,2Na v Trstu
petelj on 5. pop.
Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana Pls«ia se ne sprejemajo.
Ptedništvo in ppravništvo
"I* del Lavatoio št. 1,1.
T®lefon 18-67.

lil
I "1
T lil
I I
'II
t
i
Posamezne štev. se prodajajo po 6 atot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
Glasilo „Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Lumparija nad lumparijo.
V	Trstu smo prišli, čast in hvala **ašim pristno avstrijskim razmeram tako daleč, da ne smemo verjeti riti pičice več nikomur, da se ne smemo več zanesti na ®ajslovesnejše dano besedo, da moramo
naprej biti prepričani, da se nobena ''am dana objuba ne bo izpolnila, pa naj nam jo pač da, kdor hoče, magari tudi 8am namestnik Njegovega Veličanstva Presvetlega cesarja.
Cesarski kraljevi namestnik v Trstu,
I Princ Hohenlohe, takoimenovani „rdeči .-Princ*, ki se prav rad pobaha s svojo Popolno nepristranostjo, ki se je že večkrat sam izrazil, da je in hoče biti popolnoma „internacionalen“, ki je to besedo rabil in prav tako zagotovilo dal pred kratkim ne samo enkrat, temveč večkrat odposlanstvu N. D. O., je v teku enega dneva pozabil na svojo „internacionalnoBt* jn se popolnoma uklonil najzagrizenejšim italijanskim šovinistom v zadevi oddaje dela in sprejemanja delavcev v novi prosti luki. —
Do sobote, dne 12. t. m., je veljalo v zadevi sprejemanja delavcev za novo, prosto luko, da se sprejmete obe listi delavcev, ki ste ju predloži i z ene strani N. D. O., z druge pa Pagnini. Na sam Predlog ravnatelja c. kr. javnih skladišč, dvornega svetnika M i n a s a in po pri-trdilu c. kr. namestnika princa Ho-h e n 1 o h e se je ugotovilo sledeče : tisti delavci, ki bivajo nad 4 leta v Trstu, se uvrste v prvo skupino, ki takoj dobi delo v novi prosti luki, ostali priglašeni dtlavci pa se uvrste v drugo listo, ki pride pri delu na vrsto v slučaju p trebe večjega števila delavstva.
C. kr. policija je dobila nalog, da dožene, koliko delavcev obeli list bi<a že nad 4 leta v Trstu, in je dognala sledeče :
V	listi N. D. O. jo od 64 delavcev 30 delavcev za prvo skupino, 34 pa drugo skupino. S pomočjo neovrghivih dokazov, vojaških knjiž c, delavskih knjižic in spričeval je na to N. D. O. dognala, da °d onih 34 delavcev druge skupine biva nad 4 leta v Trstu še 12 dela cev. Potemtakem bi morala prva skupina šteti 42 slovenskih delavcev, druga pa 22.
Za P a g n i n i j e v o 1 i 8 t o je c. kr. policija dognala, da je med priglašenimi delavci pred vsem 15 regnikolov Tako je ostalo od te liste za prvo skupino, v kateri naj bi bili d lavci, ki bivajo nad 4 leta v Trstu, 106 delavcev, za drugo skupino pa 51 delavcev.
Slovenski delavci in Pagninijanci naj bi bili torej v splošnem v sledečem razmerju : 64 Slovencev —	154 Ita-
lijanov; po skupinah pa : 42 S loven-
PODLISTEK.
Boljša bodočnost.
Spisal Jakob Purkart.
Začuden ga vprašam, kaj pomeni generalni štrajk.
Generalni štrajk pomenja to, da delavci celega mesta, vseh strok, dogovorjeni in združeni vsi hkratu m povsod opuste vsako delo. Zbirajo se na določenem kraju, kjer se skupno posvetujejo nadaljnih korakih, Vzrok je največkrat, • da delodajalci odrečejo povišanje plače, ki jo zahtevajo delavci radi naraščajoče draginje, ko siromašni delavec ni več kos premagovati Vsakdanjih stroškov. So pa tudi drugi vzroki, radi katerih lahko nastane splošni štrajk. Štrajkajo pa lahko tudi le posamezne skupine radi svojih lokalnih razmer,
cev —	106 Italijanov v prvi
skupini, 22 Slovencev — 50 Italijanov v drugi skupini.
To razmerje v skupinah je napram razim rju v splošnem številu za Slovence precej ugodno in zato je seveda strahovito bodlo Pagninija, dasitavno je prvotno pristal na ta način rešitve celega vprašanja.
Vprašanje je bdo torej rešeno in naše delavstvo je bilo po slovesnih zagotovitvah c. kr. namestnika in c. kr. dvornega svetnika Minasa prepričano, da je stvar končana in da mu je delo zagotovljeno. V tem prepričanju je naše delavstvo potrjevalo še bolj sledeče dejstvo :
Del našega delavstva je imel svoje delavske knjižice vložene pri upravi c. kr. javnih skladišč in nekaj naših delavcev je bilo tudi že klicanih k delu V petek, dne 11. t. m , popoludne pa je še dobilo strokovno tajništvo N. D. O. od c. kr. dvornega svetnika Minasa, ravnatelja c. kr. javnih skladišč, sledeče pismo :
Petek, 11. marca 1910.
Gospod
Anton Ekar, tajnik N. D, O.
Po nalogu odbora c. kr. javnih skladišč mi je čast, naprositi Vas, da pozovete one delavce v listi, ki mi je bila vročena, kateri še dosedaj niso vložili svojih delavskih knjig, da nemudoma tekom jutršnjega dneva (sobota, dne 12. t. m.) vlože svoje delavske knjige v pisarni gene ralnega akorda v stari prosti luki.
Z velespoštovan jem
M i n a s
ravnatelj javnih skladišč.*
To pismo, doposhno v petek, dne 11. t. m., je najboljši dokaz, da je bila lista N. D. O. sprejeta v celoti, da so bili delavci liste N. D. O. sprejeti v delo, kerje ravnateljstvo c. k. javnih skladišč, zahtevalo od njih delavske knjižice. Namestitev delavcev je bila gotova z vložitvijo delavskih knjižic!
V ponedeljek, dne 14 x m., pa dobi strokovno ta ništvo N. D. O. sledeči dopis : C. kr. javna skladišča v Trstu.
Št. 950.
Trst, dne 12. marca 1910 (!!)
P. n.
strokovno tajništvo N. D. O.
v Trstu.
Naznanja se Vam, da je lista za raz-kladalna dela v Franca Jožefa luki kot dninarjev priglašenih, v Trst pristojnih ali v Trstu rojenih avstrijskih državljanov zaključena in je v ponedeljek, dne 14. v pisarni generalnega akorda c. kr. g' vr.eg '
ali taki štrajki nimajo nikdar tolikega uspeha, kot združeni delavci v splošnem štrajku, ki povzroči delodajalcem lahko pravo katastrofo. In na ta način, ker je namreč ves promet popolnoma ustavljen, so prisiljeni delodajalci kaj ukreniti v ublaženje položaja*.
Hvaležen za to pojasnilo se mu prijateljski zahvalim, zavedajoč se žalostnega položaja mestnih delavcev.
Tiho in v srcu polen žalosti se oddaljim počasnih korakov proč iz mesta, želeč najboljšega uspeha delavcu trpinu. Uvidel sem, da so dandanes razmere delavstva po bogatih mestih zelo žalostne.
Želeč poštenega dela, da bi mi ne bilo treba beračiti po svetu in stradati, uberem cesto proti drugemu velikemu trgovskemu mestu. Po dolgem povpraševanju sem vendar le dobil neko delo, katero pa ni bilo stalno, nego le začasno, ko je prišlo več blaga ter so tudi potrebovali več ljudi. Prenašal sem težke vreče.
Hranil sem se tudi po zaslužku. Ve-
carinskega urada in c. kr. javnih skladišč v stari prosti luki razpoložena na vpogled.
C. kr. dvorni svetnik in ravnatelj javnih skladišč:
Mina s".
Strokovno tajništvo N. D. O. je pregledalo to novo listo in našlo, da je iz liste N. D. 0 uvrščenih v to listo edino le — šest delavcev, dočim je uvrščenih 121 Pagninijancev.
Lumparija nad lumparijo 1
Ne rečemo nič, ako so se postavili na stališče, da imej pri delih v novi prosti luki pred vsemi drugimi prednost Tržačan, toda navadna lumparija je to, da so se postavili na to stališče šele v zadnjem trenotku, ko ste bili obe listi že sprejeti, da so se postavili na to načelo edino le zato, da bi izrinili že v delo sprejete slovenske delavce!
Najprej so sprejemali delavce tako tajno, da nihče ni vedel, kedaj se sprejemajo. Naravnost zgoljufali so prvo italijansko listo v novo prosto luko, in zato listo se ni vprašalo, ali je kdo Tržačane, ali ne, saj je bilo v njej 15 regnikolov in sploh ljudi od vseh vetrov. N. D. O. je, izvedevši zato, da se začenjajo dela v novi prosti luki, vložila listo slovenskih brezposelnih delavcev, kakor so se pač priglasili. Storila je to v polni zavesti, da ima prarico do dela v tržaški prosti luki vsak Slovenec avstrijski državljan, saj je država gradila z državnim denarjem prosto luko, in Slovenci smo na tržaških tleh domačini.
Naj bi se bilo sprejemanje delavcev razglasilo javno, naj bi se bilo tedaj takoj uveljavilo načelo, da se sprejemajo sami Tržačani, pa bi se bilo priglasilo par sto slovenskih Tržačanov za delo. Ker se pa tedaj ni vzpostavilo s kompetentne strani tako načelo, se je imel pravico potegovati za delo v novi prosti luki vsak avstrijski državljan.
L u m p a r i j a 'je bilo to tajno sprejemanje delavcev, lumparija je bilo vse, kar so uganjali Pagninijanci izven cesarske kraljeve službe in v cesarski kraljevi službi, največja lumparija pa je bilo to, kar se jo zgodilo v soboto, dne 12. t. m.
isti čas, dne 12. t m, ko so naši delavci oddajali v smislu Minasov ga pisma z dne 11. t m. svoje delavske knjižice v pisarni v stari prosti luki in stem vstopali v deio, prav isti čas so c kr gospodje v prosti luki, pred vsemi c. kr. dvorni svetnik Minas in c kr. inšpektor Polacco, s privoljenjem tako nepristranskega internacionalnega rdečega princa* — c. kr. namestnika, in ob asistenci naj-zagrizenejšega italijanskega šovinista Pagninija skovali novo listo, v katero so sprejeli 121 Italijanov „pristnilr Tržačanov n samo šest Slovenčevi
činoma sem opravil s kruhom in vodo, za kar so me drugi tovariši večkrat karali, češ da tako ne bom mogel dalj časa vztrajati.
Niti mi, so rekli drugi, ki imamo vendar stalno plačo, se na noben način ne moremo z družino vred pošteno preživljati. Povsod in v vsakem oziru vlada veliko pomanjkanje, kajti naša plača nam ne zadostuje več niti za najpotrebnejše. Naše gospodarje smo že večkrat prosili, da bi nam povišali naše plače, ali njihova ušesa gluha, njihova srca trda kot kamen. Ne upognejo se. Ne preostaja nam nič drugega kot da stopimo v štrajk, kajti ni je druge pomoči za nas siromake.
In res, nekega jutra, ko pridemo ob navadni uri na navadno jutranje zbirališče, pride tudi vedno točni delovodja delavce razdelit in določit vsakemu svoje mesto za za oni dan.
Takoj se mu predstavijo starejši delavci ter mu sporočijo splošno željo vseh navzočih, da se nihče ne dotakne dela,
Ako tako nesramno farbanje slovenskega delavstva ni največija lumparija, ka-cor si jo le moremo misliti, potem ne vemo, kaj naj označimo s to besedo. Na eni strani zahtevati delavske knjige, češ sprejmemo vas v delo, na drugi strani pa že imeti gotov sklep, da se prav ti delavci ne sprejmejo — no, vsak poštenjak mora reči, da to ni drugega kakor lumparij a. In šele tisti delavci, ki so imeli cnjižice vložene že po celih 14 dni in so stradali in stradali, prepričani, da jim je delo zagotovljeno, saj jih je gospodar, uprava javnih skladišč, sprejela v delo, ko je obdržala njihove knjižnice!	^
In zopet še ena lumparija! Pagni-nijeva lista je štela do petka, dne 11. t, m. v prvi skupini po odštetih regnikolih 106 d lavcev. ki bivajo nad 4 leta v Trstu, v soboto dne 12. t. m. torej po 24 urah, pa je štela ta lista kar naenkrat 121 pristnih tržačanov?
Odkod to, kako to? Seveda, po celem mestu so iskali takih ljudi, jemali sojih iz dobrih služb, od stalnega dela, samo da odžro kruh slovenskemu delavcu!
Za Pagninija ni bila torej lista zaključena, Pagnini jo je smel izpreminjati vsak čas, kakor se mu je zlmbilo zaključena je bila samo za slovenske delavce! I n pred tem Pagninijemje uklonil svojo ponosno -internacionalno* glavo princ H henlohe. c. kr. namestnik v Trstu, tisti c. kr. namestnik, ki je na svojo čast in poštenje zagotavljal slovensko delavstvo, da ostane pri tem, kar je rekel, da nikakor ne bo dopustil, da se upri zarja gonja proti slovenskemu delavstvu, ki je rekel c. k. dvornemu svetniku Minasu v obraz, da bodo odfrk-nile gotovo osebe iz proste luke, ako se ne bo delalo po njegovih intencijah!
Sedaj pač vemo, koga je mislil gosp. c. k. namestnik v onih gotovih osebah, sedaj vemo, da so te osebe pač — slovensko delavstvo, ki je zato, d a bo gospod c. kr. namestnik imel svoj mir, odfrknilo iz proste luke.
Gospod c kr. namestnik! Slovensko delavstvo jo sedaj že drugič izkusilo, koliko se sme zanesti na Vaše visokorodne, prijazne, sladke besede, na Vašo tako pou-darjano „internacionalnost“, na Vaše obljube in Vaša zagotovila 1
Enkrat gre osel na led, v drugo ne več ! Slovensko delavstvo ste speljali sedaj v drugič, odslej ga ne bodete več! Slovensko delavstvo Vam ne verjame več!
Seveda pa se slovensko delavstvo stem nikakor ne odreka pravice zahtevati Vašega posredovanja. Vi ste prvi c. kr. uradnik v deželi, zato pa tudi prvi služabnik ljudstva ! Zato tudi morate biti ljudstvu, tudi našemu delavstvu na razpolago
dokler ne ugodi gospodar njihovim tolikokrat opetovanim prošnjam.
Ko je sporočil delovodja te delavske zahteve gospodarju, prileti ta takoj ves razburjen ter vpraša, česa želimo in zakaj ne gremo na delo. Tedaj mu starejši odgovore:
„Gospod, prišli smo sem, da delamo in nismo proti delu, ali vi gospod bi sami mogli uvideti, da smo tudi mi ljudje in da z dosedanjo borno plačo nikakor ne moremo več pošteno živeti. Prosili smo vas že mnogokrat, toda vedno brez uspeha, zato vam pa sedaj skupno izjavljamo, da se ne povrnemo toliko časa na delo, dokler ne ugodite našim zahtevam. To je naša zadnja beseda, in naj nam le otroci doma lakote ginejo in h šni gospodarji stanovanja odpovedujejo*.
Ali gospodarjevo srce so ni dalo omehčati. „Ako se hočete vrniti na delo, je prav, ako nočete, tudi dobro. Meni je sploh vse eno* — je rekel ter jezno vrata pisarne zaloputnil za seboj.
vselej in v vsakem slučaju. Ali se bo naše delavstvo posluževalo Vaše službe, je seveda njegova stvar, toda če se je bo po služevalo, se je bo tudi zato, da se bo tembolj prepričalo o Vaši neomajni „inter-nacionalnosti".
Pri tem pa naj nihčB ne misli, tudi Vi, g. c, kr. namestnik, ne, da bo slovensko delavstvo prešlo tiho in mirno, kakor Vi želite, na dnevni red preko lumparij, ki so se dogajale zadnje čase žnjim! Slovensko delavstvo bo našlo pot obrambe svojih koristi proti vsakomur, in če je prav to tudi c. kr. namestnik, Njegova Presvetlost princ Holienlohe !
■ ZVEZA ■■
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Ne strankarstvo.
Po vsem njenem delovanju je vendar jasno razvideti, da „Zveza jugoslovanskih železničarjev“ stoji na popolnoma neutral-nem stališču in ne zasleduje kakega strankarstva. Njeno stališče, da se je postavilo na narodno podlago, mora se vendar odobravati, ker drugače bi sploh ne bilo treba, da se je ustanovila.
Ustanovila pa se je na narodni podlagi, ker ima namen zastopati slovenske ali jugoslovanske železničarje, in ker ni bilo mogoče še nadalje prenašati ravnanja s slovenskimi želerničarji s strani železničarske uprave.
Mednarodna ali socijaldčmokratična organizacija je prvič stranka, drugič pa ne more braniti slovenskega železničarja, ako se mu godi krivica s strani Nemca, ker se postavi potem proti svojim članom Nemcem.
Imamo pa še eno organizacijo železničarjev, o katere delovanju pa ni bilo še kaj slišati, in to je „Prometna zveza11 ali nemški „Verkehrsbund“. Tudi ta organizacija je strankarska in pripada nemški krščansko-socijalni stranki.
Iz teh dejstev je razvidno, da bi nikdar ne bilo mogoče spraviti vsaj velike večine železničarjev pod eno organizacijo, ker vlada med njimi politično nasprotstvo.
K temu se pridruži še tretji del železničarjev, ki- niso marali ne za eno, ne za drugo organizacijo in so stali izven vsake organizacije, kar pa gotovo ni v korist socijalnemu vprašanju železničarjev in to posebno ne v korist slovenskim ali jugoslovanskim železničarjem.
Treba je bilo torej najti poti in mesta, kjer bi se srečali lahko vsi slovenski in sploh jugoslovanski železničarji, ne da bi jim pri tem bilo treba žrtvovati svoje politično prepričanje.
In tako mesto se je našlo, in to v novi, lepo razvijajoči se organizaciji jugoslovanskih železničarjev in to je „Zveza jugoslovanskih železničarjev".
Slovenski železničarji, ki so se lansko leto sešli, da preudarjajo o ustanovitvi nove organizacije slovenskih železničarjev, so po treznem preudarku prišli do prepričanja, da je splošna združitev vseh železničarjev mogoča le v strogo strokovni organizaciji in katera sestoji le iz slovenskih železničarjev, in to iz enostavnega razloga, ker tečejo vse proge tržaškega ravnateljstva c. k. drž. železnic razun 18 km italijanske zemlje, izključno po slovenski in hrvatski zemlji, ravno tako pa tudi južna železnica od Trsta do Maribora in od Maribora do Beljaka ter tako tudi od Trsta do Kormina.
V teh krajih mora biti zaslužek prihranjen za Slovence, in ker je v zadnjem času opazovati, da dobiva v teh naših krajih pri železnici tuj element vedno več
Tega nismo nikakor pričakovali. Popolnoma osupnjeni smo ostali kakor pribiti nekaj trenutkov, prebudil nas je šele povrnivši se delovodja ki nam je naznanil, da nas gospodar vse iz služoe odslovi ter da vsi mi nimamo pri njemu pričakovati nikakega zaslužka.
Mislite si obup v delu osivelih mož. Nekateri se spuste v pravi jok. Zopet drugi, posebno mladeniči krčevito stiskajo žuljave svoje pesti ter groze s krutim maščevanjem še krutejšemu gospodarju.
In jaz siromak sem imel zopet eno izkušnjo več.
Skrbelo me je, kam naj se obrnem sedaj. Ostajalo mi ni drugega, kot da sem odšel zopet naprej v neznani svet.
Mnogo sveta sem potem prebredel, mnogo izkusil, in kamorkoli sem prišel, povsod se mi je vse pritoževalo o silno slabih časih, o neznosni draginji, katera nas povsod tako drži za vrat ter davi, da skoraj ni mogoče več živeti.
(Pride še.)
vpliva, da se Slovenci odrivajo in zapostavljajo slovenski železničarji, je bilo treba stopiti temu v bran. To nalogo si je stavila Z. J. Ž. Di se to pa tudi doseže, je treba združiti vse slovenske železničarje v močno armado, ki bo potem uspešno stav-ljala svoje zahteve in zasledovala zboljšanje razmer železničarjev.
Da pa je mogoče združiti vse slovenske železničarje v eno organizacijo, mora biti ta organizacija tako ustrojena, da stopi vsak slovenski železničar lahko pod njeno okrilje. In to je: ta organizacija mora biti nepolitična, biti mora strogo s t r o v n a ki ne mara izpraševati svojih članov po njihovem političnem naziranju in jih tudi ne siliti ali jim vsiljevati kako politično naziranje.
Tudi se ne sme podati ob času političnih pojavov na politično polje in mora prepustiti svoj m članom popolno svobodno voljo pri kakih volitvah.
V Z. J. Z. so lahko združeni vsi slovenski železničarji, ker v organizaciji smemo biti le železpičarji in nič druzega, in ako upošteva to pametno stališče vsak slovenski železničar, potem nam ne bode težko, združiti se polagoma v res močno armado jugoslovanskih železničarjev pod okriljem Z. J. Z.
zjž — Čudno je strankarstvo. Agitacije, ki jih zasledujemo proti naši organizaciji Z. J. Ž., so jako različne in zelo podobne ugankam.
Tako je slišati, da socijal-demokra-tični železničarji agitirajo proti Z. J. Ž., češ da je klerikalna !
S strani »Prometne zveze" zopet se sliši, da je Z. J. Ž. liberalna!
Kaj sledi iz tega ?
Da je Z. J. Ž. s t r o g o strokovna in se ne ozira ne na desno, ne na levo, ampak hodi svojo pravo pot z jasnim načelom, da smo železničarji in ne politiki, in prepušča politična vprašanja in politično delo političnim strankam. Z. J. Ž. bo prej ko slej zasledovala le težnje slovenskega železničarja, ki je tako potreben, da se v socialnem oziru poskrbi zanj. —
Pri c. kr. drž. železnici vedno lepše. Veliko kokodakanja, malo jajec, pravi star pregovor, in tako se je tudi nam železničarjem godilo dozdaj. Že pred dvemi leti so nam pravili naši socijalde-mokratični voditelji o zvišanju delavskih plač, katerih še dozdaj ni. Pač pa smo mesto tega dobili v dar podaljšani d e 1 a v n i č a s za pol ure na dan na novi progi in sicer od 12 t. m. Namesto 10 ur, moramo delati sedaj 10 ur in pol. Ali so nam k temu pripomagali morda tisti 3 milijoni ?
Pri vsem tem pa moramo vendar prašati c, kr. ravnatelja državnih železnic, ali on dela to nalašč, da stem hoče razdražiti železničarje, ali je res tako nečloveška duša, da hoče napraviti novodobne sužnje ?! Naj primerja svoje nečloveško ravnanje v zadevi razmerja naših plač s plačami drugih delavcev, ki imajo vrhu tega še krajši delavni čas!
Večinoma so v krajih po deželi odmerjene dnevne plače železniškim delavcem na K 2.40, medtem ko dobiva že navadni kmetski delavec na dan K 3 in petkrat jesti pa še kapljico pijače, dela pa 10 ur. Pri železnici pa delaj od 4. ure zjutraj do 7. ure zvečer in dobiš milostljivo plačanih K 2.40 na dan. Med delom pa ti je strogo prepovedane* mirno pojesti kak košček suhega kruha, m ako ga imaš slučajno seboj, ga moraš povžiti skrivaj, kakor bi ga bil ukradel. Privoščili bi našim visokim gospodom, da vzamejo v roke kramp in se«?pri tem skusijo tudi postiti.
Rokodelci imajo pri privatnih podje tjili na dan 4—5 K, pri železnici K 2.40 do 3 K.
Naj nam ti visoki gospodje, ki nam določujejo tako blagohotno plače in delavni čas, tudi dajo navodilo, kako naj se s tako plačo na dan izhaja, posebno če je družina kakih 5 glav, ki pa mora plačati seveda tudi stanovanje ? Najnavadnejša živila, t. j. koruzna moka stane danes kilo že 26 st«, kruh 62 st. svež Špeh K 1.80 — 1.90. Kako naj sejfživi, to je uganka, ki jo more rešiti le tisti, ki se nahaja v takem položaju. Naj se računi pri družini .5 glav stanovanje in obleka, koliko ostane potem za življenje ?
Lahko bi se nam predbacivalo, zakaj se ženimo ? Kadar se ne bodejo drugi, se tudi mi ne bomo, in sicer se mora pa priznati, da tudi za domovino damo le mi materijal, kajti vojaki so le kmetski in delavski sinovi.
Da se pa tudi nam obrne enkrat na bolje, je pa treba okleniti se pošteno or-
| ganizacije, ki ne goji strankarstva, ampak • ima prod očmi le koristi železnizničarjev, in tako organizacijo imamo na razpolago, radi tega oklenimo se vsi in čim najtesneje Z. J. Ž. Stavimo v njo vse naSe upanje, da nam pripomore zopet do prejšnjega delavnega časa. Živila Z. J. Ž., ki ima za nas srce in ki je nas rešila tud nesramnega narodnega izdajstva.
Želez, delavec.
zjž— Smrtna kosa. Zopet se je pojavila bela smrt nad člani Z. J, Ž. V najlepši dobi Svojega življenja je moral zapustiti nas dne 12/3 t. 1. naš dični član Makuc, podružnica Gorica. Pogreba se je udeležilo mnogo tovarišev železničarjev in podružnica Gorica Z. J. Ž. je položila svojemu zvestemu članu na krsto lep venec. Budi mu zemljica lahka!
zjž— Vesela resnica. »Zemskajed-nota zrižencu drah" (Deželna zveza železniških uslužbencev") v Pragi ima svoj lastni dom. Na najlepšem prostoru zlate Prage in to na Vaclavskem trgu je kupila »Zemska jednota" hišo št. 793 za kupno svoto 620.000.— K. Tu se vidi, kaj pomore združenje narodnih železničarjev. „Zemska jednota" šteje danes črez 25000 članov.
Pri tem gojimo prav tiho nado, da bi tudi Z. J. Ž. prišla enkrat v prijeten položaj nabaviti si vsaj majhen društveni dom. Upamo, da storijo tudi slovenski železničarji svojo dolžnost in pristopijo vsi k Z. J. Ž.	—
zjž— Bavarske državne železnice. Z gospodarskega stališča se mora šteti za bavarske državne železnice leto 1908 za najbolj suho. Dohodki so znašali 219.7 milijonov mark, stroški pa 161.1 mibjonov mark. Torej je vendar še preostanka 58.6 milj. mark.
V	Avstriji pa, kjer kupčija vedno bolj raste, pa raste tudi deficit ali primanjkljaj pri državnih železnicah. Leta 1908 je bilo primankljaja 78 milijonov kron in bode ta primanjkljaj zrastel za leto 1909 na 109 milijonov kron.
Avstrijske državne železnice imajo nekaj črez 18.000 km dolgosti, bavarske drž. železnice pa le 6744 km. Cim večja dolgost mreže, tem lažje je voditi dobro gospodarstvo.
Razun tega pa so bavarske državne železnice tudi regulirale svojim uslužbencem plačo, in sicer tako ugodno, da kaj takega uslužbenec c. kr. avstr, državnih železnic niti sanjati ne more.
Bavarske drž. železnice zaslužijo pri dobro plačanem osobju in le 6744 km dolgosti več, kakor avstrijske drž. železnice pri gladujočem osobju in 1800 km dolgosti.
Vzrok temu naj bi gospodje na Dunaju malo študirali, prišli bi morda potem do ugodnega resultata.
V	teku 10 let smo mi doživeli 4 kratno reguliranje ali popravljanje plač in še danes osebje drž. železnic ne ve, katera od teh 4 regulacij je najslabša!
Bavarske drž. železnice so jmed tem le enkrat, ampak temeljito in zadostno zvišale uslužbencem plače. Tako je imsl na primer prožni mojster, postajni mojster in drugi enakih kategorij pred regulacijo začetno plačo 1500 mark (1800 K) po regulaciji pa 2250 mark, (2700 K), kar pomeni priboljška letnih 750 mark (900 kron).
Od takega poboljška se res more reči, da je zadosten.
Kakor je« iz povedanega razvidno, imamo mi pri avstrijskih železnicah sicer manjše plače, zato pa več dela. Naj si vzame c. kr. železniško ministrstvo za vzorec malo bavarsko državo.
zjž— Shodi Z. J. Ž. V soboto, na praznik sv. Jožefa, dne 19. t. m., se vrši ,,Ustanovni shod podružnice Kranj" Z. J, Ž. in sicer ob 5. uri popoludne v Kranju v gostilni Rant pri kolodvoru.
Dne 20. t. m. se vrši shod Z. J. Ž. v Kanalu ob 4, uri in pol popoludne. Dnevni red : Razmere delavcev pri c. kr. drž. železnici.	—
zjž— članom Z. J. Ž. Priporočamo našim članom za nakupavanje svojih gospodarskih potrebščin konsumne zadruge N. D. O. v ulici Boscho št. 17 in ulici Miramar št. 9.
Priporočamo svoiim članom nadalje zadružno gostilno N. D. O. na vogalu ul. Ghega in Carradori blizu južnega kolodvora.	—
zjž— članom Z. J. Ž. Naznanjamo članom, da dobijo proti izkazu svoje „iz-kaznice" pri slugi N. D. O. v ulici Lava-toio št. 1 zn zane vstopnice v slovensko gledališče.
Gnjavitelji domačih radnika.
Krapapj, 14. IH- 1!ll°'
rad’
Ima več četiri mjeseca, da se ničtvo ugljenika u Krapnju nalazi 0 veli*,j uzrujanosti radi postupka uprave, za k°J ne nalazimo izraza, da ga okrstimo. ..
Uzrujanost dnevno raste, a uzrok jjl je neprestani novi odpusti domač radnika. Do danas je odpušteno 25 kop^9 i 31 vozač, i to ne posvema, več su 18 stavljeni na dopust. Uzrok odpusta je P izjavi uprave nestašica rada, dočim ka*
da
se sigurno znade, jest namjera uprave, , ■ -------------------- ---------- -*|0Dl
dovede strano radničtvo i da istim zamj domače.
Da se prosudi skandaloznost nacij19’ kojim se uprava služi u odpustu radnm9’ od kojih nekoji rade u ugljeniku več J godine, navesti čemo, kakvim se je mak** nacijama ista poslužila, da domače ra“‘ ničtvo liši kruha.
Kako svuda, tako i u našem su ug|je' niku zaposleni kao vozači skoro izključi^0 mladiči. Isti su kroz svoje radno vrijet00 izvažali 11—12 vagona. Da nadje uzrok«) kako da može radnike odjmštati, uprav* je našla kao vozače neke, kojima je isp°“ ruke jedan gospodin, upravi veoma bbzU’ davao do 5 kruna dnevne nagrade, i ti 9° se kroz nekoliko dana trudili i izvažali d° 16 vagona. Uslijed toga je uprava zahtje* vala, da i drugi vozači izvažaju 16 vagona-Kad isti nijesu mogli toliku količinu odvesti, bili su odpušteni. Poradi toga odpustili su i dotične kopače, j er da navodno nema vozača i da nema rada.
Takav se postupak ne da upravo okrstiti. A što je još gore. Radnici nije«« odpušteni za uvijek niti umirovljeni, več poslani „na dopust'. Da se shvati pote§' koča položaja, u kojem se nalaze odpU’ šteni radnici, spomenuti čemo, da po sta-rijem statutu radnik, koji se nalazi n« dopustu, može biti svaki čas opet pozvan na rad, i ne prijavi li se sutra dan, pošto je obaviješten kuči, to biva definitivno od* pušten i izgubi svako pravo na penziju i odpustninu. Uslijed toga radnici su stavljeni u grozan položaj, koji je neodrživ. Jer ili moraju skapati od glada, buduči, dok su na dopustu, ne dobivaju nikakovu plaču, ili pak tražiti drugdje zarade, a tad izgubiti sva prava, koja su si stekli 20. > 30 godišnjim radom u ugljeniku. A rekbi, da uprava ugljenika ide baš za tim, da iza kako je radnike izerpila posvema i učinija nesposobnim za ikoji rad, j da ib onda baci na put bez ikakva uzroka i bez ikakve potpore.
Radnici pako traže, da ih se pregleda i da ih se uzme na rad, ako su za taj sposobni, ako pako nijesu, tad neka ih se stavi u mirovinu ili odpusti posvema. Jer stanje, u kojem se nalaze, je neodrživo, « k torne ne znadu, dokle če trajati.
Da je naša tvrdnja, da uprava pod-uzeča ide za namještenjem tudjeg radnič-tva, po tom za oštečenjem domačeg, može se i odatle zaključivati, što je ista nedavno sagradda na Strmcu 6 kuča sa 48 stanova. Takvi pak stanovi nijesu za domače radničtvo, več za .tudjince.
A i postupak nadglednika, osobito Bergfiihrera, koji neprestano psuje domače radničtvo, veleči, da nije za ništa, to potvrdjuie.
Iznosimo ovo z naših strana glas za-puštenih i zaboravljenih, da se zna, kako nas odasvuda biju. Naši pako „crveni“, koji pušu u isti rog sa taljanskom gospodom občine Labina, a neupučenim daju razumjeti, da su „jugoslaveni“, to takvi jugoslaveni, da njihov vodja Bucich odgaja sina u taljanskoj gimnaziji u Pazinu, a drugi kaponja, koji nas svojim prisustvom često usrečuje, je namješten kod opčine pulske i bio je odgovorni urednik taljanske socialističke novine, poznati „Gelcich“, njima je deveta briga radničtvo, oni se brinu, kako če kupovati za sebe kuče i sjajno živjeti, a za radničtvo, za njih kižu, neka se brine Laginja. — O torne drugi put. —
Javna skiipštiua N. R. O. U
subotu, dne 19. o. m., u 7 sati večer bit če u velikoj dvorani ,,Narodnog Doma“ javna skupština sa slijedečim dnevnim redom :	1. Pitanje staaova
i odgovor na podnešenu predstavku ,,Narodnog radničtva“. 2. Povreda krvatskog jezika u okružnoj bolesuič-koj blagajni. 3. Radnici kot Bau-amta i privatni gradjevni poduzetnici-Radnici 1 Radi se o pitanjima Vašeg
pta
na
pro
socj
tod
guč
tud
den
nek
'H
naš
Ne
sku
«e
»e
To
bt
pre
životnog interesa, koji traže žarno riješenje i obranu Vaš h ogroženih

Prava. Drugo vi! Pohrlite mogobrojno ®a skupatinu, da podiguete Vaš glas Protiv postupka internacionalnih s°cialdemokrata, koji krše Vaša najina prava i hode da Vas liše modnosti zarade. Narodni radnici na ^Upštinu I
DOMAČE VESTI.
d— Proti N. D. O. so začeli rovati bdi nekateri Neuholdovi priganjači v ške denjskih plavžih. Zgodilo se je, da je ?ebdo rekel nekemu našemu članu, da naj l?stopi iz N. D. O., kajti sicer se bo že Jašel kak vzrok, da ga odpuste iz službe.
svetujemo tem priganjačem, da bi po-®*Uaili kaj takega, kajti povemo jim, da 8e potem uresniči stari pregovor: K d o r 8 6 j e veter, bo žel vihar!
d— Nesramno farbanje javnosti, kar uganjajo Pagninjanci in ona či-btaka cunja s trga Goldoni, je pač že Prešlo vse meje. Le čudimo se italijan-8kemu tržaškemu občinstvu, da se pusti tako nesramno farbati. Odposlanci Pagni-'djancev so pretakali kar cele škafe solza Pred namestnikom in to same — lakote, »societii operaia" krmi kar na stotine re-'ešev italijanskih delavcev iz nove proste ‘uke, ker nimajo kaj jesti, ker so jim ti Prokleti slovenski privandranci odžrli kruli, kar čudimo se, da ne začenjajo z javnimi dirkami. Ali seveda, denar gre tudi naj-2agrizenejšim italianissimom nerad izpod Mca. Toda farbanje! Tisti ljudje, ki lakote j o k a j o, ti s t i 1 j u d j e, ki s e dajo krmiti na javne broške, imajo v stari luki 8talen zaslužek in prihajajo Jnovo luko le zato, da nebi brezposelni slov. delavecdobil kruha. To je višek nesramnosti in tako ^sramno farbanje javnosti, katere je zmo-2e<i le človek, ki je izgubil že ves čut do Jtojnosti, le Piccolov čifut. E e j, trikrat f e j !
. d Na naslov c. kr. poštne uprave
"8 vemo, kako to, da se v zadnjem času ^ko silno množe pritožbe naših članov 8aradi nerednega dostavljanja »Narodnega -klavca", oziroma tudi drugih društvenih b°pisov. »Narodni Delavec", izhaja v pe-zvečer in je tudi v petek zvečer od-bsti na pošto. Vsak član bi ga moral torej j^dno dobiti v soboto, a dobivajo ga komaj v sredo, ali četrtek! Tu pač kol>a vsaka šala, in kakor hitro se ponove 'ake pritožbe, stopimo do ravnateljstva, da krivcem potem temeljito pojasni, kako 1® treba opravljati uradne posle. In s Pbmi jo ravno taka. V soboto oddanega Pbma v torek še ni dubil naslovljenec v
dasiravno je bil naslov natančen. Organizacija ga pa tudi ni dobila nazaj, da-8'ravno je bilo pismo v zavitku z naslovom °rganizacije. Tore| red, sicer nastopimo z brezobzirnostjo!
d— Dva čedna bratca sta »Piccolo" 111 i,Lavoratore“. Sicer sta si vedno v la-?eh, a ko gre za boj proti Slovencem, se j*tro najdeta. Tako tudi sedaj v zadevi klavskih razmer v novi pi-osti luki. „La 'Ofatore" sicer tolče po Italijanih, Pagni-kjancih, češ da so šovinisti, ali obenem 8aRteval, da se zbrišejo vsi Slovenci z liste klavcev v novi prosti luki. Je pač vse en Vfag. ali zasadim komu nož skozi prsi v at8e, ali pa skozi hrbet, mrtev je dotičnik Jja vsak način. In to namerava eden in kHigi teh čednih bratcev napram nam sionskim delavcem. Povemo pa naravnost, ^ nam je ljubši odkrit nasprotnik ki nas ?aPada od spred, kakor pa potuhnjenec, k' napada zahrbtno, iz zasede. Obenem pa k^emo tudi, da se malo zmenimo za
„Piccolove“ tirade, še manj pa za ,,La-voratorjeve" zahrbtne mahinacije; mi bomo šli brezobzirno naprej, pa naj je to Pic-colovim čifutom in njdiovim Pagninjanskim trobilom ter »Lavoratorjevim" brezdomovincem prav ali ne !
d— Žalostno, ali resnično! Kakor č ujem o od več strani, je neko tržaško špe dicijsko podj°tje, ki je svoj čas delalo ob svoji ustanovitvi velikansko reklamo s svojo narodnostjo, glede te narodnost začelo kazati neka čudno kosmato vest. Ne samo da pošilja priznano slovenskim strankam popolnoma italijansko račune, je stvar celo taka, da ima uslužbence, ki nimajo niti pojma o slovenskem jeziku Žalostno, da v času, ko slovfnsko delavstvo bije tako silen, težak boj za svoj obstanek za drobtinico kruha, „narodna“ podjetja stem, da uslužbujejo tujerodce, jemljejov Slovencem kruh na slovenskem ozemlju. Žalostno ali resnično !
d— Strahopetci, to so, in nič drugega, te naše blaže e ovčice, ki capljajo j čez drn in strn za svojim novim pastirčkom I Pagninijem. Kdor je mož, ne pa baba, pove vsaj odkrito, kaj je brez strahu, a ta strahopetna svojat s Pagninijem vred se ne upa pokazati v pravi luči. »Mi smo »triestini", tako kriče na vse grlo in se ne upajo povedati, da so — Italijani! Poveretti taki triestini! Nanešeni so skupaj iz vseh vetrov : Istre, Dalmacije, Furlanije in Krasa, in celo od tam iz blažene Italije. Marsikomu gleda cikorja iz vseh lukenj. E, pa to še ni vse ! Saj se najdejo med njimi ljudje, ki na svojih hlačah nosijo še številke —- koprske je t-n i š n i c e, ki so seveda navajeni na hrano na javne stroške. So med njimi ljudje, ki so prišli naravnost iz jetnišnice na listo delavcev v novi prosti luki, No, take „triestine“ prav radi privoščimo g. Pa-gniniju. Naj jih le ima, žnjimi bo gotovo sijajno rešil italijansko čast Trsta !
d— Izgubili smo vero. Na vse to, kar se je zadnje čase zgodilo s slovenskim delavstvom v Trstu, pač ne moremo dru-zega reči, kakor: izgubili smo vero, izgubili smo zaupanje do tistih državnih faktorjev ki so sodelovali pri celi tej gonji proti slovenskemu delavstvu. Na drugem mestu smo že dovolj jamo utemeljilo to, a da bo utemeljitev še tem ‘temeljitejša, evo še novega vzroka. Na podlagi dopisa c. kr. dvornega svetnika in ravnatelja c, k. javnih skladišč, M i n a s a, datiranega z dnem 12. t. m., strokovnemu tajništvu N. D. O. pa dostavljenega dne 14. t. m., s katerim je c. kr dvorni svetnik Minas naznanil, da je lista delavcev za novo prosto luko zaključena bi človek res mislil, da je ta lista zaključena. Mislili smo, da je tako, dasiravno bi že bili imeli dovolj povoda, da Minasu ne verjamemo prav nič. In res ! Naš strokovni tajnik je vpogledal v listo v ponedeljek, dne 14. t. m., vpričo inšpektorja P o l a c c a in našel vpisanih 127 delavcev. Med zapisnikom delavcev in datumom (Trst, 12. marca 1910) je bilo komaj za prst prostora. V torek, ‘dne 15. t. m, je naš strokovni bil zopet pri upravi javnih skladišč, da prepiše listo, in je našel v onem za prst širokem prostoru v listo vrinjena še štiri nova imena. Tako je torej c. k. dvorni svetnik Minas dne 12. t. m. poročal strokovnemu tajništvu, ako je bilo to nevedoma — neresnico, če pa je bilo vedoma, pa — laž! Ali moremo potem še verjeti upravi c. kr. javnih skladišč ? — Ne !
d Slovensko delavstvo v Trstu in okolici bo imelo v nedeljo prvikrat priliko, da se udeleži prireditve, ki nudi ude-ležnikom res izreden užitek. Na drugem mestu priobčujemo spored I. ljudskega koncerta, ki ga priredi N. D. O. v nedeljo dne 20. t. m. zvečer v Narodnem domu v Trstu. Začetek je točno ob 8 uri. S tem
koncertom stopi N. D. 0. prvikrat zopet na novo polje svojega delovanja, da poda najširšim slojem priliko izobrazbe na glasbenem polju. Upamo, da bo to prizadevanje N. D. O. našlo umevanja med vsem slov. občinstvom v Trstu in okolici, in smo uverjeni, da bo v nedeljo dvorana Narodnega doma napolnjena do zadnjega prostora. To pa tembolj, ker so cene tako nizke, da je prireditev pristopna prav vsakomur. Na svidenje torej v nedeljo na I. ljudskem koncertu !
d— »Nar. del. organizacija" v Trstu priredi v nedeljo dne 20. marca v gled. dvorani „Nar. doma" v Trstu I. ljudski koncert. Pri koncertu sodelujejo : virtuoz na violončelu g. Josip Stano. Pevsko in glasb, društvo v Trstu (podružnica »Glasb Matice") in g. dr. Šink tnor. — Zbornim petjem ravna: g. K. Mahkota. Spored: 1. A. Nedved: »Popotnikova pesem", moški zbor s tenorskim samospevom in četverospevom. 2. Saint-Saens : Koncert a mol za violončelo in glasovir. 3. Narodne - Hubad: a) »Je pa davi slan’ca pala...“, b) »Ljub’ca povej, povej...", c) »Škrjanček poje, žvrgoli...", mešani zbori. 4. Maks Bruch :	»Hol
Nidrei", študij za violončelo rs spremlje-vanjem glasovirja. 5. a) Dr. B. Ipavic: »Če na poljane rosa pade...", b) R. Schumann: »Grenadirj", balada, samospevi za tenor s spremljevanjem glasovirja. 6. a) A. Oršič: »Kroz suton...", b) A. Oršič: »Sječanje", c) D. Popper: »Ta-rantella", za violončelo s spremlj. glasovirja. 7. A.Foerster: »Povejte ve planine...", moški zbor. Med izvajanjem posameznih točk je vstop v dvorano prepovedan in dovoljen le v presledkih. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene : Sedeži v pritličju: od I.—IV. vrste K 2'—, od V. -IX.' K 1'70, od X.—XV. K 1‘20. Lože k K 10'—. Stojišče v pritličju K — ‘70. Sedeži na galeriji K 1'20. Vstopnina na galer. in v lože K —'50. Predprodaja vstopnic je pri vratarici »Nar. doma" ln v uradu N. D. O. ul. Lavatoio 1, I- nad. Istotam se dobi tiskani spored po 20 st.
Slovenski delavci I Prihodnjo nedcdjo dne 20. marca t. 1. ob 10, uri dopoldan priredi odsek za ljudska predavanja v gledališčni dvorani ,,Narodnega doma“ v Trstu, predavanje. Predaval bo dr. J o s. Mandič o predmetu: ,,Temeljni pogoji narodnega gospodarstva11. — Vabimo Va3, da pridete vsi na to predavanje !
d— Naše gledališče. Danes v petek, dne 18. t m., se ponovi v našem gledališču Anzengruberjev igrokaz „Samska domačija". Začetek ob 8. ur, cene navadne.
d— Gostovanje v Lokvi in Ajdovščini. V nedeljo, dne 20. t. m., gostuje trŽHŠko slov. gledališče v Ajdovščiai. — Uprizori se »Samska domačija". — V soboto, dne 19. t m., pa gostuje naše gledališče v Lokvi, kjer se uprizori burka »Moč uniforme*. Opozarjamo člane N. D. O. in Z. J. Ž. na te dve prireditvi z željo, da se ju udeleže v čim najobilnejšem številu.
o— Občni zbor N. D. O. v Gorici
se vrši v soboto dne 19. t. m. ob 2’/» popoludne, ker se zaradi gotovih zaprek ni mogel vršiti preteklo nedeljo.
o— Seja odbora skupine N. D. O. „sv. Marko* se vrši namesto dne 19. t. m. (praznik) šele v torek dne 22. t. m., točno ob 7. in pol v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
Iz Pule.
p— Neurednosti u arsenalu. U
arsenalu c. i k. mornarice dogadjaju se stvari, koje su drugdje nemoguče. Tako ima jedan »baufiihrer" kod »Schiffbaudi-rekcije*, koji je dao kuči prenijeti razna orudja, te čini, da arsenalski radnici poslije žvižduka idu kod njega raditi. Jeli to moguče ? Preporučamo upravi arsenala, da malo istraži stvar.
p— Glavna skupština N. R. O. Godišnja glavna skupština N. R. O. obdr-žavati če se na Uskrs dne 27. o. m. u 9‘/s pr. podne u velikoj dvorani »Nar. Doma". Preporučamo svim članovima, da na istu dodju i druge upozore.
DOPISI.
dp— Iz Zagorja ob Savi. Dne 13,
t. m. je sklicala N. D. O. v Ljubljani iaven društven shod v Zagorju ob Savi, ki je bilo do zadnjega časa izključna domena Čobalova. Na ta shod je prišel na povabilo rade volje tov. dr. Mandič iz Trsta. Ob treh pop., ko se je pričel shod, je bila prostrana dvorana »Sokolskega Doma" napolnjena, na levi so se zbrali socijalni demokratje, med njimi največ znanih razgrajačev, steklarjev, a na desni naši somišljeniki. M d njimi smo opazili mnogo takih, ki »o doslej slepo drli za Čobalom, a so ga, nezadovoljni z njegovim protinarodnim delovanjem, zapustili in se oklenili N. D. O. Omenimo naj še, da je liubljanska socijalna demokracija poslala na ta shod znanega agitatorja Berdajsa, jako klaverno osebo, ki je blamažo soci-jalnih demokratov le še povečal. Dnevni red je obstojal iz treh točk.
Tov. Juvan, predsednik ljubljanske N. D. O. otvori shod, pozdravi zborovalce ter hcče pod- liti besedo prvemu govorniku, tov. dr. Mandiču. Tu se pa oglasi Čobal in zahteva, sklicevaje se na notico, v »Slov. Narodu", da je to javen shod —
Organizacijske zadeve.
0__ Društveni sestanek N. D. O v Trstu se vrši v torek, dne 22. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih ul. Lavatoio 1. Dnevni red:	Pročilo o
stanju podpornega zakl ada.
o—Seja odbora skupine N. D O. »Lloyd“ se vrši danes zvečer točno ob 8. zvečer v društvenih prostorih pri sv. Jakobu.
Strokovni tajnik.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
(=□
—Pekarna i sladščičarna —::—
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice li Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190
Zadružna gostilna članov N. P. 0.
TRST, vogal ul. Ghega-Carradori.
(Blizu južnega kolodvora.)
Toči izvrstno istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino (opolo) ter kraški teran. Pivo budjejeviško. Kuhinja domača- Priporočamo tovarišem članom in cenjenemu občinstvu.
Delniška glavnica: & 15,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA # ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih — zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. —«««
Vlog okoli:
K 1C0,000.000
Naslov za forz.: SPOROBA NKA
lltonlumnn zndrusn H. D 0.
Prodajalne : ulica Bosco 17.	11. ul. Miramare čl8tl dobiček tega vašega prvega BO-
Telefon: štev. 23-21.
»podarskega podjetja |e namenjen le V Skednju.	Vam In Vaši sveti stvari!

plakatov mecda mali Čobal ni videl, kjer je lahko čitalo, da je društven
se
javen sh d — volitev predsedstva in prosto besedo vsakemu govorniku. Tov. Juvan ne more ugoditi prvi zahtevi, pač pa obljubi, da dobi po vsakem govoru dnevnega reda vsakdo prosto besedo. Kot prvi prične govoriti tov. dr. Mandič Frenetičen aplavz, ki kar neče pojenjati, pozdravi tega odločnega in prvega narodnega in socijalnega bojevnika. In njegov govor! Kot udarci s kladivom 'so padale njegove besede na glavo socijalnim demokratom! Poslušalci so strmeli, kajti dosedaj še niso slišali takega in tako navdušenega govornika. Celo socijalni demokratje, ki so sicer prišli le z namenom, da bodo shod razbili, so z napetostjo sledili izvajanjem tov. dr. Mandiča. Ta najprej pozdravi zborovalce v imenu tržaške N. D. O. Potem prične temeljito obdelavati delovanje socijalne demokracije, ki zlasti v narodnem vprašanju ni samo indiferentna, temveč niti s prstom ne gane, da bi se odpravile krivice, ki se gode slovenskemu narodu. Potem opisuie tržaške razmere pred nastopom N. D. O. Slovenski delavec ni imel nikake pravice, kajti socijalni demokratje mu niso hoteli pomagati, boječ se zamere pri Italijanih. Socijalnim demokratom je glavno načelo to, da si član pri njih in plačuješ doneske. Kaj ko bi prišli v Zagone neenkrat tuji delavci in bi izpodrinili domačine, ali bi bili mi s tem zadovoljni ? Socijalni demokratje že, a mi ne. Na domačih tleh mora biti domačin gospodar in si tam služiti kruh, in če ga imajo domačini dovolj, tedaj pridejo ponj tudi lahko tujci. Potem omenja progo Jesenice—Trst, kjer so nastavljeni sami tuji nemški uslužbenci. N. D. O. je proti temu krivičnemu zapo-stavljan u Slovencev na njih domačih tleh protestirala in je isto zahtevala tudi od socijalnih demokratov, ako so res zato, da se bojujejo proti krivici. A ti so rekli : „Kaj bodo pa rekli Nemci, ako mi tukaj nastopimo? Mi se jim zamerimo in v stranki nastane razdor." In trpeli so dalje krivico. Socijalni demokratje pa tudi le vedno negirajo vse, kar je. Če pa jih vprašate, kda1 bodo dosegli, da se bo po njih izjavah cedil med in mleko, pa pravijo: „Ne vemo, hočemo le, da smo mi močni." Socijajni demokratje pa tudi naravnost farbajo, pretiravajo. Nekoč je tolpa sodrugov kričala v Trstu po ulicah: „Doli s kapitalom". Ko jih pa policijski komisar vpraša, zakaj tako kričd, pa pravijo : „Pittoni nam je rekel, da bo kruh, če protestiramo, namesto po 28 stot., po 14 stotink; zato pa sedaj tako kričimo." Nam se smilijo taki zapeljanci. Dalje omenja dunajski socijalno demokratski program, ki obstoji iz maksimalnega in minimalnega dela. V prvem se zahteva odstranitev družb, kapitala, delodajalcev itd., v drugem pa zboljšanje plač, znižanje delavnega časa, zavarovanje proti boleznim in za starost in zboljšanje položaja. Ali ni naš program tudi temu enak ? In dosegli smo tudi že uspeha. Omenja A]dovščino, kjer smo dosegli naravnost lepe uspehe, pred par dnevi pa v Trstu v prosti luki 10% povišanje plače. A poleg tega smo tndi Slovenci. Gorje Slovencem, ako bomo vsi internacijonalni! Ne moremo biti samo bojevniki za želodec, ampak tudi za narod. Dalje temeljito ovrže očitanje, da je N. D. O. privesek raznih strank. N. D. O. je strokovna, narodna organizacija. Ne obstojamo še dolgo časa, a naše vrste se množe. In kmalu se bomo združili s češkimi in poljskimi narodnimi delavci in
takrat na» bo nad 120.000 zbranih v močno armado, ki bomo, če ne z lepa, pa tudi s silo, dosegli, da pridejo slovanski delavci v Avstriji tudi do svojih pravic. Pod modro zastavo N. D. O. se bomo združili vsi narodni delavci.
Nekako do polovice govora so bili sociji mirni; Čobal se je tiščal v kotu in delal beležke. Ko pa vidi, da poslušajo njegovi sodrugi preveč napeto in mirno izvajanje tov. dr. Mandiča, tedaj stopi nekoliko bližje, da so ga sodrugi videli. In to je pomagalo toliko, da so pričeli sodrugi, predvsem steklarji, s svojim krikom motiti nadaljnje besede govornika. Krik še poveča neko neumestno umešan e Berdajsa v govor tov. dr. Mandiča, ki ga je pa slednji tako imenitno zavrnil, da je odšel Berdajs z dolgim nosom in utihnil.
Po govoru tov. dr. Mandiča je pričel »govoriti" Čobal, bolje rečeno otrobe vezati. Kajti kdor je pričakoval od njega kake pametne in stvarne besede, se je bridko varal. Kvasil je celo uro o vsem mogočem, le o predmetu ne. Končno mu je moral tov. Juvan odvzeti besedo. In to je bila voda na Čobalov mlin. Videl je pač, da je težko, ako hoče biti žaba — vol. Zato je šel potem, ko se mu je odvzela beseda, med svoje zveste sodruge-steklarje in jim zabičil, da ne smejo pustiti nikomur govoriti. In res so slednji, navajeni edino le na surovosti, preprečili nadaljevanje shoda s svojim huronskim krikom in celo s hajlanjem. Shod se je moral zaključiti, ne da bi pričla nadaljnja dva govornika do besede.
Ta shod za nas ni poraz, ampak zmaga. Pokazala se je pri tem bridka resnica, da se tla Čobalu majejo in da ima za seboj le še steklarje, ki so rodom češki Nemci. Premogarji ga zapuščajo in predvsem obsojajo nastop Čobala in steklarjev na nedeljskem shodu. Prepričani smo, da se bo tudi Zagorje predramilo in stopilo v N. D. O., kjer je še naš edini spas. Seveda pridemo v kratkem zopet s shodom v Zagorje, na kar že danes opozarjamo.
Iz delavskega sveta.
ds,— Nesreča na železnici se je
pripetila dne 8. t. m. na postaji Trbovlje. Trčila sta skupaj dva železniška stroja. Ranjene so bile 3 osebe izmed uslužbencev.
ds.— Utopljenca so potegnili iz vode Medije v Podkraju občina Aržiše pri Zagorju ob Savi dne 12. t. m. pri gostilni gosp. ZHpina. Utopljenec je bil baje v gornji del telesa gol, le zapestniki srajce so se mu še poznali. Pozneje se je izvedelo, da je utopljenec Anton Kropivšek, star 64 let, rojen v Špitaliču, umirovljen rudniški premogar. Pogrešali so ga že od dne 28. svečana t. h, ker je tega dne šel po svojo pokojnino. Istega dne je popival v Podkraju v neki gostilni ter domov grede ponesreči.
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Kiilileuiu novosti:
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zfatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. 0 0. so znižane cene.
udani
lilo jz Povh, urar.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nuj finejših In starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in taniarindo.
GREGOR ,IČ: Poezije, zv. IV. ... K ČjO
vezano „
GOVEKAR:	.Dobra go.podlnja",
gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano................ ,g|)
„Štiri muke »like”, povesti ....	» ".A
BENEŠ: „Bro dakovskl odvetnik* .	» L
Kip Gregorčiča.......................
izniH
Tomo Kelemenič
krojač
ul. Glulia št BI. T. lidst.
pripomča svojo moderno urejeno krojač-niso. v kateri se Izvršuje vsa dela spadajoča v krojaško obrt. — Cene zmerne Svoj k svojimi
Vsakovrstne mašno knjige po r#;
NOVOST!	CCra '	NOVO®1
Nakltl n dimne In vrte w
:: zabuudh ::
▼ belo-modro-radečlh barvah, komad metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 viuao
Vse te knjige, papir In potrebS^ se dobivajo v
Slovanski knjigarni In paplrnld
Josip Gorenjec
TRST, Via Valdtrivo 4(b.
Tovariši! Širite naš list!
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšn
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmatl“ ulici Zudeeohe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Josip Štolfa
mizarski
mojs,e!'
TRST, ulica
gel'
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska
Podpisani priporoča sl občinstvu in nom „N. D. O." svojo
Pekarno, sladkamo in tov, biškotov
v uliel del Belvedere št. 67. kjer ima na razpolago
Vedno svež kruh za velikonočne prar nike sprejema peciva torte, pince, p°: tiče, i, t, d. kar se tudi v pekari razpolaga nt občno željo in izbir0,
Udani Lovrec Rebul*
** Usi Slovenci v slovensko trgovino!
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosufc Carilueei II (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem Času svojo sedanjo veliko zalog® blaga, odločil sem se
vse cene zelo znižati.
Obleke za moške in dečke, suknje: PaltO' Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (saC' chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnja hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd*
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16,
in 20. :::: tastna krojačnica.
in
Govori se slovensko.
TRST, - Čampo S, Giacomo št. 20, - TRST
(nasproti,-cerkve sv. Jakoba)	J
Za velikonočne praznike se priporoča j slav. Občinstvu za pečiva v pekarni sami ima na željo vsakovrstnih potic, pince torte itd.
VINKO SKERK
PEKARNA in -SLADČ1ČARNA
TRST, ul. Acqii8dott» 15,
podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
AVSTBO-AHEBIKAirA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
26. marca parnik , Aliče' Nowi-York via Patrasso-Palermo.
24 marca parnik „France8oa“ v Bueros-Aires via Aimeria-Las Palmas.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznim* inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije so je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Mollu Flooolo it. 2. al pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
-'.w»iaMWBga i
Člani „N. D. U“ 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
A N T O N Ž E R J A L, v Jlica BELVEDERE Št 3.	„
v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale St. 18. dobite vsi K I.— blaga zasto
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Teteion 699.	Telefon št. 699.
.. JADRANSKA BANKA v trstu -
Via della Cassa di Risparmia št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
V!*EDNOSTHE PRP I H J E
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIORITETE, DELNICE, SREČRE 1. t. d.)
»» ~~ VALUTE IN DEVIZE-------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Eslipt Mic io laso, borzna narotiia
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE
^) — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 6.30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Tr*t. — Telefon : 1463 in 973.
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----