliju gospod|hov j„ Hrvatov, nenadna smrt žu]>nik rekel: ** Molimo za našo zasužnjeno domovino iSlxoro vsakemu nevzočemii s - je porosilo oko. NAJB1ANJSE NOVINK NA SVETU. Najmanjše novi ne na svetu izhajajo na koralnem otočku Binii ni. spadajoči m v Baham->.ko otočje. To je tednik Bi-mini v formatu 11x7 cm. T^ist prinaša športne, politične in dnevne vesti. Namenjen je v prvi vrsti tujeeiil. ki radi zahajajo na ta otoček, kjer so zelo zdravilni vrelci. Otoček Bimi-nj je opeva' že španski pesnik Talis Ponce tie T^t-on. Poxtaro-indijskrli legendah je to čudežni otok. kjer najde človek večno mladost. . dr. Antona Korošca ,itd. Ja-no je torej, da so se našim Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blazntkova Pratika za 1. 1941, in Priročni At-las (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj |1, ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig izza objave zadtijega cenika : Umirajoče duše, (Uka Vaste) Moje življenje (Ivan Cankar) Hubert (Paul Keller) Zadnja pravda (J. S. Baar) Tisoč in Ena Noč Križarji, Sienkiewicz. Kraj umira, (Jožko Jurac) Tomiinee, (Ivan Pregelj) Igra ki* • (Doatojevski) KNJIGARNA SU)VENIC PUBLISHING 00. mesa in mleka, niti niso služi i i ljudem za \prežo živino, temu j-iazi'Ko- . ... . s radi tega ni ^ c hl\'\ ro nje vprega!i tu li v bojni voz; v pretili ji Aziji, Kgiptu. Kgej -ki oblasti in v nujst:*rejcih časih v Greiji. ni š t» na Škodo glavnini njegovim astnostim/ Posebna jahalna uiifcetno.st so je) morala pri tistih, ki s<» konjt rabili, še razvili. Tekme konj skih vprt-g pri Grkih in Kini 1 jr.nili st» bile nekakšfit* nada-j Ij- vanje v stari tradiciji, ki je videla užitek v konjevi hitrost.. Kot pomočik na potovanju pa je služižl konj v t.n « ni veku človeku samo kadar je Vilo treba hitro premagati velike raz-did je. V srednjem veku so tudi najodlienejšim potnikom — če niso bili vojaki — služili kakor v antičnih easili druga pro mlet na sredstva, vpreženi voli ali mezgi, jahalni mezgi al; nosilnice. Konj kot vprež-na žival, porahna za težko tlelo je [m razmeroma še mlad. astrološkim znanstvenikom' samim zdele te napovedi iu ugotovitve neverjetne.in so jih s skepso zabek*ževali. Naše misli- želje in hotenja so bila drugače usnuerjcna in za abnormalnega bi smatrali vsakogar, ki bi pred štirimi leti postavljal takšne trditve. Dane« s presenečenjem ugotavljamo, da je šel razvoj točno po začrtani prognozi. - Po štiriiiiiesečnem naporem proučevanju so sestavljene p'ognoze za mednarodni politični in kulturni razvoj za na-daljnja štiri leta, to je do leta 1944. Ugotovitve so zopet fantastične za naše nezaupljive možgane takorekoč neverjetne. Nove velike države propadajo, voditelji umirajo, ogromne reforme na vseh področjih, nezadovoljstvo ljudstva, dokler končno 1944 zopet ne zavlada daljša doba miru in resničnega blagostanja. V evropski Ji zveznih državah zavzemata vodilni položaj Francija in Rusija. Južninl Slovanom se obeta od takrat hiter razvoj in napredek. • Bodočnost bo pokazala res-ničnost ali nereseničnost teh napovedi, ki jih tukaj rz minljivih razlogov ne moremo olišir-no naštevati. Zlasti letošnje leto bo fioliio izrednih dogodkov in ibo pimenilo nov mejnik v zgodovini človeštva, saj v jedli. >l>iiili kamnov in s]K»mi>iiikov. M«*slo t<-ca s«> l»r»ua-stt* plošTf in»l«»ž«'n<* na tralo: n»Ia lmkrajiua j«- 1»'|m» ukrašt-ua. I'o-s;iji'jii su jrnui iu <-vi>tli«T. iu |n»-šljete vsa iiojasuila <;li>de družinskih ^rol>ni<- iu pogojev. Moje ime ................................................ Moj uaslov ................................................ HOLLYWOOD MEMORIAL PARK se naha- r ja v Union, J. Uljudno ste vabljeni na ogled. S TELEFON: MISS L1BICK. MARKET 3-388*1 IN VAM B<> PRESKRBELA VSTOPNICO f,C LAS H A' B O D A" - New Tori Tuesday, April 22, 1941 VBTANOVEJBN L. 18f* ■MHMHML? j JUHHItlMi.i!TJTiPT'"! iMlTtiiti""iiiiiiif"iiirJ"n1lBTHW^ :—: ROMAN Francoski »pisal: GILAMPOL. Preložil: LKVSTIK. ^64 i! ... " ...............' ANGLEŽI ZAVZELI STARO LAŠKO TRDNJAVO HITLER BO VDARIL PROTI GIBRALTARJU Neko poročilo iz Vichyja pravi, da je Hitler poslal v Madrid svojega odposlanca, da od generala Francisca Franca dobi dovoljenje za prehod 50 do 90 tisoč nemških vojakov, da napadejo Gibraltar. Ta napad bo izveden ob istem času kot napad na Aleksandrijo v Egiptu in na Sueški kanal. S tem hoče Hitler Angležem zapreti oba vhoda v Sredozemsko morje. Za povračilo za dovoljenje, da sme nemška armada potovati skozi Špansko, je Hitler obljubil generalu Francu naslednje: 1. Nemčija bo branila epansko ozemlje proti angleškemu napedu; 2. Nemčija jamči varnost španskega Tan-gerja nasproti Gibraltarju; 3. Nemčija bo preskrbela Špansko z zadostnim živežem, da ji angleška blokada ne bo škodovala. Ona ni po/.al>lj;-la. 1-.vena, in morata je {»ogledati zlati poročni prstan, ki je bil ostal :»a njeni loki, da s-.* je prepričala o resnici. Tako naglo je prekrižal nje no življenje ta mrž, ki ga ne bo več. videla. S\ozi nekoliko dni se ji je bil prikazal od daleč, skrivnosten, 1 ažoč se le s krinko na obrazu in govoreč v suigouet ksuli, nerazrešenih še sedaj! Samo krat-, k hip sta >i zrla oko v oko, *ta se i-kali njni.i duši in se dotaknili draga druge, in od teira silovitega jnetresenjn, od tega kratkega, nepopolnega razoiU tja je ohranila Siniona zgolj strah in trepet. In vendar se ni :-imgla odtrgati od te prešlosti, najsi ji je bila še tako strašna. Ta etnico. Ta jo je vzel, rekoč nestrpno: - j i slišati . . . Ne. Ciledni je. da je ze s pivimi besedami uničil ta strah. Samo z.»bava :n osebni opravki so ga bili privedli v Pariz, v njegovo druiro d< uiovino, kakrr se je izrazil, in bilo je pač naravno da se je oglasil tudi v dWvronovi hiši. z •Sta! je pred n.o, prijazen, smehljajoč se in ohranjajoč er?lo sredi ra fini ranega, pariianstva tisto prirojeno plemenitost in izbraiwK-t. dediščino družabnega o tako prikupil gospe d'Avron. kakor ce je na Angleškem pr kupil gospodu d'Avron že od prvega tre-•'otka. Kar se tiče Simone, ni inlela nikdar prilike, soditi ga. Ko ga j« poznala v Krliugtouu. je bila vsa zmedena in ga je .-.leda I a le skozi sv« jo b rez n urno žalost. Tudi sedaj je bila 'Mlina opazka, ki jo je napravila o njem sama pri tscibj ta: kako je poilobeu neicomu drugemu! uSfineo njegovi V. kretenj in njegove zunanjosti V v-tajala pred njo po i i zbrisa mi senc?: pozabljen glas je donel vnovič v njegovem glasu. S n tona je spoznavala isti lahni, >koro nepojmljivi nair'as. ki je donel Jako prijetno, isto pravilnost govorica, pomešane tuiintam z nepi ičakovanimi izrazi in čudnimi prevodi misli in Iwised. izposojenih \v. duha tujega jezika, in neodoljiva p« treba, obeium pa knit napor, -ta jo silila, da si je morala slihv.ti v duhu z jasnostjo, kakorw.e bi njen *pomfin sam na sobi ne bil sposoben, s Tomažem vred tudi Er-ilngton in vse tifite strašne dneve in tisto gioz.no noč, da je •nora i a buditi v du vojega srca borbe, ki je že menila, da so končane. Ko se je "ez četrt ure vsakdanjega pogovora poslavljal je čutila olajšanje in žalost obenem: željo in strah, da ga ne ,so čez št.ri leta opeko razbili, vidi nikoli več. |je iz nje padla riba. Ko so jo "Aii nas že zapuščate?" je vzkliknil gospod d'Avron, nato vrjrfi v vodo, je riba takoj spomin.) i j«,č s»- ob pegledu na Temaža njunega tesnega, zdaj ST>ot oživola in *ače a plavati, pa že polpozabljenega prijateljstva. Profesor C. AV. Coats, ki je vo- " Vrnem se kmalu, ako dovolite." d i tel j newyorskega akvarija je dejal, da je ta riba zaradi tega tako trdoživa, ker more iz svo- liii '/l(W lvl/Jiuti rtncnlmn c >1 al' VELIKA «i navadno Ido 1941, Iti ima dni ▼ L|uM)miL NaMaaOi ia uloUli J Bluaikorl naal liakm, pravica pndrna, ■Ud Del itnljaiiske trdnjave v Keieim v Eritreji, ki so jo Angleži po več tednov trajajočih bojili zavzeli. Ko je pozneje padla še Massawa, glavno mesto Eritreje, so postali Angleži gospodarji Rdečega morja. Ako ie nimatr Itlaznikove Pratik« za Irlo 1911, jo lahko dobite pri zastopniku "(ilasa Naroda" v Vaši naselbini, ali pa naravnost od Knjigarn* Slovrnir Publishins (o., 216 W. IRth Street. New York. — Stane 25 ceni o/. Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda" v Vaši naselbini. BOJNA LADJA ČAKA NA KRALJA JURIJA Ze od četrtka prejšnjega tedna čakata dva ruAilea, da odpeljeta grškena kralja .Jurija 11., njegovo družino in vladne uradnike iz Aten. Kralj Jurij je že hotel zapustiti a v«'s denarni ]>r«»met Združenih držav. Z'j;tn. ki je tamkaj shranjeno, telita 14.000 ton. To težo bi bilo treba naložiti na 1400 železniških vagonov, če bi jo hoteli odpeljati. (V bi vsak vlak, ki bi vozil to zlato, imel 50 vagonov, ki bil y,a tak prevoz potrebnih 2S vlakov. ČLOVEŠKO TELO. r ovršina človeškega telesa meri okroglo 2 kvadr. nu Tlo-veška p juča so s .stavljena iz IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritifnih tasib je vsakemu iitatelju dnevnik vesli potreben la priroeni ATI.AS. ki Ra pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes! lAfitr coiovi, »n op >u im woiio predsednika Aleksaii'lri Korizisa. Odpeljal se bo ua Kreto :;,M) vrečic In dihalna ploskev ali pa v Egipt. HIBA, KI LAHKO TUDI UTONE X«.\vyorški akvarij je kupil ]kv-ebno retlko ribico, ki je med najbolj čudnimi bitji na svetu. Ta riba mwirrec diha s pljuči ter se znanstveno latinsko imenuje "protopte:as aiiiiectans'\ Živi pa ta riba le v vodah o-sre«Inje Afrike. Do'ga je ni kaj nad liO centimetrov ter je precej podobna jegulji. In|a pa to poseibno-t, da v vodi utegne tuli utoniti. I>ruga njena pc>-sebnost pa je ta. a so to ugotovili, so napravili ta-le poskus: » Jiiln) s«) zakopali v blato, na- 1400 VAGONOV ZLATA V TRDNJAVI. Amerika ima svoj zlati zaklad sii ran ji n v sloveči trdit javi Knox, katero »so tako utrdili prav zato, da lahko v njej branijo svoje zlate zaklade, da bi bili na varnem pied slovitimi ameriškimi gairgsterji. Odkar pa je v Kvropi zadivjala vojna, je tega zlata v tisti trdnjavi vedno več. Kakor poroča nemški poročevalski urad iz Washington a, -o zadnje dni spi t odpeljali za ipl.me meri 100 k v. m. Srce J 'm 1 raslega človeka udari v minuti 72-krat. IG letnega mladenič.! S0-krat, 10-letiicga otroka s7-krat. novor(;jenčkovo pa 135 krat. To vi 1 ja seveda za normalno telesno temperaturo. Vdihavaui zrak gre skozi grlo s hitrostjo LS0 km na uro. ali s hitrostjo orkana. .Podobno delo opravlja srce. V dveh urah zniža njegovo delo 19.000 metrokilogramov. Toliko energije pozabimo če hočemo vzdigniti dva čl. veka ]30 m visoko. fVovesko telo izdela na leto .°»0 kg rdečih krvnih teles. v 1 ntm človeške krvi je 5 milijonov rdečih krvnih tele« s i» pol milijarde zlatih palic J in (i.000 belih. V vsem. človc-v trdnjavo Km x. Prevoz soišken seveila najstrožje nadzorovali, k'jub temu, da nihče ni vedel, kar so to blato posušili kakor k'l;,.i kjlk<> vozili tisto opeko. To opeko so imeli skrb- zlato vaiuo. Dandanes nanj shranjeno cela štiri leta. Ko eni telesu je blizu 25 bilijonov rdečih kivnih tek sc. (''e bi jih položili v vrsto, bi dobili vrvico.s katero bi hiliko pet-jk?at ovil i ekvator. Velikost 9H x IIM Inčev 48 velikih strani; 32 barvariili aernljevlrlov tujlli držav In J* »»mljpvMoT Z«lr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slllc i>o|>olnr>nia o-zua^enih; Zniiimivl svplovnl do)(««dkl. Na juovpjfti zemljevid kaže i-ell svet in tudi: RAZDEIJTKV PnlJSRR MEl» NKMČUO IN RirsiJO ITALIJANSKO OSVOJITKV ALBANIJE PRI K EJ IK' 1 TE V C EH«»S M t V A- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO IUTSKA MEJA Cena 35 centov PoAljite srolo v znamkah (ki S oz. {m> '2 centa. Posebnost : HAiMMONDOV ZEMUEVID, KI SAM SKBK POPRAVIJA KUPON, ki ea dobite s atlasom tn ko ga izpolniti* io {»oAljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje-▼ide x novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po aedanjl vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA ** tU WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek AmiprMMimfl pripovedke za slovensko mladino Itele nori mali junak. {Itaslojnhkij) Rožji mejniki r. I. Pregelj) Pravira Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noč (Rudolf V rabi) Slika I>oriane (»r;iv (Osmr Wilde) Verne duše v virah (Prosper Miriinr) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida in Ritolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Itelfegor (Artur Rernede) Onstran pragozda (James Oliter (ur-wood) Po strani klobuk (I)amir Feigel) Romantične duše (Ivan Cankar) Seržant Diavolo Olarrel Priollet) Železna cesta (Zane (irev) Zlati Panter (Sinclair Murk) Gostilna v stari Ljubljani (Staro>lav) Gusar v oblakih (Donald Kevhoe) Gospodarica sveta (Kari Fidor) Hektorjev Meč (Rene Iji Rruyere) Rdeča Megla (O. R. Frirh) Po $ 1 zvezek I grahljeni milijoni (K. d. ScliRcr) Veridirus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod he čebelice Maje (Waldemar Ronsels) Pingvinski otok (Anato'.e France) Pisane zgndhe (Janko Kac) Iz življenja za življenje (l\an Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikanec (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Keller) Po $1.50 zvezek Kleopatra (Sir R. Rider Haggard) Zločin in kazen (F. M. Ilostojevskij) Tigrovi zobje (Mavrice l^iblanc) Krištof D ima c (Jack I,ondon) Misterija (Gustave le Rouge) Lucifer (Jean de !* Hire) 17poil Golice (Slavko Havinsek) Po $2 zvezek Prešeren (Fnuire Kidrič) Po $2.50 zvezek Višnjeva rrpatira (VI. I^-vstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. Rojake prosimo, k o posije-j o za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno Tomaž >e je ozrl na Kimono. Nji se je takrat zazdelo, da odhaja nemiren in prevaran, izgrešivši neki cilj in odia«raioe Tomaž se je branil, kakor zahteva dostojnost in presto pil ta gostoljubni pra;?, rekoč: "Pridem Morebiti pridem eelo zgodaj." Simoni se je spet zazdelo, da govori nji in ji napoveduje nekak sestanek. Skupnih interesov pa med njima ni moglo biti vef, nego eden. Torej le nekaj ve!. . . Vendar pa, ako bi se bila pripetila nesreea, bi on, ki ljubi Riharda kakor brata, ne mogel kazati toliko ravnodušja. Vsakateri je bil šel po vedno nujnih opravkih pariškega dneva; vreme je bilo tako lepo in zunaj so mikale tako številne zabave, da je bila Simona sama doma in je morala sprejeti Tomaža, ki je prišel dolrre pol ured pred obedom. {NftdjUjerrmg« prjbcHinjift.) i t truplo o>tanc sveže. Kakor povedano, riba diha s pljuči. Zato je tudi umevno, da 'bi v posebnih okoliščinah u-tegnila utoniti. To >e dogaja 7 last i takrat, kadar riba plava na. površini, katera pa se na-< nkrat razburka. Zato ta riba najrajše živi kje v kaki nvirni iu blatni vodi, odkoder more ob vsakem easu spet na površje po -zrak. Kadar pa otrpne, takrat pa ji pomanjkanje zraka in hrane prav nič ne škoduje. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. ?Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vat stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" •ohlsjako jtssro 116 WEST I Sth STREET, NEW YORK