S». 50 MtniH plafara r mtcflnl (Mi trut« c« U inti)
v Trstu, v patak 27. februarja 1929.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L


iz\ !£VZ«n5C ponđel«-«' Asilkč
plMr" <»e3
* V? jM^ Eiiffa r*	..lf*ece L 19.ii0, po! leta L 32.
2» inozemitvo mesečno 5 lir vež. — Telefon ure^^pr*
ulic« sv. FranCISki . «■<» Nefrankirana •ednlk: .. )!tim .a celo leto r
ii-sr

EDINOST
Hrokosti
Meifllu v Trat« in okolici po 30 cent — Oglati se računajo v mm kolona (72 mmj — Ogla* trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent aabvate, poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zarodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnini in reklamacije m pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, nlica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon medništva in nprave ll-ft
Lulfii Luzzottl no nnslou „Bruflun narodou"
Zopet se je oglasil s plemenitimi mislimi mož velikega ugleda in neoporečne avtoritete ne le med svojim italijanskim narodom, marveč pred vsem svetom. Luigi Luzzati je v imilanskem «Corriere della Sera» naslovil na Društvo narodov ta-le apel:
«Odlični voditelji Društva narodov mo rajo živeti otožne dni, razmišljajoč o po novnih ^ežkočah, ki se poslavljajo na pot njihovemu evangeljskemu in pomirjevalnemu de' j vanju. Ni ga več kota v Evropi, kjer ne bi, Iz različnih razlogov, vladala politična nemirnost. Razumljivo pa je, da <se Društvo narodov iz globokega spoštovanji a ne more direktno vmešavati v nedotakljivo avtonomijo držav. Vendar pa je ena bistvena točka, ki bi ga morala uveriti, da gre preko razlogov za svoj molk, ter da posreduje s prepričevanjem in — če ne bi to zadostovalo — z mednarodnimi tsred-st'vi, ki so mu na razpolago. V vseh državah, ki imajo svoje zastopstvo v 2enevi in nad' katerimi izvaja Društvo narodov pravico do opravičenega vplivanja, se nadaljuje preganjanje etniških in verskih manjšin, postavljenih pad zaščito isvečanih pogodb. Posebno na Balkanu in v Nemčiji se dnevno pojavljajo taki bodestni dokazi človeške krutosti. Ni tu ne mesto ne čas, da bi proučevali metode, ki se porabljajo po vojni za vzpostavo novih držav. Izven vsakega dvoma pa je, da je zmers narodnosti postala boli težka, nego je bilo to >v prošlosti, ka je skupna vladavina, često absolutistična, dajala vsaj enakost v tsuž-nosti. Dovolj je, če pogledamo, s kolikimi novimi etniškimi elementi so se obogatile Poljska, Jugoslavija, Čehaslovaška, Romunska, in kako prevladujoča plemena, ki so sodelovala za zmago, ne občutijo politične in moralne obveze, da bi z metodami
nosti za državo, da ne bi mogla dovoliti 1 nifvfa IflftAClnilDVKklh lHll!nillflffk!Il I KriYična d«la v smislu zaiona so: prestopki veKka in mogočna Italija?!	|rlUU5 jUSlUlUVKUilUU IIIFlUlilHIilllU | proti javnim interesom, proti časti zasebnikov
Luzzatti opozarja tudi na položaj
na-
zastopnikov
.	, ----------(/lun v,aj
m naposled dela čisto tiskarske
narave.
Za
rodnih in verskih'manjšin v Čehaslovaškij Likvjdadja pokrajinske uprave na Hrvat- č^^orod Uehm^clT^Mt&Vt oolei
• M Tiufn.nln<rlil 1 <• —I Jtrn PlflTi !n 1 TVt~l IY1 i>rfl (VI A I —I—______W% _ MM _*_- — *----—	ni»i it 1 _— X _ J_____.t 1	n 1-1 ,	. .	. '	®
in Jugoslaviji kot dva svarilna primera. Na skem - Dr. Maček to mu moramo ponoviti že stokrait rečeno: BEOGRAD 26. (I^vv.) da bi se namreč jugoslavenska narodna'	' '
enakosti in — kar šteje še več — s čustvi dobrotnosti postopala z manjšinami, ki so jim bile priključene proti svoji valji!
Nemci, Madžari, Litvanci, Slovani, Danci, ki so v odlomkih ostali v Nemčiji, neizčist-ljive zmesi Turčije itd. itd., se pritožujejo radi novih zatiranj in ne večine ne manjšine ne kažejo volje za strpljivost in med-»gabojno pomirjenje. Vsaka manjšina bi hotela tvoriti mala avtonomno državo. Tu, tu, bi moralo Društvo narodcxv posreden-"vati, priporočati sredstva za poravnavo ter postopati s hitrostjo, kakor zahtevajo to boli in nevarnosti! Ali je še nekaj hujšega. Tudi pred velikimi mirovnimi pogodbami in teritorijalno preuredbo so skromnejši dogovori »jamčili pravo enakost postopanja z verskimi manjšinami v moralnem, socijalnem in političnem pogledu. Dcurolj je, če se spominjamo berlinskega dogovora iz leta 1878 s členom 41, ki povzdiga in poduševlja tisti sestanek. Opozarja izrecno na Romunsko, ki je — obenem z Rusijo — še vedno preganjala Žide. Ta člen je treba ponovno posneti kot prošnjo in svarilo na naslov Društva narodov: »Razlikovanje veroizpovedi se ne bo moglo napram nikomur uveljaivJjati kot vzrok za isključenje od vsega tistega in kot nesposobnost za vse tisto, kar ise tiče uživanja državljanskih in političnih pravic, pripuščanja k javnim službam, funkcijam in odlikovanjem ali izvrševanju obrti in industrije v kateremkoli kraju.«
Verska preganjanja proti manjšinam pa so. kakor uči zgodovina, še hujša, ne-go narodna preganjanja. Če bi torej Društvio narodov hotelo «9 kompetentnim! in nepristranskimi močmi, ki so mu na razpolago, popolnoma proučiti verska preganjanja od strani večin proti manjšinam — in to kljub dozdevni politični enakosti — bi moglo rešiti milijone zatiranih iz najsra motnejše sužnosti. Naj prouči nekoliko na pr. — pa ne po videzu, ampak po resničnem i stanju — položaj Židov na Poljskem, pa bo videlo izredno hudo stanje. Mogel bi pa navajati še druge primere obnovljenega zatiranja drugih bogočastij, posebno pa pri nesrečnem ljudstvu, ki se sedaij mora pokoriti radi svojega armenskega patrijotizma in svoje podedovane katoliške jviere. 1 a apel do- Društva narodov nam izhaja bolj iz isrca nego iz razuma. Naj pomislijo njegovi prosvitljeni voditelji, koliko političnega zla more izhajati iz narodnega preganjanja, posebno pa verskega, ker pripravlja gotove upore, ki bi po svoji naravi donesli novo sramoto za našo civilizacijo!»
S tem svojim ponovnim nastopam za enakost, enakopravaofst in svobodo narodnih in verskih manjšin je pokazal Luigi Luzzatti vnovič globoko pr osvetljenost duha, plemenitost svojega mišljenja in daleko&ledno poetično izp-tevidnbst Obsoja vsako preganjanje in zahteva pravico žc po zapovedi naravnega in človečanske-ga čustvovanja. Opozarja na nevarnosti in zlo, ki mora neizbežno prehajati od kršenja te najvišje moralne zapovedi.
Luzzatti omenja, da bi hotele zatirane narodnosti tvoriti svojo avtonomno državo. Tu treba že naglasiti, da ga ni človeka med nami, ki bi mislil na kako tako samostojnost v političnem smislu, marveč po zg'cdu, ki ga je dala ravnokar mala estonska država. Priznala je svejim narodnim manjšinam pravico do samoodločbe, toda ločeno« od politike in na podlagi kulture. In tega kar sta mogli mala Estonska in že ~ i^ptak^. mala Danska dovoliti manjšinam, ne da bi se bali kake nevar-
manjšina v Italiji oddahnila in da^bi po mir jena pozdravila dan, ki bi ji prinesel položaj Nemcev v rečenih dveh državah, ~ posebej še Italijanov v Jugoslaviji!
Senator Luzzatti je izrekel na naslov Društva narodov plemeinte in človekoljubne besede, ki so nam v tolažDo. le besede mu je narekovalo dejstvo, da je Društvo narodov ob vprašanju narodnih manjšin malodušno in enostransko. Ne upa se lotiti- celokupnega manjšinskega vpra sanja brez ozira na mednarodne pogodbe, ki so tudi enostranske v tem pogledu. Ta dejstva bi bil moral Luigi Luzzatti posebno naglasiti. In to tem bolj, ker naglasa izrecno, da mu njegove besede prihaijajo bolj od srca, nego od pameti! Ce bi mu bila le pamet narekovala njegove besede, bi zadostovalo sklicevanje na mednarodne določbe. Ker pa je govoril od srca, bi bil moral ostati dosleden in nastopiti kot dosleden moralist. Obžalovati je, da tega ni •storil. Razlog razumemo. Povedati bi bil moral, da so vse zakonite določbe in naredbe, ki velijaijo v Italiji glede narodnih manjšin, pravo zanikanje še tiste male mere pravic, ki jih predvideva sedanje mednarodno pravo v prid narodnim manjšinam po drugih državah. Ponavljamo, da morajmo obžalovati to pomanjkljivost v sicer plemenitih in širokogrudnih izvajanjih -tega odličnega in visoko cenjenega Italijana.
Kdo] bo sklicana zbornica?
v internaciji pa še denarna globa. Delikt proti časti je po-
V ministrskem dan, ako se o fizični ali pravni osebi širijo ne-
predsedstvu se je danes ob 11, uri vršila f^j^^L^!^^!®, n]cni ,.č*sti« dobremu konferenca ministrskega odbora,
Mussolini bo kmalu zdrav - Aventinci bodo revidirali svoje stališče?
RIM, 26. Kljub temu, da gre ministrskemu predsedniku na bolje, bo moral še več dni ostati doma; zdravniki ga ne pustijo prej na prosto, dokler popolnoma me okreva, ker bi se mu sicer influenca zopet povrnila. Umljivo je, da vsa javnost pričakuje dneva, ko se bo on. Murssolini mogel popolnoma posvetiti dehi; kajti od [tega dneva je odvisno sklicanje senata in zbornice. Prvotno so govorili »v parlamentarnih krogih, da bo zbornica sklicana 5. marca. Danes niti ta dami ne drži več in se imenujejo poznejši dnevi. Toda dolgo vlada ne bo mogla več odlašati s isklicanjem zbornice, ker mora gledati, da zbornica čim prej »odobri proračun za poslovno leto 1925-1916. Ako je potrebno za odobritev proračunov delo enega meseca in ako se zbornica zatvori za velikonočne počitnice dne 4. aprila, potem ni dan sklicanja tako daleč. Tudi senat ne bo prej sklican, dokler-ne ozdravi Mussolini, ker hoče ministrski predsednik prisostvovati razprajvi o načrtu za reformo armade.
Ali se vrnejo aventinci v zbornico, ni še gotovo. Gotovo pa je, da bodo vse skupine, ki sestavljajo to opozicijo, proučile na novo položaj in ni izključeno, da ne bo temu sledila revizija dosedanje taktike. Posebno* on. Turati se je postavil na strogo revizijon. stališče in sicer tako v Milanu, kakor v izjavah rimskemu listu «Giornale d'Italia». Rekel je, da ne mara polemizirati z Labriolo, ki Je proti povratku (v parlament. Sicer je že jasno zavzel svoje stališče v Milanu: novi dogodki, ki rodijo nov položaj, zahtevajo nove proučitve tega položaja. Ako bo treba, pojdejo aventinci v zbcrnico; seveda le v slučaiju, da bo dana možnost mirne razprave. Glede volitev je Turati izjavil, da se mora opozicija udeležiti volitev; le »vt slučaju nasilnega nastopa fašizma, naj aventinci ostanejo doma.
On, Mussolini že vstaja
RIM, 26. On. Mussodini je bolezen že prestal. Kljub temu mu je njegov osebni zdravnik prof. Giuseppe Bastianelli naročil, da mora nekaj dni še počivati. Danes je ministrski predsednik vstal in se razgo-varjal dalj časa z notranjim ministrom, ki mu je poročal o notranjem položaju. Razpravljala sta tudi o programu zasedanja nistrativna, s katero naj se zagotovi evidenca zbornice in oenata. Pozneje je sprejel tudi I listov in njegovih odgovornih faktorjev. Za od-državnega podtajnika v ministrskem pred- govornega urednika se smatra ona oseba, ki
ki proučuje vprašanje konkordata z Vatikanom, Konference so se udeležili Pašič, Pribiče-vić, Ninčić, Trihmović in poslanik dir. Smodlaka. Odbor nadaljuje svoje delo.
Prej se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so ministri poročali o najvažnejših resortnih vprašanjih. Zunanji minister Ninčić je referira! o ureditvi prejemkov diplomatskih zastopnikov. Po tej ureditjvi bodo diplomatski zastopniki prejemali od 1. marca dalje naslednje plače: V Washing-tonu in Londonu 1800 drlaiijev mesečno, v Parizu 1700, v Berlinu in Rimu 1000, v Madridu in Tirani 800, v ostalih mestih 650 dolarjev.
Ministrski svet je nadalje razpravljal o navodilih jugoslovenski delegaciji na konferenci v Firencah glede Reke. Delegacija ni namreč še predela definitivnih narvodil glede reškega komsorcija.
Glede likvidacije pokrajinske uprave na Hrvatskem je ministrski svet sklenil, da se mora likvidacija izvršiti še tekom tega meseca. Dne 1. marca preidejo vse funkcije pokrajinske uprave v območje velikih županov, oziroma pristojnih ministrstev. Likvidacija pokrajinske uprave v Sloveniji se ne bo še izvršila, ker niso priprave še gotove.
Za zgraditev nove železniške proge v Crni gori je bil odloforen kredit 2 milijonov in pol. Vlaida je odobrila tutdi kredit 500 tisoč Din za oibrtne tečaje v Južni Srbiji.
Notranji minister Maksimović je poročal o internaciji dr. Mačeka in njegovih prijateljev. Kasacijsko sodišče je sklenilo, da se akti glede obtožbe vodstva HRSS stal vi jo «ad aeta*. Dr. Maček in tovariši pa ostanejo še nadalje zaprti.
Minister za izenačenje zakonov doktor Srskič je omenil, da je kraH podpisal načrt za tiskovni zakon.
V narodni skupščini se je vršilo posvetovanje nekaterih načelnikov opozicije: Polič, Pavle Radič, Nastas Petrovič in Nikič. Razgovarjali so se o morebitni abstinenci opozicije od parlamentarnega dela. Vlada je pripravljena na tvisako* iznenađenje. Vladni krogi trdijo, da ne bo vlade spravil s tira tudi eventuelmi «exodus» opozicije. V tem slučaju bi še lažje prodrla s svojimi zakonskimi načrti.
Min. Srcklf o novem tisk. zakonu
Načela novega zakona.
BEOGRAD, 26. Včeraj popoldne je minister za izenačenje zakonov dr. Srskič sprejel novinarje ter jim podal obširen ekspoze o načrtu tiskovnega zakona. Tekom prihodnjih dni bo minister dr. Srskič sprejet na dvoru ter bo predložil zakonski načrt v predsankcijo. Minister Srskič je v svojem ekspozeju izvajal med drugim: «Tiskovni zakon bo sprejet v narodni skupščini po sumarnim postopku, ker pomenja izenačenje tiskovnih zakonov za vso državo. Zasnovan je po nastopnih načelih: Tisk je svoboden; z ni/kakimi preventivnimi merami se svofcoda tiska ne more preprečiti. Preventivna cenzura je dovoljena samo za slučaj vojne in mobilizacije. Način te cenzure se določi z zakonom. Ustanova določa načela, po katerih se omejuje zloraba tiskovne svobode. Po čl. 13. ustave se sme prepovedati tiskati spis, ako vsebuje žalitev vladaija ali članov vladarskega i doma, poglavarjev tujih držav, narodne skupščine, ako neposredno pozivljs državljane, da s silo izpremenijo ustavo ali državne zakone, ako vsebuje hudo kršenje javne morale. O vsem tem bodo sklepala redna sodišča. Ustava v čl. 138. prehodnih naredb pripušča tudi prepoved izdajanja listov, ako izzivajo mržnjo proti državi kot celoti ali netijo verski in plemenski razdor ali poživljajo državljane, da s silo izpremenijo ustavo ali državne zakone.
Načrt določa načelo odgovornosti za krivična dejanja pisca, urednika, izdajatelja lista in razpečevalca. Tisk sme svobodno objaviti svoje misli, vendar ne sme vsebovati obeležja kakega krivičnega dejanja. Izdavanju listov se ne smejo delati nikake zapreke. Dolžnost je, da se list prijavi političnim oblastem, to pa ni nikaka preventivna odredba, tem slamo admi-
imenu, družabnemu ugledu, ali gospodarskemu kreditu, ali se potom tiska širijo sramotni izrazi preziranja, omalovaževanja, ne da bi se navajala kaka dejstva. Z obrekovatije je določena kazen od 6 mesecev do 10 let zapora in globa od 20.000 do 200.000 Din. Žalitev sodišča, vojs'ke, javne oblasti ali sploh javnih funkcionarjev se kaznuje od treh mesecev do treh let. Kaznivo>je tudi objavljanje očividno izmišljenih vesti v namenu, da s tem vznemirja javno mnenje, ali v Spekulativne namene, ki Jbi mogli vplivati na ceno življenskih potrebščin, na vrednost denarja, državnih papirjev i. t. d.
Pri sodiščih se bodo posli za preiskovanje tiskovnih krivic poverili posebnim sodnikom, fla se postopanje čim bolj pospeši. Dokazovanje traja največ 15 dni, zasliševanje prič največ pet dni, pravo obtožbe za zastara v enem letu.
Načrt tiskovnega zakona je povzet iz avstrijskega, nemškega in francoskega tiskovnega zakona.	_
Pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo
BEOGRAD, 26. (Izv.) Vesti o sklenitvi prijateljske pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo so sicer še preuranjene, vendar je gotovo, da pričnejo v kratkem pogajanja v Atenah. Jugoslavijo bo zastopal tamkajšnji poslanik Gavrilovič. Pogajanja se bodo zaključila v Beogradu. Danes je dr. Ninčić konferiral o tej zadevi z grškim poslanikom.	_
Mati jugosJovenske kraljice v Beogradu
BEOGRAD, 26. (Izv.) Danes je prispela romunska kraljica Marija, mati jugosloven-ske kraljice. Kraljica ostane v Beogradu par dni.
Čaruga se nI kesa I
Justiiikacija Čaruge se izvrši danes
OSIJEK, 26. (Izv.) V veliki dvorani sud-benega stala je bila danes prečitana ob sodba Čaruge in njeg.o|v»ega tovariša Prpiča Dvorana je bila nabito polna juristov in drugega občinstva. Čaru^o in Prpiča je privedlo v dvorano 28 stražnikov. Čaruga je bil elegantno oblečen in je kadil. Pred sednik sudbenega dvora je prečital razsed-bo, na podlagi katere sta bila Čaruga in Prpič obsojena na smrt, druga dva tovariša pa je kralj pomilostil na dosmrtno ječo Obsodba navaja proti Čarugi 28 umorov in grozodejstev. Po prečitanju obsodbe je predsednik wprašal oba tolovaja, ali se kesata svojih dejanj. MolčaJa sta oba. Pred sednik jima je sporočil, da bosta obešena jutri ob 7. uri zjutraj. Vprašal ju je, aH imata kako pesebno željo. Čaruga je odgovoril da ne in da je pripravljen na smrt. Nato sta bila odvedena v ječo, kjer čakata na smrt.	_.
Gladovna stavka aretiranih komunistov v Zagrebu
ZAGREB, 26. Včeraj so aretirani komunisti v ječi vprizorili gladovno stavko in so odklonili vsako hrano. Tekam današnjega dne so ru Zagrebu aretirali 14 komunističnih dijakov. Več aretiranih komunistov so pripekali tudi iz pokrajine, tako na pr. iz Karlovca, kjer tso bili aretirani zidarski delavec in obč. svetnik Fr. Korošec, pekovski pomočnik Josip Pelagovič, pekov ski pomočnik Rudolf Grubauer, lesni delavec Miroslav Kozjak ter lesni delavec in :obč. svetnik Gjuro Joivanovič.
Razprava o finančni zakonu v francoski zbornici
Zvišanje pristojbine za legitimacijo identičnosti na 200 frankov
sedstvu.
Pred zvišanjem cen časopisov?
MILAN, 26. V pondeljek dne 2. marca se bo vršila v Rimu v prostorih Časnikarske zveze zborovanje lastnikov italijanskih listov, na katerem se bo proučil nov položaj, ki je naistal z oziram na to, da je Ostala cena jlistoiv nedtzpremenjena, .'kljub temu, da so tiskarski stroški narastlL Zborovanja ®e bodo lahko udeležili ali se dali zastopati tudi oni lastniki dneivnikov ali tednikov, ki niso prejeli posebnega povabila.
Napad na novinarja
MILAN, 26. Današnji «Avanti!» poroča iz Aquile: Pretekle dni se je vršil v občin« skem gledališču ples, katerega se je udeležil tudi urednik unitarskega glasila «Ghistizia» g, Lepore Luigi. Ko so fašisti opazili, da ima v žepu rveč opozicijskih lijstov, so ga obkrožili ter pričeli tepsti. Posredovati je morala policija, ki je komaj vzpostavila red. Vsled incidenta je nastala taka panika v dvorani, da so nekatere dame padle v omedievico. Napadeni novinar je vložil tožbo.
vodi redakcijski del lista in odloča o smen lista. Ta odgovorni urednik ne sme biti narodni poslanec, 'kakor tudi ne one osebe, proti katerim se je odredil preiskovalni zapor, ki so obsojene radi zločina ali prestopka iz koristoljubna ali zločina, oziroma prestopka proti javni morali.
Zakon ščiti avtorsko pravo za vsa dela, tiskana v novinah ali v tiskovinah, ki se izdajajo od časa do časa.
Prepovedi po čL 13. vršijo prve pristojne oblasti, ki pa so dolžne, da v 24 urah dostavijo prepovedano tiskano delo sodišču« ki mora v 24 urah odobriti prepoved ali jo razveljaviti. List mora sprejeti v tisk vsak popravek, katerega mu pošlje oblast, v kolikor popravek ni dvakrat večji od spisa, katerega je treba popraviti . List mora objaviti tudi popravek privatnih ali pravnih oseb, in sicer tekom dveh dni na istem mestu.
Zakon usvaja načelno subjektivne odgovornosti. Najprej odgovarja pisatelj za vse, kar se ^e tiskalo brez podpisa. Tiskar je odgovoren, ako se ne ve niti za pisca niti za urednika, oziroma ako se tiska brez podpisa tiskarne. Izdajatelj je odgovoren v toliko, kolikor je aktivno sod*lov&l pri publikaciji. Razpefeevalec in prodaj«l«c . t Kriv, ako je vedel, da je razpečeval tiskovine, o katerih s« je zavedal, da so po zakonu prepovedane ali ako se na Uska-nem predmetu ne vidi niti, kdo je urednik« niti kdo je izdajatelj, predmet pa vsebuje krivično delo.
PARIZ, 26, Na včerajšnji popoldanski seji je predsednik Painleve imel kratek nagovor, v katerem je proslavljal petdesetletnico francoske ustave. Nagovoru je prisostvovalo kakih šestdeset poslancev. Ob zaključku njegovega govora je zaivfpil komunistični poslanec Jean Renaud ponovno: «Živela sovjetska republika Francije«. Ta incident je izzval ogorčenje pri vtseh ostalih poslancih. Seja je bila prekinjena ob 19. in se je nadaljevala ob 21. Zbornica je razpravljala o čl. 218 finančnega zakona, ki predlaga, da se zvišajo pristojbine tujcev za legitimacijo inden-tičnosti na 60 frankov.
Poslanec Henry Pate zahteva, da se pristojbine zvišajo na 200 frankov za vse kategorije tujcev; izvzeti naj bi bili le tuji dijaki in delvaci. Njegov predlog je bil sprejet.
Uvedba posebnih pristojbin
na tujce t Franciji
PARIZ, 26. Mestni svet je sklenil posredovati pri policijskem ravnateljstvu, da naj nasvetuje notranjemu ministru sledeče odredbe: 1. Uvedbo takse v znesku 20 frankov za slehernega tujca, ki biva na francoskih tleh in ni prisiljen opremiti se z legitimacijo identičnosti; 2. uvedbo posebnih organov, ki nabirajo te prijstojbine; 3, zvišanje cene za legitimacijo identičnosti in sicer v korist pariškemu mestu.	_
MIH jonsko posojilo Pariza
PARIZ, 26, Po* zaslišanju notranjega ministra je finančna komisija senata pooblastila mesto Pariz, da razpiše posojilo v znesku 500 milijonov frankov, ki naj se uporabi v s vrbo dovržitjve del v mestu.
Zakonski načrt glede podeljevanja frax*i coskega državljanstva tujcem
PARIZ, 26. Zakonodajna komisija senata je zaključila proučavanje zakonskega načrta glede državljanstva. Med drugim je odobrila tudi določbo, ki pravi, da oni tujci, ki so postali francoski državljani, lahko izgubijo francosko državljanstvo, če se pregršeijo proti zunanji in notranji »varnosti Francije, ali pa, če se skušajo odr tegniti vojaškim dolžnostim.
Maršal Petain pozvan iz Afrike v Pariz
PARIZ, 26. «France Alilitaire» objavlja, da je bil maršal Petain, ki se ta čas nahaja v misiji v zapadni Afriki, brzojavno odpoklican v Pariz, da se udeleži predstoječe razprave o novi razporedbi ivtojske.
Več ranjenih na pojedini
PARIZ, 26. Pariška izdaja <-New-York TTera!da» poroča iz New Yorka, da je prišlo tam na nekem banketu do pretepa med dvema povabljencema. V splošni gnječi so začele po glavah navzočnih gostov padati steklenice in kozarci. 130 policajev je posredovalo med vročekrvnimi gosti. V boju s policijo sta bila dva gosta smrtno-nevarno, večje število pa lahko ranjenih.
Trčenje vojaških letal - Dva letalca mrtva
ROT5Y, 26. Včeraj okolu 5. popoldne se je vračala trohica Mojaških letal z vaj proti letališču v Bourget. Ko so se nahajala letala nad R-odssyjem, jim je priletelo nasproti četrto vojaško letalo. Po nesreči je trčilo ob eno izmed treh letal, katero je pokvarjeno padlo na tla z višine 800 m. Pilot in letalski urednik sta obležala mrtva.
Vprašanje sovjetskega poslanika v Tokiju
Trocki ne odide na Japonsko
LONDON, 26. «Daily Express » pravi, da je bilo Trookemu ponujeno mesto sovjetskega poslanika v Tokiju.
MOSKVA, 26. Sovjetska vlada ni še končnoveljavno dole čila poslanika za To-krjo. V poštev pride iv prvi vrsti sovjetski poslanik Joffe na Dunaju. V poslednjem času se imenuje v zvezi s tem vprašanjčm tudi Trocki; vendar pa ne more ta v d oglednem času sprejeti po>laniškega mesta v Tokiju iz zdravstvenih razlogov. Trocki pride v poštev kot kandidat za po slaniško mesto v Washingtonu, ker pozna praivi dlebro ameriške razmere. Za-sedba poslaniškega mesta v Waah?ngtonu bo postala aktualna, kaksr hitro se vzpostavijo redni odnošaji med Rusijo in Zedinjenimi državami. Sovjetska vlada namerava od-poslati v Tekijo kot poslanika manj odlično osebnost.
Ćičerin in japonski zunanji minister si čestitata spričo rusko-japonske pogodbe
MOSKVA, 26. Ob priliki ratifikacije rusko-japonslce pogodbe s strani osrednjega odbora Zi.ieze sovjetskih socrjaliističnih republik sta si komisar za zunanje zadeve Ćičerin in japonski zunanji minister Kide Ksara izmenjala brzojavki, v kate.ih izražata zadoščenje, da se vzpostavijo prijateljski odinošaji med obema sosednima državama.
Bolgarsko - jugoslouenshn komisija
za preiskovanje poslednjih komunističnih incidentov na bolgarskih tleh
SOFIJA, 26. Bolg arska brzojavna agencija objavlja: Z ozirom na poslednje incidente, ki so jih povzročile na bolgarskih tleh oborožene komunistične tolpe, je bil sklenjen med bolgarsko in jugoslavensko vlado- sporazum, na podlagi katerega se imenuje mešana komisija z nalogo, da preišče poslednje dogodke ter prouči :sred-stva, ki bodo onemogočala ponovitev ličnih incidentov v obmejni coni
Nemška državna banka znižala eskomptno mero
BERLIN, 26. Nemška državna banka je znižala eskomptno mero od 10 na 9 in za obresti na zalo<gih od 12 na 11 od sto.
Bolezen predsednika Eberta
BERLIN, 26. Po operaciji na slepiču je predsednik nemške republike Ebert zbolel na vnetju trebušne mrene, ki je občutno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. Njegov položaj je bil do sinoči še zadovo-jiv. Potem pa je imel bolnik zelo hudo noč in se je davi počutil vendarle nekoliko >olje. Njegovo stanje pa je še vedno opasno.
Nemško-romunski spor
na mrtvi točki
BUKAREST, 26. Romunska brzojavna agencija poroča: Vlada ni še storila nobenega koraka v gospodarskem sporu z Nemčijo. Nemške grožnje sc smatrajo tu kot neresne. Pristojni krogi so soglasni v »sodbi, da bo le Nemčija trpela škodo, ako sie bodo začeli izvrševati predvideni ukrepi. Značilno je, da daja nemški tisk vsak dan drugačne razlage o postanku spora. Enkrat zatrjuje, da nima Nemčija po mednarodnih pogodbah nikakih obvez napram Romuniji radi bankovcev Splošne banke; sedaj pa so se postavili berlinski lis&i na stališče, da je spor nastal vsled nepopustljivosti Romunije, ki da vsrtraja pri svoji zahtervi po celokupni odškodnini dveh milijard, medtem ko znajo pač uradno na berlinskem zunanjem ministrstvu, da se je Romunija izjavila pripravljeno skrčiti svoje tozadevne zahteve in da čaka le, da nastopi Nemčija s primernimi predlogi. V uradnih romunskih krogih se ne opaža, da
bi se mudilo z uveljavljanjem prisilnih ukrepov, vendar pa Romunija ne bo odnehala, ako bi ji hotela Nemčija odreči prajvdce, ki jiih je še pred kratkim časom priznala.	_
Reakcija na Ogrskem
Načrt za volilni zakon proti splošni volilni
pravici in proti tajnemu glasovanju
BUDIMPEŠTA, 26. Vlada je sestavila načrt za volilni zakon, po katerem se priznava volilna pravica moškim, ki so dosegli 24. leto starosti, so že deset let ogrski državljani in ki bivajo vsaj 2 leti na Ogrskem in so razen tega dovršili prive štiri razrede ljudske šole. Volilno pravico dobijo tudi ženske s 30. letoon starosti, katere so dovršile prvih šest razredov ljudske gole; ženskam z vsaj tremi otroci in onim, ki se vzdržujejo same, pa zadostujejo štiri razredi ljudske šiole. Neglede na te določbe ima jo« volilno pravico dijaki m dijakinje univerz. Pasivno volilno pravico imajo vsi, ki smejo voliti in ki imajo vsaj 30 let. Vo» lilnih okrožij načrt ne določa, vendar pa predvideva za mesto Budimpešto! 25 poslancev. Tu in v nekaterih drugih mestih in v petih rudniških okrajih bo glasovanje tajno. Glasovanje je dolžnost za tvse volilee. Zakonski načrt vsebuje še druge določbe za uredbo skrutinija, prepušča volilno1 sodstvo upravnemu sodišču ter uvaja novost, da morajo vsi poslanci priseči zvestobo državi in ustavi. Ako poslanec noče položiti prisege, izgubi mandat, če pa se ne drži že dane prisege, postane nevreden svojega mandata in parlament mu ga sme W> tem slučaju odvzeti.
otežkočen radi snežnih žametov. Število UTKwnikov, ki so vojaško organizirani, naša dvajsettisoč. Vsi turški rezervni oficirji so bili poklicani pod orožje. Generalni štab v Angori je mnenja, da bo mogoče mfairti kurdsko vstajo Sele v teka treh tednov.
Optimistična Kellosova nazlranja
o gospodarskem položaju Evrope
NEW Y0RK, 26. Bivši poslanik Združenih držav v Lodonu, Keflog, ki je določen za državnega tajnika na mesto Hu-ghesa, je prispel semkaj. Zanikal je vest ameriškega tiska, da je prinesel s seboj
s
načrt za omejitev oboroževanja. Rekel je, ________w__m —w__ ^___
f3- Je storila Evropa v zadnjih letih velik j vprašanju priznanja sovjetske vlade korak naprej in da je k zboljšanju njenega I strani Združenih držav.
gospodarskega položaja w prvi vrsti doprinesel Dawesov načrt, ki je igral veliko vlogo v ustalitvi evropskih valut. Naznanil je, da <se bo Anglija kmalu povrnila k zlati valuti, in izredne važnosti za ameriško ljudstvo je, da pridejo v najkrajšem času do tega vse državne sveta.
«Visi — je dostavil Kellog —, ki sem jih srečal v Evropi, priznavajo, da ni mogoče misHti na čudodelna zdravila za bolezni, ki jih je pustila vojna, in da more prinesti obnovitev Evrope le skrbno gospodarstvo, tako v privatnih podjetjih, kakor rv državnih proračunih.»
Kellog ni hotel podati nobene izjave v
DNEVNE VESTI
NflUB določbe 0 tmini Oitfkflđninf! dni v starosti *> kt znani bakterijolog, dr. Ed-rv, u; V T -U VUJI11 UUWlUl11111111 m*nd Klein. Rodom z Osijeka, je Klein študi-KJ ten določbah, se tičejo vojne odškod- | ral na Dunaju in se okoli leta 1860. preselil v mne za škodo nastalo po rekvizicijah bivših j London, kjer je bil imenovan za profesorja, avstroogrskih oblastev na ozemlju novih po- Njegova baxterijolo$ka raziskovanja so vzbu-krajin, smo obširno poročali v uvodniku od i dila v učenjaških krogih veliko pozornost. An-prsteklega torka. Ze tedaj smo naglasili, da gleška vlada ga je poslala v-študijske svrha v se s tem važnim vprašanjem bavijo tudi tukajš- Afriko in Indijo. V svojem rojstnem kraju je
Grsko-turški sporazum
v vprašanju izgnanega patrijarha?
PARIZ, 26. Atenski dopisnik agencije «Radio« je zvedel v merodajnih krogih, da bo vsled pogajanj med angorsko vlado in sv. sinodom postalo najbrže brezpredmetno morebitno posredovanje Društva narodov v grško-turškem sporu. Člani sv, sinoda so baje dali razumeti vladi rv Carigradu, da so pripravljnei izkoristiti svoj upliv ter dovesti patrijarha! do tega, da bi podal ostavko, to pa pod pogojem, da se angor-ska vlada obveže, da ne bo nikoli ogrožala obstoja patrijarhata in da ne bo izvajala načela izmenjave ljudstev na grških pre-latih. Carigradski guverner da se je obvezal, da bo priponočil angorski rviladi to rešitev.
Četudi bi pa vlada v Angori sprejela ta nacrt, vstane še potem vprašanje otstavke patrijarha. Carigrajski patrijarh, ki smatra svojo funkcijo za sveto, je vedno kategorično zavračal vsake misel na demisijo.
Borba proti korupciji na Grškem
ATENE, 26. Bivši ministrski predsednik Kafandaris je predlagal parlamentu ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pregle* dala vse delo ministrofv, ki so od proglasitve grške republike do danvj zlorabljali svojo oblast v osebne svrhe. Ministri, ki bi bili osumljeni korupcije po tem zakonu, bi bili izročeni takoj sodišču brez pooblastitve s -strani parlamenta. Ta predlog je vzbudil v vseh političnih krogih veliko senzacijo, ker se zdi, da hoče tudi sedanja vlada pristati na ta načrt.
Svobodna solunska cona izročena Jugoslaviji
ATENE, 26. Vlada je naročila solunskemu guvernerju, da naj izroči sohmskos cono, ki ima po grško-jugoslovenskem dogovoru pripasti Jugoslaviji, oblast vem te države Potrebno tehnično osobje je že dospelo iz Beograda.
Napredovanje Kurdske revolucije
Vznemirjenje turške vlade - Mobilizacija turških čet - Obsedno stanje v pokrajini Malatis
CARIGRAD, 26. ^ Pod vodstvom šejka Saida so kurdistariski uporniki zasedli ICarput, Diarbekir, E1 Azis in Dersim v armenski Anatolip. Angorska vlada je proglasila obsedno stanje tudi v coni Malatis. Do sedaj se ni revolucionarno gibanje razširilo preko mej onih pokrajin, kjer je bilo uvedeno obsedno stanje že pred dvema dnevoma. Turški letalci sc; bombardirali uporniške oddelke; do odločilni!]
nji laški listi. «Picco4o» je n. pr. na grom adi 1 že cele knjige gradiva o tem predmetu. Večinoma gre za mnenje «Piccoiovih» čitateljev, ki jih laški hst mehanično priobčuje, kakor jih prejema. Kakor smo rekli že v torek, priča ta pojav predvszm o tem, kako se je tudi italijanska javnost vznemirila vsled novih določb, oziroma vsled njihove nejasnost). Istočasno pa so ti številni dopisi iz občinstva — ponavljamo: «Piccoloa dobiva vso to ogromno literaturo iz krogov zanimajočega se občinstva — dokaz, ka'ko se italijanska čitajoča javnost živo zanima za taka velevažna vprašanja. A pri nas?
Poleg dobre strani «Piccolove» literature pa moramo omeniti takoj tudi njeno slabo, in sicer zelo slabo stran. Ni namreč vprašanja prav nič razčistil, temvač nasprotno: zmeda je vedno večja. Le v enem se mora vsakdo strinjati s «Piccolovimi» čitatelji, v tem namreč, da mora pristojno oblastvo izdati obširnejša pojasnila o izvajanju novih določb. Na to potrebo smo opozarjali kr. finančno- intendanco tudi mi v torkovi številki.
Po do sedaj oblastveno objavljenih navodilih in na podlagi tozadevnih zakonov se da vse vprašanje ta'ko-le označiti:
1.	S pogodbo, ki je bila sklenjena v Rimu 6. aprila 1922, med Italijo na eni ter Avstrijo in Ogrsko na drugi strani, sta se obvezali ti dve državi, da ugotovita in izplačata vse terjatve, katere so imele fizične in juridične osebe na ozemlju novih pokrajin napram bivšemu avstrijskemu, ogrskemu ali avstro-ogTSiamu erarju do 3. novembra 1918. Finančna inten-danca je pozvala na podlagi tega vse tiste osebe na ozemlju novih pokrapn, ki imajo take terjatve, da jih prijavijo najkasneje do 23. aprila 1925. ali pri italijanskem poslaništvu na Dunaju ali pri prefekturah v Trstu, Puli, Zadru in Tridentu.
2.	Posebno vrsto tžrjatev tvorijo tiste, ki jih je povzročila rekvizicija. Za škodo povzročeno po rekvizicijah je priznana vojna odškodnina. Vsi oni, ki so radi rekvizicij s strani bivših avstro-ogrskih oblastev trpeli škodo, naj vložijo na finančno intendanco v Trstu {Puli ali Zadru) prošnjo za vojno odškodnino, in sicer najkasneje do 23. aprila 1925. Tudi dajatve na podlagi rekvizicije pa je treba prijaviti 'Icr. prefekturi v Trstu (oziroma Puli ali Zadru) ali italijanskemu poslaništvu na Dunaju, in sicer tudi najkasneje do 23. aprila 1925., ker se mora priložiti prepis te prijave k prošnji za predujme na vojno odškodnino za škodo nastalo po rekvizicijah.
3.	Na vojno odškodnino za škodo nastalo po rekvizicijah se dovoljujejo predujmi in sicer do 70% zneska priznane odškodnine (kr. odlok od 11. januarja 1925, št. 50., objavljen v uradnem listu od 6. februarja 1925). Predujme dovoljujejo po tam odloku kr. finančne inten-dance. Tozadevne prošnje je treba torej predložiti finančnim intendancam, in sicer v šestih mesecih po dnevu objave gori omenjenega odloka, t. j. torej najkasneje do 6. julija 1925.
4.	Kdor hoče dobiti pradujem na vojno odškodnino za rekvizicije, mora potemtakem vložiti pri finančni intendanci dve prošnji: eno za priznanje vojne odškodnine, drugo za dovo
bil zadnjikrat pred 40 leti,
Orkan ▼ Sarajevu. V Sarajevu in delu vzhodne Bosne je divjal te dni strašen vihar, ki je napravil mnogo škode. Kako silen je bil orkan, dokazuje dejstvo, da je prevrnil tudi en minaret na neki turšxi džamiji v Sarajevu.
— Velika tatvina v Sarajevu. Sarajevska policija je prišla na sled velikim tatvinam, ki so se vršile v poslovnih prostorih tvrdke «Ferum d. d.» Tatvine je vršila Ana Luketić, služkinja
Kri ravnatelju in glavnem delničarju tvrdke A. acherju. S pomočjo svojega zaročenca šoferja Glušca je s ponarejenim ključem ponoči odpirala poslovne prostore. Škoda znaša nad 100 tisoč dinarjev. Aretiran je razen Ane Luketić tudi njen oče in šofer GluŠac.
Vesti z Goriškega
—	Smrt priljubljenega dušnega pastirja. V pondeljek zvečer je umrl v Idriji ob Bači kot žrtev svojega poklica veleč. g. dekan Jatfko
^r. Bil je človek kremenitega značaja, poiten naroden duhovnik starega kova, ki je vzljubil svoj narod in narod njega. Zato plaka-jo za njim nele njegovi farani, ampak vsakdo, kdor je poznal njegovo dobro in narodno čuteče srce.
—	t Rihard Schubert Rit t fer v on Soldern.
Dne 19. oktobra minulega leta je umrl na svojem posestvu na Nižjeavstrijskem v staror^i 72 let nekdanji dolgoletni profesor zgodovine in filozofične propedeutike Rihard Schubert. iako poroča v «Voce di Gorizia» nekdanji njegov učenec prof. Ervin Pocar, ki mu ob tej pril&i posveča daljši spominski članek. — Vest o njegovi smrti bo neprijetno dirnila mnogoštevilne njegove učence, ki so V2likemu učenjaku s svojo mladeniško razposajenostjo in nagajivostjo zagrenili marsikako uro njegovega življenja.
—	Zanimivo predavanje. Danes v petek dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer predava v Ajdovščini vseučiliški profesor dr. Veber ki ga do-zdaj le malokdo izmed nas pozna po njegovi knjigi «Uvod v filozofijo*, ki se nahaja v Lav-ričevi knjižnici. Razmere nam zadnja leta niso dopuščale, da bi bili čuli sploh kako znanstveno predavanje, zato prihitimo ob tej priliki vsi iz Ajdovščine in okolice, da se enkrat napijemo iz čistega studenca znanosti, kakor smo se v decembru navžili čiste umetnosti ljubljanskega pevskega kvarteta. Abstraktna filozofska snov o duševnem življenju naj nikogar ne odvrača; ko bodo pred nami razgrnjeni problemi, nam postanejo živi in konkretni, pravzaprav najbolj konkretni, bolj ko vse, kar nas obdaja, ker v njih živimo, se gibljemo in smo.
—	Občni zbor goriškega "Zelenega križam
V nedeljo zjutraj se je vršil v prostorih «Unione ginastica» letni občni zbor goriškega «Zele-nega križa», ki je znova pokazal in potrdil koristnost te človekoljubne ustanove.
Zbor je otvoril predsednik ustanove dr. Luigi Oblasciak, nakar je sledilo poročilo ravnatelja ustanove g. Lelio Boggiani. Iz tega poročila izhaja, da šteje «Zelcni križ» 674 pri-spevajočih, 32 triletnih in 6 dosmrtnih članov. Razen tega štejejo še podružnica v Desklah 35, podružnica v Podgori 95 in železničarska podružnica 45 članov, 'kar je po mnenju poro
DAROVI
.— priliki svojega 25Ietnega pastirova-ma v Barko Vijah daruje moas. Anton Kjuder L 50 Šolskemu društvu. Denar hrani upravni* štvo.
Društveno vesti
MADAME BONIVARD.
V nedeljo, 1. marca, uprizori «£italnica» pri Sv. Jakobu na splošno željo izadnjič v sezoni
velezabavno burko v treh dejanjih «Madame i ^ ,	• , - - . . , , ^
Bonivards. Igro režira g. Marii Sila, ki obe-I f^^ vs® premalo, ker mesto Uga malega
t? i	^ .e,^
čič, «Celestin», Gvardjančič, Stepančičeva, nic man, nego 689 prevozov v mestu in izven
Pregarčeva in drugi. —Kdor hoče videti še hF«ta ""-*0 c,est,? X ^temnejših nočeh, v bu^i - °	•	Un dežju m ob divjanju nev:hte, pri čemer je
enkrat naii znance iz bivšega našega tržaškega gledišča in kdor se hoče še enkrat do solz nasmejati, naj pride v nedeljo k Sv. Jakobu.	_
—	Dramatični odsek M. D. Z. — Trst (L skupina). Jutri ob 20. uri vaje na stari policiji za «Peterčkove poslednje sanje. — Rež.
—	Otroeka prireditev mladinskega društva «Sparta» bo gotovo priklicala v dvorano g. Pongračiča pri Sv. Ani v nedeljo vse naše občinstvo, ki se hoče navžiti nekaj zdrave zabave, kakršne ji pust ni nudil.
Predstava se prične točno ob 5* vrl popoldne.
Del dobička Šolskemu društvu.
Iz tržaškega iivlienla
Zastrupljeni urar umri- Kakor smo včeraj poročali, je bil predsinočnjim prepeljan v mestno
jbolnišnico urar Viljem Cociancich, -ki se je bil lahko ustanova doseže zastrupil z oetovo kislino v neki gostilni v ulici Mol no a vento. Kljub zdravniški pomoči se je nesrečni urar kmalu po prihodu v bolnišnico pričel boriti s smrtjo in okoli poldruge ure po polnoči j a izdihnil v strašnih mukah. Niti na pragu smrti ni hotel nesrečnik povedati, zakaj si je stregel po življenju.
Neprijetne sanje. Dandanes so sanje prišle ob vsako veljavo, le babjeverne ženica kolikor toliko še verujejo vanje. Včasih pa sanje vendarle nekaj pomenijo. Tega mnenja je bržkone 43letni premogar Josip Stubžl, stanujoč v ulici .ljei Malcanton št. 13. Predsinočnjim se ga je precej nalezel v nrfii staromestni krčmi; ko se je napotil domov so mu vinski duhovi že močno silili v glavo, čutil se je tudi nekoliko trudnega. Da bi se navžil svežega zraka, sz je mož podal na obrežje Nazario Sauro ter sede! na neke klop. Kmalu potem ga je spanec zazibal v kraljestvo sanj. Imel je neprijetne sanje; sa-—	- . .	-	,, ; njal je, da mu nefedo brska po žzpih. To se je
litev predujma nanjo. Ker predvideva pogodba zdei0 premogariu preveč predrzno; začel je med Italijo ter Avstrijo in Ogrsko, da boste te ](izno 0tepati okoli sebe, da bi pregnal nepo-♦	Av.ima rn Odr*ka. i« on- uicanca Tedaj se je prebudil in z velikim
terjatve likvidirali Avstrija in Ogrska, je pri poročati vsakamu takemu odškodovancu, da napravi tudi prošnjo za predujem, ker se ne more vedeti, toliko časa bi morali v nasprotnem slučaju čakati na likvidacijo.
5. Finančna intendanca je nedavno opozarjala na vse te predpise posebno tiste, ki jim je bila vojna odškodnina že izplačana, a
spopadov bo prišlo v par dneh, ko dospejo J b;ja vanjo vključena tudi škoda nastala po rv prizadete pokrajine turška ojačenja. Mi- J viziciii. Taki vojni oškodovanci bi bili potem nlstrski svel, kateiega se je udeležil tudi i dolžni'ki države za dotično svoio- Na drugi
M listata Kemal paša, je. sklenil, da se organizira pohod na upornike po operacijskem načrtu, ki so ga predložni vojaški strokovnjaki. lj pomiki se bodn* morali brezpo-gofno predati, ko zaključijo turške čete koncentracijo.
V političnih krogih se zatrjuje, da 'so upor tajno organizirale britanske oblasti. Listi poročafo, da so britanski letalci metali v uporniških pokrajinah letake, poživljajoče prebivalstvo na srdit odpor proti turškim oblastim. Ta vest bo komaj odgovarjala resničnosti, kajti Kurdi sc nikakor ne zavedajo svoje narodnosti. Verjetnejše je, da je iskati izvor reivJolucije v njihovem verskem fanatizmu. Vsi turški listi soglašajo, da se mora udušiti upor Kurdov za vsako ceno.
Kurdl proglasili za kraUa Hamldouega sina
PARIZ, 26. Listi dobivajo iz angleškega vira, da so kurdski uporniki proglasili za kralja sina pokojnega sultana Habdul Ha-mida. Poslednje vesti zatrjujejo, da so se turški vojaški in orožnSki oddelki pridružili upornikom. Obsedno stanje je bilo proglašeno tudi v Malatisu zapadno od Euirata. Verjetno je, da bo proglasila turška vlada splošno mobilizacijo.
Vpoklic turihlh rezervnih oficirjev
LONDON, 26. Listi dobivajo iz Angore: Glede upora t Kurdistanu je izjavil ministrski predsednik, da so prejele turske čete povelja za odhod v uporniške pokrajine. Vendar pa je pohoil v Kurdistanu
strani pa jim kajpada pTitiče odškodnina za rekvizicije. Sedaj pregleduje finančna intendanca vse prošnje, da ugotovi take slučaje. Neki -Piccolov» dopisnik sicer trdi, da takih slučajev sploh ni, *ier se sploh niso jemale tozadevne prošnje v obzir. Finančna intendanca pa je drugačnega mnenja, ker bi sicer ne dajala pregledovati prošenj. Na vsak način naj bodo odškodovanci v takih slučajih previdni in naj opravijo o pravem času potrebne korake, da bi ne morali potem vračati državi, izgubivši pravico do odškodnine za rekvizicije.
Ob koncu ponavljamo zopet, da so dosedanja oblastvena obvestila v marsičem še nejasna in da je nujno potrebno, da se vojni oškodovanci pomiriio s tem, da se napravi popolna jasnost v tem važnem in resnem vprašanju. Tudi je rok za priglasitev terjatev in vlaganje prošenj prekratek. S tem večjim poudarkom opozarjamo vsled tega prizadete, da ga oblastvo 'kljub temu najbrže na bo hotelo podaljšati. Prizadeti vojni oškodovanci naj torej napravijo čim prej potrebne korake.
—	Izpiti za usposoldjenje za pouk veronaa-
ka. Tukajšnji škofijski ordinarijat objavlja: Ker so izpraševatne komisije za učiteljske izpite nehale delovati, je ustanovilo cerkveno oblastvo na škofiji (ul. Cavana št. 16) izpra-ševalno komisijo, ki je pooblaščena priznavati na podlagi izpitov usposobljenost za pouk ve-ronauka v ljudskih Šolah. Kandidati naj predložijo tozadevne prošnje na prostor papirju s sledečimi prilogami: rojstni in krstni list in spričevalo o dokončanih študijah na učiteljišča. Rok za vlaganje prošenj traja do 5. marca. Prihodnja izpitna doba začne dine 10. marca ob 10- uri.
—	Smrt jnfosiovenaketi* iiftnjik« v Anđijf,
V Herveu pri Brightonu v Angliji je umrl te
presenečenjem zapazil, da mu neznanec še vedno brska po žepih. -Sment, to pa niso več sanjeU si je mislil mož, planil pokoncu ter zgrabil predrzneža, ki ni bil duh, ampak človek iz kosti in mesa, za vrat. Toda neznanec se ga je otresel, jezeD* potegnil nož in sunil premo-i m žaiiai hi mu je ravno nameril brco, v desno r nogo; nato se je spustil v beg. Na premogar-jevo vpitje so prihiteli nekateri finančni stražniki, ki so poklicali na lice mesta zdravnica rešilne postaje. Ta je podal Stubelu, ki je imel globoko rano na kolenu, prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Mož se bo moral zdraviti kake tri tedne.
Policija zasleduje predrznega zlikovca.
—	Žrtev nerodnega motociklista. Včeraj popoldne okoli 13, ure je krojač Ferdinand Z., vozeč z motocikl jem po ulici XX. Set-tembre, podrl pred gledališčem Rotssetti 76-letnega kamnoseka Ivana Tomažk, stanujoče ga v ulici S. Giacomo m monte št. 20, ki je hotel v neugodnem trenotku preko ceste. Tomažič se je pri padcu tako hudo udaril v glavo, da s« je pretresel možgane. Tudi Ferdinand Z. je padel, a se je le neznatno ooraskal po obrazu. Ubo^i starec je bil prepeljan v mestne bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgi6nr oddelek. Zdravniki upajo, da bo ozdravil v IS dneh.
—	V zemlji skrita granata. Preteklo sredo popoldne se je pripetila v Tomaževici pri Kotami težka nesreča. 5-letni Just Co-tja se je igral na vrtu za domačo hišo; z železnim kavljean je kopal majhno luknjo. Ta nedolžna zabava, bi ga bMa skoro stala življenje, kajti pri kopanju je dečko zadel na malino granato, ki je ob udarcu eksplodirala z močnim pokom. Mali ko»ač je obležal ves kgvtav; admfafl je št e vune rane po rokah, obrazu in levem kolenu. Prihiteli ljudje so ga prenesla domov ter ga za sito obvezali, dokler ni privpe) zdravnik. — Včeraj predpoidne je mati prenesla »rečnega dečka v mestno boloŽuico. Ozdravil bo v enem mesecu, ako ne nMtootio kake komplikacij.
Angelj Zei, Srečko Braulin in Angelj Fabris. — Cestni pometač pod avtomobilom. V to-
rek je podrl neki mimoleteči avtomobil 52-let-nega cestnega pometača Josipa Lorenzon, ko se je nahajal s svojim vožičkom v Gosposki ulici na križišču tramvaja. Zeleni križ je prepeljal Lorenzona v goriško bolnico, ker si je pri padcu zlomil eno rebro in zadobil še
razne druge poškodbe.
_Nezgoda na delu. Istota3io je bil prepeljan
od Zelenega križa v goriško bolnico 28-letni Anion Baratto, delavec v tovarni cementa v Anhovem, ker si je pri padcu iz znatne višine zlomil desno nogo ter odnesel še razne druge poškodbe, ki povzročajo zdravni'kom skrbi za njegovo življenje.
_Duševna izprijenost. Ob vhodu v kavarno
Garibaldi se nahaja na zidu tabela za mzte-orologična poročila, katere koristi pač ni treba posebej pojasnjevati. Že enkrat prej so neznani zlikovci ra^bih šip« na tabeli, nakar je bila na tabelo posta vijena nova šipa. Najbrže vedno eni in isti zlikovci pa se niso zadovoljili s svojim prvotnim grdim činom, temveč so sedaj odnesli steklo in tabelo. Če bi se jih posrečilo i7takniti. bi jim ukradeno meteorologično poročilo go-tovo pokazalo prav grdo vreme.
_ Iz Ajdovščine. (Tatvina ▼ župnišču.) Ajdovski g župnik Fon gotovo ni oblagodarjen s posvetnimi blagri, ker so njegovi župljani skoraj sami revni delavci, obrtniki in trgovci, od katerih dobiva samo suho gotovino, dočim si mora naturaralije nabavljati sam. Več ko ironija usode je, da so v pustni noči ravno njega obiskali tatovi in mu odnesli, kar so moglit vso svinjino, moko in druga živila, čevlje in xar jim je še sicer prišlo prav.
— Dij. dram. krožek, Tolmin. Ponovno se poživljajo vsi člani, da se vrnejo v Tolmin že v soboto 28. n. 1925. V nedeljo 1. III. 1925. bo namrčč v Tolminu dr. Fr. Veber, predaval. — Ker začne šola 2. III. 1925., bo članom povra-tek toliko lažji. — Naj nihče ne zamudi te redke prilike slišati enega na^>oljših in najbolj poznanih naših modroslovcev. Tovariši in to-varišice, na svidenje torej. — D- d. k._
Cene na trgu Cavour
Česen 800-1000; pomaranče 60-150; kislo zelje 130-165; karfijol 10-60; kapus 80-90; verzo-te 50-140; čebula 110-140; fige (suhe) 220-400; salata 50-340; limone (100 komadov; 7-8; jabolka 80-100; irompir 60-80; hruške 100-380; grah 250-300; paradižniki 100; radič 120-320; radič (rdsč) 110-200; kisla repa 60; špinača 120-220
Borzna poročila.
DEVIZE Amiterdam od 9S5.— do loOO,— Belgija od 123— do 125.-; parir 127.25 do 128.— London od 118.20 do 118.40 ; New York od 24 80 do 24.95; Španija od 338.— do 343.— ; Švica od 474,— do 477,5i) ; Atene od 38,— do 40.— ; Berlin do 58f>.— do 595.— ; Bukarešt od 12.— do 12.50; Praga od 73.— do 73 75 : Ogrska od 0.0335 do 0.-345 ; Dnnaj od t.0345 do 0.0355; Zagreb od 3S.6 do 39 90.
VALUTA; Avstrijske kroče od 0 0345 do 0.0355; dinarji od 39.50 do 39.80 ; dolari i od 24.75 do 24.90; novci po 20 frankov od 94.50 do 96.— fuut §wp-lingod 118.10 do 117.55.
Benečijske obveznice 81.60.
ZAHVALA,
Ob priliki smrti naše nepozabne
Tonike
izrekamo g. župniku, sežanskim pevcem in godcem, vsem u de 1 ežn i k oni, ki so spremili blagopokojno k zadnjemu počitku in gosip. dr. Adcbatti-ju za njegovo1 požrtvovalno tešenje boli, našo najiskrenejšo zah*valo<.
SEŽANA, 21. februarja 1925.
SMERDU-ŠTOLFA.
Mali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2^—. Debele črke 40 stotin* beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
SEMENA za vrt in njivo, nemška iz Eriurta prodaja Just Ušaj, agronom v Gorici, Via Favetti 6.	(281)
pretek*! pot 29 800 km. Ročni rešilni voz je posredoval v 426 slučajih. Povrh tega je morala ustanova plačati radi pomanjkanja lastnih prometnih sredstev 5.900 lir za javne avtomobile.
V letu 1924. je bik) prepeljanih od ustanove 630 ponesrečencev, 38 blaznih in nad 400 bolnikov. Od teh prevozov je bilo izvršeno brezplačno 1336, proti plačilu 361 in po znižani ceni 131.
T«»kom poslovnega leta 1924. je imela ustanova 95.591.17 lir dohodkov in 99 372.75 lir izdatkov, ta'ko da znaša primanjkljaj 3.781.58 lir. Za tekoče poslovno leto se predvideva primanjkljaj v znesku 16.700 lir.
Gmotno stanje ustanove ni vsled tega nič kaj razveseljivo, edini avtomobilni rešilni voz je vsled velikega števila izvršenih voženj potreben popravila in ustanovi je neobhodno potreben še edin avtomobilni rešilni voz. Da
________________svoje človekoljubne
cilje in da bo odgovarjala njenim človekoljubnim namenom, zato je nujno potrebna izdatna pomoč goriškega mesta, kakor je to že naredila pokrajina, in ravnotako tudi izdatna pomoč prebivalstva iz mesta in dežele. Navzlic neugodnemu gmotnemu stanju obstoja upanje, da bodo izdatki ustanove kriti s prispevki požrtvovalnega občinstva in z dohodki dobrodelnih prireditev v korist ustanove.
Po prečitanju tajniškega poročila so sledile volitve novega odbora v katerega so bili izvo-ljei sledeči gg.: dr. Alojz Oblasciach, inž. cav. Riccardo Dzl Neri, dr. Angelj Culot, računovodja Guido Vittori, Lovrenc Strata, prof. Ernani De Carlo, dr. Virgilij Fontanin in dr. Ja'končič. V disciplinarni odbor so bili izvoljeni gg De Rocco Evgen, Gresic Ernest, Os-bat Feruccio in Rossi Mario, za revizorje pa
SV1LOREJCI! Zdaj je zadnji čas, da si zagotovite dobro seme sviloprejk. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Gorica Via Favetii 6.	(282)
15-16-Ietno, pridno dekle, dobi takoj službo jestvin.	(279)
AVTOVOZ Deimler za 25 q se proda po izredno nizki ceni. Naslov pri upravništvu-
(280)
ISKU5ENA babica, sprejme noseče na dom. Via Chiozza 50.	(271)
MIZARSKI POLDELAVCI za pohištvo se sprejmejo v ulici Molino a vapore 3. (276)
BABICA, avtorizirana, »prejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govo-i slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
Tiskarna Edinost
Trst, Via S. Francesco 20
ima v zalogi
CBlflZCE ZA LIKVIDACIJO VOiNE 00ŠK0DHŽNE
I Zlato, srebro, kroae, S J platin, zobovje o £
S	kupujp	ft
S Zlatim ALBERT POlhi f
4 Trst, Via Ma zirti 46	%
% #
Izvežbani, samostojni M!-ZARJI, za furnirano pohištvo, dobijo trajajoče delo pri L MUSCH & C. Lun, Merans Trento.
Najvišje cene plačujem za
O
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Jazbece v, mačk. veveric, krtov, divjih In domačih zajcev«
D. WINDSPACH
Trst« Via Cesare Battlsti iu 10 U. nadstr«, vrata 16 <r>2
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
lnseriralte o „Edinosti"