P osaraezne StcvHket Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—• »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in pfasailcov, ob 18. uri z datamom na&dnjega dne ter stane mesečno D —, za in o« semntvo D lfi?—, dostavljen na dom D BI izkaznice D 10*—, inw»y po dogovora. Naroda se pri upravi »TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica itev. i» PoifhMa Kalana v gošovirif..7 Caraa 'današnja šfaV. 1 Din TABOR P • a an ezn e Stevflket Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—* Uredništvo m nahaja v Mari* beru, Jurčičeva uL it. 4, L nad- stropje. Telefon intamrb. it 270, UPRAVA ae nahaja v JfariUčavi ulici it. 4, pritličjr, desno- '&e» fon st, 24. - poitnohftavnrf ra con Stav. 11.787. Na naročila brez denarja m Mr eairik «• Rokopisi aa as vračal* Naslov Maribor, petek 1. maja 1925. Leto: VI. — Številka: 98. — Vremenska katastrofa v Italiji še traja, kakor javljajo današnja poročila še dalje. V Toksani divja že tri dini strašen vihar. Temperatura je močno padla. V gornji Italiji je v nekaterih dolinah dosegel padli sneg že 40 cm1 višine. V nekaterih krajih je neurje priza dejalo veliko šlkodo-. Poslovna vlada Narodnega bloka. Danes je volilna vlada odstopila in jo bila takoj imenovana poslovna vlada Narodnega bloka. — Lista novih ministrov. — Položaj je sedaj stabilen. Vsi tipi radieevcev in klerikalcev šli po vodi. Beograd, 30. aprila. Danes ob 9. nri dopoldne je kralj podpisal dekret, s katerim je vzel na znanje domisi jo volilne vlade ministrskega predsednika Pasica. Obenem je kralj podpisal ukaz, s katerim se je Pašičeva vlada spremenila v poslovno. Nova poslovna vlada Narodn. bloka obstoji lz sledečih ministrov: Ministrski predsednik: NTilkola Pašid (radikal); minister za notranjo zadeve: Boža Maksimovič (radikal); minister za Zunanje zadeve: dr. Momčilo Ninčič (radikal); minister za prosveto: Svetozar Pribičevič (s. dem.); minister /a social, politiko (rad.); minister pravde; dr. Edo Lnkinič (sam. dem.); minister ver; Mi-hajlo Trifunovič (rad.); minister narod, zdravja: dr. Slavko Miletič (rad.); mini- . Jf[j VI --C/ " • ___ Presenečena opozicija. Današnja seja Nar. skupščine je stala v znamenju konsternacije opozieijonalcev. — Volitev podpredsednikov in nadalj-hih odborov. Beograd, 30. aprila. Današnja skup-soimska seja je bila otvorjena ob 11.1. Z «živio» 'klici kral)ju je zbornica sprejelan-a znanje sestavo nove vlade. V parlamentarnih krogih je vest o Imenovanju nove vlade vplivala senzacionalno. Opozicija je bila uprav kon-sternirana, ker s© je do zadnjega nadejala, da bo prišlo do kombinacije radl- kali-raditevci. Po izvršenih formalnostih je skupščina prešla k volitvl posameznih odborov. Voditelji parlamentarnih klubov so določili razmerje med' vladno večino in opozicijo. Ob 12. 30 se jo začela volitev podpredsedstva. Glasovanje v trenutku, iko odpošiljamo brzojavko, še traja. Gotovo je, da bosta izvoljena vladna kandidata, in sicer za prvega podpredsednika Va&a Jovanovič (radikal) in za dru Pega samostojni demokrat dir. Svi-toslaiv Popovič Program buBcarešisib posvetovanj Male antante. Tudi BtndcnburgOva izvolitev pride ^ razgovor. __ y vprašanju sovjetske Rusije status quo. Beograd, 30. aprna> RunmrOskl zuna-»ji -minister izročil Pragi in Beogradu program konferenco Malo antante, Na tej Konforencl pridejo v razpravo sledeča vprašanja: Splošni mednarodni položaj in stališče Malo antante napraim najnovejš m polili,Kni.m, dogodkom v Evropi; Posledice izvolitve maršala Hindenburga za Prezi-denrfca Nemčije: Vprašanje splošne varnosti v srednjeevropskih državah, i- ode ruskega vprašanja bo zavzela konferenca v Bukarešti dosedanjo taktiko in stališče. Nadalje se bo razpravljalo o vprašanju odnošajov Male antante do Madžar siko, Bolgarije Grčijo in Polj&ko. Mednarodna fronta proti komunizmu. j Zastopniki 33 držav sc posvetujojo v " P Parizu. Pariš, 29. aprila. Danes je pričel kon-; Stres, ki ga je oklical odbor mednarodno zveze za varnost produkcije, reda in mi* l .,fiofiYhtovanj to zveze^.k^,ae ja ster šum in rud: dr. Gregor Žerjav (sam. deni.); miinlstcT javnih dol: Nikola Uzu-novič (rad.); minister poljedelstva, Kr sta Miletič (rad.); minister pošte in tele grafa: Velja Vu-kičevič (rad.); minister za izenačenje zakonov: dr. Milan Srakič (rad.); minister financ: d'r. Milan Stoja dinovič (rad.); minister za agrarno re formo: Milan Simonovič (rad.); -minister trgovine in industrije: dr. Prtvislav Gri sogono (sami. demL); minister prometa iing. Ante Radovič (rad.): mi n isker voj ske in mornarice: general Dušan Trifunovič. Novi člani vlade so: GrisogomO Radovič, Srskič, Simonovič, Miletič. Do sedanji ministri Krizmian, Šurmin, Stanič in Drinkovič &-o stavljeni na razpoloženje. D— novila 1. 1924., 6e udeležuje 33 držaV. Odbor zveze, katere glavni namen je pobijanje ko-muni,zrna, se je pečal posebno z organizacijo protikomunističnega po-kreta v sosednjih državah sovjets-ke Rubije ter s kontroliranjem’ komunistične delavnosti v balkanskih državah. Zvezi pri-padajo-ee organizacije v Romuniji, Čohoslovaški in Jugoslaviji bodo pozvane, da krepko podpirajo bolgarski narod v boju proti komunistom1. Sklenjena- je bila resolucija, ki zahteva od vlad, da skličejo oficijelno mednarodno konferenco za pobijanje komunizma. Samomor slovenskega novinca v Zagrebu. Zagreb, 29. aprila. Davi se jo ustrelil j slu*h°nim samokresom rekrut Josip Korošec iz Sv. Lovrenca na Pohorju. Na lovu za bolgarskimi zarotniki. Sofija, 29. aprila. Davi je sprejela policija vest, da so nahaja Gromčarov, član zarotniškega komiteja, ki je organiziral teoristično atentate, skriit v neki kmečki hiši v Darvinci v okolici Soj-dc. Od delek policistov pod vodstvom- policijskega načelnika se je podal v omenjeno vas, obkolil hišo in izsledili Gromčarova. Ja je začel streljati skozi podstrešno okno na policijo, vendar ni nikogar zadel. Policija je odgovorila s strelja,njem ter v tem boju usmrtila Gromčarova, Hišni posestnik je bil aretiran. Pomladanske vode. Rim, 29. aprila. Vsled še trajajočih nalivov je relka Taglia-mento prestopila bregove in je nevarnost, da bo uničila varnostne nasipe pri Catisani. Prebivalci mesta Catisana so pripravljeni za beg Tudi v Posočju so nastale volike poplave. LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA. Lesno tržišče. Ljubljana, 39, aprila. Hrastova bruna, -k) onu naložitvena postaja, denar 650. Hrastovi hlodi, 6 m dolgi, 25 do 60 cm, obmejna postaja, denar 1. 380. Ramelli, 8 : 26 mm, 4 do 5 ali 6 m dolgi, naložit-v ena postaja, denar 625. Bukov les, 1 m dolg, suh, denar 25, — Prepoved majniških proslav v Parizu. Francosko ministrstvo za- notranje zadevo jo ukrenilo vse potrebno, d-a se vzdrži v času od 1. d-o 10. muja red in mlr. Vsa javna zborovanja so v tem času prepovedana. Pripravljeno bo tudi vojaštvo. Zanimivo je, da so fc odredbe izdane « podporo eocdaliiatov proti ko- AIS napredujemo tudi v socialnem oziru ? Pred praznikom dela — 1. maja. Maribor, 30. aprila. I ni-strs-tvo za socda-Ino politiko se jo do-Jutri bo 1. maj, praznik dela. Nekoč bro obneslo tudi v mezdnih sporih in zal je bil ta dan specijaliteta socialnih demokratov, ki so 1. maja razvijali svoje rdeče prapore in- vodili ob sviranju godbe po -ulicah procesijo pristašev rdečimi cvetkami v gumbnicah. Po voj ni je bil 1. maj: uveden- v nekaterih meščanskih državah kot obvezen praznik dela. In po pravici! Če ob verskih in nacionalnih praznikih častimo razne simbole, osebe in velike dogodke, naj se te ga dno spomnimo dela, tega čudežnega nagiba v človeku, ki je ustvaril iz njega gospodarja prirode! Dela, na katerem sloni vsa sodobna civilizacija in kul tura. Ne bo odveč, ako ob tej priliki premO-trimo tudi socialne uspehe v naši drža-vi in sicer v splošnem, ne da bi zašli v podrobnosti. Dandanašnji je tudi pri nas že malo ljudi, ki bi mislili, da socialnih vprašanj ni in da je vse gibanje za socialni-preustro j družbo demagogija. Kaj pomeni socialno vprašanje za državo, spričuje ,že samo dejstvo, da imamo ministrstvo za socialno politiko. Država, ki noče, da -bi j-o razvoj družbe prehitel in celo pokopal — kakor se je zgodilo v Rusiji — mora posvečati socialnim vprašanjem vso skrb. Država, ki predstavlja narodno in politično avtoriteto, ima tudi v socialnih sporih in konfliktih važno besedo; večkrat je pozvana kot arbiter med dvema interesnima skupinama, med delavci in podjetniki, njen -demokratičen značaj pa ji nalaga tudi socialno zakonodajo. V socialističnih listih cesto beremo, da živimo v socialno zaostalih razmerah, da se vlada nič ne briga za socialna vprašanja, da imamo na krmilu reakcijo itd. Po veliki večini so to agiita-cijsko-strankarek« fraze, ki jih tem lažje razumemo, ker vemo, da so bili pri nas tudi socialni demokratje na vladi, a so s svojo politiko tako zavozili, da nimajo sedaj niti enega poslanca v Narodni skupščini. Pri reševanju socialnih vprašanj se je treba ozirati na dejanske razmere. In čo temeljilo prem-otri-mo položaj v naši pretežno agrarni državi — in sicer v državi ekstenzivnega kmetijstva — moramo priznati, da se je tudi pri na« storilo v socialnem oziru veliko pozitivnega. Da pa nismo moderna, vseskozi socialno urejena državni, kakor bi jo hoteli videti nekateri teoretiki, oziroma, da nismo socialistična država, to je vendar razumljivo. Ljudska volja se je izrekla proti socializmu, ki je pri na« skupino, I>osnemova.lcev nemških Socialističnih metod in1 ki z neprestanimi notranjimi krizami in prepiri zadostno dokazuje svojo slabost. Ni pa ljudska volja prdt-L socialnim! vprašanjem. Vse naše stranke n oglašajo v svojem' programu socialno plat. Izvzomši muslimane ni pri -nas večje strnu-ke, ki se ne bi kaj naučila od velikih socialnih pokretev v Evropi in ki ne bi zavzela stališča napram poglavitnimi vprašanjem sodobne družbe. Politični boji, predvsem- pa orgije separatizma, so zaustavil i socialni razvoj in obrnili vso pozornost na politična vprašanja. Če pomislimo, da se je m-oral režim v teh šestih letih boriti z vso silo proti destruktivnim življem’, da je moral z energično roko zamahniti po komuni,stih, ki so najnevarnejši paraziti socialnih teženj in socialnega napredka in čo vemo, koliko težav je bilo na poti socialnim zakonom1, moramo z zadovoljstvom podčrtati, da se je.socialna zakonodaja v Jugoslaviji relativno obnesla in sicer predvsem po zaslugi sam-, demokratov, ki so jo natibolj forsirali. Uveden jo bil 8 urni delavnik, upelja-no, deloma močno razširjeno in modernizirano zavarovanje delavcev proti boleznim1, starosti in onemoglosti; imamo zakon o zaščiti de-i-a, imamo delavske zbornice in celo vrsto zakonov, ki vplivajo blago-1 dejno na živj j enje delavskih slojev. Mi- časa stavk, ko j© skušalo doseči kar naj boljši kompromis za slabšo, t. j. za delavsko stran. SIkra-tka: -kljub temu, da smo živeli doslej v dobi najtežjih političnih bojev in da smo morali urejevati, dtržavo popolnoma znova, so demokrf?tje in radikali, ki so bili tekom teh 6 let največ na! vladi, pokazali, da umevaj-o tudi socialne zahteve našega časa in -da; skušajo u-stvariti sodalu-o ravnotežje v duhu razredne solidarnosti. Če bi hoteli socialni! demokratje biti pravičnejši, bi morali priznati to dejstvo, tembolj, ker so sanri sodelovali pri izgraditvi naše socialne zakonodaje, dokler so še v našemi parlamentu kaj pomenili. Ves narod pa jo pokazal, dia je za socialno solidarnostim proti razrednemu boju, da obsoja vsako diktaturo in vsako revoluciijonarno sredstvo, ki bi naj izpremenilo sedanje odnose v lastništvu. Da pa se ni dalo izvesti to ali ono, kar bi še v našemi socialnem življenju bilo potrebno, za to naj odgovarjajo tisti, ki eo bodisi ovirali- konsolidacijo naših razmer g separatizmom, bodisi smešili socialno delo) S sektorskimi borbami za socialistično! Marrxovo biblijo — kakor socialisti. Sedaj, ko stopa politično življenje v) mirnejše faze, bo več prilike tudi za reševanje drugih vprašanj, zlasti socialnih’ v duhu razredne solidarnosti! in obče pravičnosti, ki daje vsakemu stanu, kar mu gre, ki pa zahteva od vsakogar d e-1 a. Dvoje načel se bori v. socialnem svetu: ali naj se delavstvo pomeščani, ali pa naj se nKeščanisitvo proletairizirai. Te je: ali maj se g pomočjo tehnike in stop-1 njevitega socialnega zboljšanja vsi približamo blagostanju, ali pa naj z revolucijami in diktaturami postanemo vsl: reveži. Na zapadn odločno prevladuje prva smer, ki je dosegla tekom zadnjih’ 50 let ogromne uspehe in je silno izbol jšala položaj delavstva-. Komunizem, kf j ima -sedaj svoje ognjišče V Rusiji, zastonj pa drugo smer; a kakim uspehom!, to iz-! pričuje Rusija saima, ki zopet uvaja- zasebni kapital, zasebno produkcijo in tr* govino. | i N-aŠa država v to smer ne more, ker j je naš človek preveč zdrav, preveč poli-' tično šolan. Naša pot vodi na zapad in na tej, počasni siCer, a tembolj sigurnili poti lahko že beležimo prvo zadovoljive; uspehe. t. • s .-itj ^ Doma in po svetu. — Smrt jugoslov. novinarja. V Sarajevu je bil včeraj pokopan odličen novinar, urednik »Jugaslov. lista« gospu Stevo Dimitrovič, predsednik tamošnje. novinarsko srikoi j e. Simpatičnemu tov as rišu in značajnemu možu ohranijo jugo- 1 slov. novinarji svetel spomin! -i j — Podrobnosti o begu odmetnika dr.! Markoviča. Iz Cetinja poročajo, da je dr. Vukašin Markovič na nepojasnjen način prevrgel vrata svoje celice ler skočil na dvorišče. Tu se je po ra pel na) tri motre in pol visok betonski zid, zakričal z njega: »Hristos Voskres©!« ter zbežal v bližnjo šum-o. Dr. Markovič je znan tekač; v teku dela 12—14 čevljev dolge sko-ke. Sedaj, ko so planine zopet zelene, bo imel dovolj prilike za nadaljnje vaije. Doslej še ni- sledov za njim'. Izjava. Dne 29. 3. 3925 smJo v številki' 71. iz Pesnice priobčili dopis, v katerem! je bila. osebn a čast g. Svarca tangi rana., Izjavljamo, da nismo imeli namena gJ Svarca žaliti in da smo bili mistiflcira-ni. — Uredništvo »Taibora«. — Zgodnja vročina v Amerik!. It Amerike, ki jo v zadnjem času potresov,1 viharjev in požarjev, javljajo, da jei nastopila katastrofalna vročima. V nekaterih krajih jo doseglo 35° C, V mb St, Jjouis so oblasti aaiprla .šol©v.v /Bflarv *TX BOK ST , %—.■ ~~ " *,mm,mrn.SmSi;»,aiiamr ~.'^ ^nfliiiilT ~l~~l-lliB.~tfii daCTgi«Tar ■ iM.r „t„V -----------' ■.— — ........ „ii.i mM ni Tnill~lii TiB iTOTiTiliiifiiiniiim^. —-------——•* Pisalni stroji tn računski stroji, ANT. RUD. LEGAT &Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100' Mariborske vesti. Maribor, 29. aprila 1955. I. občni zbor glavnega odbora »Jadranske Straže11 v Mariboru. Maribor, dne 30. aprila. V torek, dne 5. maja. ob 20. -uri se vrši občni zbor glavnega odbora »Jadranske Straže« za mariborsko oblast v mali dvorani Narodnega doma. Že danes opozarjamo narodno čuteče občinstvo na ta važni občni zbor. Mariborčani, do danes ta važna organizacija pri nas ni uspevala. Pokažimo, da se zavedamo velike važnosti našega pomorstva ob Jadranu. Dolžnost slehernega državljana je, da je vtsaj član organizacije. Ako pomislimo, da vsi obmorski narodi polagati o največjo pažnjo na razvoj trgovske in vojne mornarice, ker se zavedajo, da leži Svobodni gospodarski razmah edino le V pomorstvu, se moramo budi mi zbuditi iz mrtvila ter vsaj odslej graditi zdrav temelj irf močno organizacijsko oporo našemu Centralnemu odboru v Splitu, tn na severni graniti naše domovine. — Aako bomo prežeti v temi diihu in v podrobnem delu zainteresirali ves jugoslovanski narod za naše morje, smo lahko uiverjemi, da bo uspeh našega dela tisočero poplačan že nam, še posebno pa našim potomcem. Jugoslovani, na delo torej za našo »Jadransko Stražo«! V torek dne 6. maja vsi na občnii zbor, kjer se bodo določile smernice za bodoče uspešno delo. Posebno važno je, da se udeleže občnega zbora oni gospodje, ki so svoj čas sprejeli izvolitev v glavni odbor. — Veselo dejstvo je, dia je zadnje čase pristopilo k organizaciji obilo oseb vseh stanov; posebno pohvalno je treba omeniti ob teij priliki naš oficirski in pod-ofiicdr&ki zbor, ki je korporativno pribit,opil k »Jadranski Straži«. Nai delo torej vsi, ker je bodočnost Sn lep razvoj naše domovine v naših rokah! —O— mi Protest radi hekulantnega pošto-panja z dr. Vebrom v Trstu. Kakor smo že poročali, se je vršilo dne 24. tm. skupno protestno zborovanje vseh mariborskih kulturnih in n&djonalnih organizacij, ki so tudi spreljele tozadevno resolucijo _na notranjega ministra. Kalkor srno naknadno obveščeni, je akcijo po-kremil in izvedel Oblastni odbor Orju-ne. Resolucijo so podpisala sledeča društva: Klub rezerv, častnikov, Sokolska župa, Sokolsko društvo, Klub dobrovolj-teeiv, Or-ju-na Maribor, Profesorsko društvo, Glasbena Matica, Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo, Društvo učiteljev meščanskih šol, Jadranska straža, 'Jug. čohosi. liga, Jugoslov. Matica, društvo »Jadran«, Slovanska čitalnica, 2eil. dr. »Drava«, Pev. društvo »Zarja«, Učiteljsko društvo, Ljudska univerza, jDblafetni odbor Orjiune. m) V Italijanska letovišča? Iz občinstva smo prejeli: V Mariboru govorijo, ida so razne .slovenske dame letos poda-ijp na letovišče v Italijo. Ne moremo tega razumeti, ker Imamo divno Dalma-fcijo. TrOba 6i bo zapomniti ona slov. podjetja, ki trošijo svoj denar namestu jr domovini pri Lahih. im! Koncert Glasbene Matice v Mariboru. (»Majski dan«). Ena najtežjih pesmi, ki j«h je do sedaj zapel moški oddelek Pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru, je brez dvoma krasna in globoko zamišljena kompozicija »Majski dam« od Hoohreiterja. Besedilo je zložila znana samost arnika pesnilca M. Elizabeta v Ljubljani, Pesem sama govori io kratki iri sladki ljubezenski sreči, o [nepozabnih Sprehodih med valovečim žitnimi poljem in škrjance vem žvrgole-nju v zraku. Sreča je bila kratka, sledi ji zapuščenost. Slika te notranje osamelosti je ostra jesenska burja, ki neusmiljeno brije črez gole in zapuščene stepe. Ves raj kratice radosti, pa tudi [neukročen. obup zbog izgubljenega maja mladega življenja nami v glasovih kaže komponist v »Majskem dnevu« ki je po mojem' okusu ena naljilepših modernih pesmi, kar jih sploh imamo. Kakor rečeno, težka je pa tudi, da se je ne bo kmalu lotil kak moški zbor. Glasbena Matica jo proizvaja kot fTrva. — (Božična uspavanka.) Neikaj popolnoma drugega kot »Matjslki dan« je Emila Adamičeva »Božična uspavanka«. Na staro narodno besedilo »Sveti Jožek, stari možak, lepo sivo brado ima, z roko giblje, t nogo sablje, lepo diete Jezusa«, je zložil ^ Adamič preerčkano, zibajočo se pesmico, ki se guga v glasovih kakor ne-*nfl- joLbelika .v kmetski hiši. Ta pesem za- hteva izredno fineso predavanja in bo gotovo še dolgo vrsto let prav rado slišana točka koncertnih programov. Matica jo poje kot prva ter jo bo istotako kot »Majski dan« pela tudi na turneji. m Dobrodelni koncert v prid otroški bolnici. Kakor smo žo poročali, priredi Pomladek rdečega križa na inicijativo mariborskega slovenskega ženskega dr. v nedeljo 3. maja v narodnem gledališču dobrodelen koncert v prid .otroški bolnici kraljice Marije po sledečem vzporedni L Dobro jutro. Večerni zvonček/ narodni. Poje deška osn. šola. II. Vesela pevka, Hladnik; Barčica, Kosi. — Poje dekl. osu. šola I. III. Idrijske narodne, zbrail Š ant el; Uspavanka, Premrl; Jnr-jevanje, Adamič. Polije dekl. mešč. šola II. IV, «Pri mamici je raj», pravljična igra v 4 dejanjih s plesom vil, palčkov jn cvetic v pomladanski noči. Igrata dekl. mešč. šola II. in dekl. osn. šola IV. V. Živa slika: «Pomiadek rdečega križa*. — Ker so take mladinske prireditve v našem mestu nekaj redkega, zato ne zamUidimio prilike ter pohitimo v nedeljo mnogoštevilno v naše gledališče, d,a vidimo, kaj zmore naša mladina, naša de-ca. Z ozirom na dobrodelni namen so določene operne cene. m' Beležimo. «C311er Zeitu.n!g», ki se v zadnjem času posebno odlikuje po strupenih izpadih proti vsemu, kar je slovenskega, je dobesedno objavila članek «Naše Straže* o narodnosti in terorju. Talko ima včasih tudli g. Schauer dopa-denje nad klerikalno «doslednostjo*. m Iz policijske kronike. Aretirana sta bila pleskarski mojster P. F. in ključavničarski pomočnik K. A-, ker sita se v neki gostilni v Vetrinjski ulici stepla in začela razbijati. Povod so bi.li neki stari obračuni med njima. — V versko blazni ženski, o kateri smo poročali miinule dni, so prepoznali Marijo Kiseljak iz Sv. Kungote pri Ptuju. Danes, jo je policija izročila njenemu bratu Matevžu, posestniku isitotam. — V tukajšnjem baru je nastal snoči mal incident. Neki višji državni uradnik je namreč naročil kavo v slovenščini, kar je dalo pri sosedni mizi sedečemu Hermanu P. iz Ljubljane povod za opazko: »In Marburg wird nur deutsch gesprochen«. Posredovala je policija, ki je dala ljubljanskega »Ncmtea«, čigar ima pa je pristno slovensko, legitimirati. ml I. Velika javna tombola. Podružnica društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru prirodi na Glavnem trgu dne 10. maja, v slučaju slabega vremena dne 17. maja ob 15. uri veliko javno tombolo s krasnimi dobitki in sicer: I. tombola: spalna oprava vrednost 6000 din.; II. tombola ženski šivalni stroj Singer, vrednost 4500 din.; IH. tombola meško kolo »Neger«, vrednost 3600 din.; IV. tomboPa kuhinjsko posodje vrednost 2000 din.; V, tombola 4 mt. bukovih drv vrednost 800 din. Poleg tega bo 10 petork, 25 četvork, 100 terni in 150 amb. Visaika tablica stane samo 2.50 din. Prodajo jih vsi pismonoši in tabačne prodajalne. Dobitki so izleženi v olkmu trgovine združenih mizarjev na Grajskem trgu št. 3. m Prostovoljno gasilno društvo v Pobrežju ima na binkoštni pondeljek dne 1. junija svojo poletno veselico. m Majniški pozdrav, v obliki od otrok slikanega knjižnega znaka pošlje podporno društvo za revne učence vsem staršem' in mladinoljubom z iskreno prošnjo, da zanj žrtvujejo za prvi maj dva dinarja. S tem pomladanskim darom hoče društvo našim revčkom oskrbeti perillo. Saj nad tristo otrok nima najpotrebnejšega — čiste srajce. Odbor prosi in upa, da niikdo udane nujne prošnje ne bo odklonil. m Tamburaška damska kapela z petjem koncertira od 1. maja dnevno od 20.30 do 1.30 v koncertni kavarni »Evropa«. gg«, m Udruženjo Jugoslovanskih narodnih železničarjev priredi dne 1. majnika 1925 v vseh prostorih Narodnega doma veselico, združeno s proslavo 151etnico obstoja podružnice. Začetek ob 18. (6.) uri. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi vse narodno občinstvo. — Odbor. 133 m Mariborkso slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje obrti, prične zopet z večernim tečajem za šivanje oblek v petek dne 1. majnika ob 17. uri v državnem ženskem učiteljišču, Zrinjski trg 1. Prijave sprejema in pojasnila daje ga Zlata Brišnikova v Slovenski ul. Poslovnilni večer znamenitega Ilel-Iopia Trio se vrši danes zvečer y Klub-! Bani. or _s tem dosegel nov svetovni rekord. -16 s^oda skakal v Ameriki, ker pri nas letos ni snega. . rireditev špecijalnc športne raz- stave na letošnjoin velesejmu od 29. avg. do 8. septembra. Kakor čujemo, se namerava na letošnjo^ velesejmu prirediti speci jalna razstava vsakovrstnih športnih predmetov z sodelovanjem vseh «po rt ni ih aTTistev. Ka-zfstaiv^ Ija-j frj Podala pregled delovanja našiih športnih klubov bo vsekakor naj večjega vzgojnega in propagandnega pomena. Obenem bi podala revijo najmodernejših šport-bih potrebščin. Naš šport se nahaja še Y povojih iij nikakor še ni talko razšir-3enDn©d narodomJ kot v drugih državah. Ideja razslave bo sigurno pripomogla k nadaljnomu razvoju in velikemu razmahu moderne športne Misli. ker je uspeh 2 oz'TOim na ogromni obisk, ki ga izka-2uj©jo naši vsakoletni velesejmi zasigu-ran. celimo-, da so ideja realizira in do lil-8;0športnikom obilo sadu za ve-ind, ki bo z to prireditvijo zvezan Zanimiv spis © stanovanjskem vprašanju. (Študija o stanovanjskem vprašanju. Sestavil Filip Urntnik. Publikacije Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani, zvezek D.). Pred nekaj dnevi je izšla 48 strani obsegajoča brošura, spis znanega soci-jailuega delavca in organizatorja g. F, Uratnilka: «Študlija o stanovanjskem vprašanju*. Stanovanjsko vprašanje je pereč in težak problem naših mest, ki se ga doslej še nihče ni lotil niti v teoriji niti v praksi tako intenzivno, kakor bi to vprašanje zaslužilo. Bili so razni predlogi in' poskusi; listi so prinesli že marsikako razmotrivanje, nekateri posamezniki so mu skušali priti do dna, vendar pa ga ni nihče zagrabil laiko temeljito kakor g. Uratinik v tej svoji brošuri. Dasiravno njegov spis ni zaključena vsestranska študija o tem problemu, ki se razteza na socialno, narod,-gespodarsko, politično, higijensko in celo moralno področje, so vendar v njem zbrani najpotrebn. podatki in talko razvrščeni, da dobi čitatelj nekako diagnozo, pa tudi že terapijo te družabne bolezni — če naj uporabimo medicinsko primero. Pisec pravi v uvodu, da je njegov spis nastal iz beležk in pripomb, ki so bile sestavljene v naglici za razne ankete in da je potem ta materi ja! kritično obdelal iu ga izpopolnil s statističnim gradivom. Spis naj bo «pripomoček za bolje razumevanje vseh problemov, ki so v zvezi s pomanjkanjem stanovanj*. Namenjen širši javnosti ustreza po obsegu in vsebini popolnoma nalogam takega pripomočka. Spis je razdeljen na 7 kratkih poglavij in ima za dodatek še pregled povojne gradbene delavnosti v raznih državah in pa statistično prilogo. V prvem poglavju razpravlja pisec o činitelrjlh, ki vplivajo na pomanjkanje stanovanj. To so predvsem prirastek in sestava prebivalstva, izseljevanje in vojne ter povojne razmere. V drugem poglavju se razmotriva posebej pomanjkanje stanovanj v naših avtonomnih mestih. Tu sklepa, da bi se morala po statistični cenitvi dograditi v a v t onom nih mestih in večjih industrijskh kraljih Slovenije v razdobju med letom 1916.-1930. nad 12.000 stanovanj. To je minimalna cenitev, v katero niso všteti Obrt ni lokali. Vojne in povojne razmere so zaustavile zidanje, prebivalstvo pa je raslo. Veliko stanovanj so je izpreme nilo v obrtne lokale in dvojna stanovanja. Ttazmotrivajoč o upadJku in prirast ku prebivalstva v avtonomnih mestih, objavlja pisec veliko zanimivih podatkov, ki utomeljujejo njegov nadaljnji sklep, da je treba dohiteti normalno gradbeno delavnost in smotreno organizirati gradbeno podjetnost, V nadaljnih poglavjih skuša pisec priti do jedra najtršemu orehu: razpravlja o tem, kaj bi bilo treba storiti za financiranje gradbene akcije in kako dobiti potreben kapital. Talko dobi problem povsem realno pl sit. Tukaj pa takoj stopi v o&pTOcljc njegov socialno-e-konomfikii značaj. Pisec vprašuje in! nato odgovarja: «Aii more naše narodno gospodarstvo take izdatke sploh prenesti1?« Njegov odigovor je, da je treba naše kapital© bolj mobilizirati in pritegniti v gradbene investicije. S tem pa so povsem logično sproži vprašanje: «Ali more rediti svobodno gospodarstvo gradbeni problem?« V poglavju o financiranju gradbene podjetnosti, ki zaključuje pfiščeva izvajanja, je vrsta migljajev in nasvetov glede podrobne organizacije gradbene podjetnosti. K izvajanjem1 g. Uratnilka bi lahko strokovnjak pristavil marsikako opazko, ki hi vrgla nekoliko drugačno luč na ta ali oni problem, nihče pa bi jim ne mogel odreči resnosti in prevdar.ienosti. Tudi najtrdovratmejši zagovornik manekenskega liberalizmu in’ njegovega: daissez fair, laissez pasaer* bo mora! priznati, da je s f jm vprašanjem! zavoz-Ijano obče soci jallno vprašanje alt z drugimi besedami: da popolna scoii.ida kapitala ne značl več rešitve stanovanjskega vprašanja. Vendar pa se v vprašanju, kako uporabiti kapital za socialne akcije, kako združiti omejitve s svobodno inicijativo, lahko mnenja razhajajo. Vsakogar bo zanimal že omenjeni Pregled gradbene delavnosti v razmih državah. Tu beremo podatke o Angliji, rranci.ji, Belgiji. Italiji, Nemčiji, Av-. Jn ^ Češkoslovaški. Vrlo zanimiva je tudi sta-tlistična prilog?., ki ispopoluju- Straa'Ž'A ~4 je posafrrfezna poglavja. Tu so predvsem podrobni podatki o gibanju prebivalstva, nato sledi statistika avtonomnih mest s podatki o stanju hiš, o stanovanjih itd. Zanimiv je pregled o višini stanarin', dalje pregled hranilnih vlog v denarnih zavodih v Sloveniji, ki naj pokaže moč našega kapitala1. Brošuro zaključuje pr egi od gradbenih stroškov: z gradbeno statistiko. hh- S^flaia zunanja trgovina v L1924. Bilanca prvič aktivna. Leto 1924 znači za jugoslovanski izvoz in uvoz leto naprdtka. Pogajanja za sklenitev trgovskih pogodb s sosednjimi državami kakor z Italijo, Avstrijo, Čeho-slovaško so imela na naše gospodarsko življenje deloma dober upliv. Iz tabele našega izvoza v 1924, ki jo je izdelalo finančno ministrstvo, je razvidno, da so bili naši glavni odjemalci vrstama Italija z 1 milijardo 687,588.181. D, Čehoslovaška z 1 milijardo 648,789.340 D in Avstrija z 1 milijardo 625,811.874 D, kar jo 62% celokupnega izvoza, ki je znašal v vrednosti 9-538,774.432 D. Iz izvozne statistike pcenemaioa, da so glavni izvozili artikli les, žito in živina. Na prvem1 mestu izvoza je les (stavbeni) gorivo itd.) v vrednosti 1780 miilj. D, večinoma za Italijo (70%). Drugo mesto med izvoznimi predmeti zavzema žito (pšenica) v vrednosti nad 800 milj. D, ion sicer za Čohoslovaško (22%), Avstrijo (18%) in Ogrsko (17%). Tretji glavni izvozni predmet je govedo v vrednosti 745 milj. D. Glavni komsument živine je bila Avstrija, nadalje Italija, Grčija i. dr. Nadailjni važni izvozni predmeti so jajca v vrednosti 618 milj. D (za Švico, Avstrijo, Italijo) meso, moka, prešiči, itd. Iz izvoza po predmetih je lahko razvidno, da je miša država kot agrarna država važen einitelj na srednjeevropskem trgu. . Pri jugoslovanskem: uvozu v 1. 1924 so najbolj udeležene visoko pred ostalimi državami Italija v vrednosti 1690 milj. D (20.5%). Kot prva, Čehoslovaška v vrednosti 1649 milj. D (20.1%) kot druga in Avstrija v vrednosti 1625 milj, D (19.8%) kot tretja, država. Nadalje sledijo An glija (10%) Nemčija (8,3%) itd. Celokupni uvoz je znašal v 1. 1924. 8-221.743.552 D. Glavni uvozni predmeti so: bombaževima (volna, manufakturno blago itd.) v vrednosti 2599 milj. D, nadalje železni predmeti, stroji, aparati, sladkor, kava itd. Italija je uvozila v našo državo predvsem.1 bombaž in steklo: Čehosl o vaška bombaževino, sladkor, železne predmete, steklo, Avstrija pa železne prod mete, stroj©, aparate, surovo železo, usnje. Bilanca naše zunanjo trgovine v 1. 1924 je torej za okroglo 1300 milj. D aktivna. *-□— Epidemija samoumorov w Budimpešti. Vzroki so globoko socialni. Že nekaj mesecev vznemirja madžarsko javnost, predvsem pa politične, socialne in zdravniške kroge visoko število samomorov, ki je doseglo že tako višino, da je samomor postal na Madžarskem! vsakdanji socialni pojarv. V zadnjih treh mesecih se je usmrtilo več ljudi kakor ttekpm treh let pred vojno. Zna^ čilno jo, kako so se spremenili vzroki sn-miarborov.^ Predvojnim samomorom’ je bil glavni motiv nesrečna ljubezen: sedaj pa so vzroki preekou ojusik o-no c i a l ne-ga značaja, kakor velike izgube na borzi, visoki dolgovi, izgubljene časti, — Kljub temu, da se je v zadnjem času u-trdila budimpeštanska borza, je vedno več samomorilcev. Ta katastrofalni socialni pojav ima svoj glavni razlog v brezposelnosti itn bedii. Način življenja v širših jnasaih se je v primerjavi s predvojnim1 časom zelo predrugačil. Ljudstvo živi največ od krompirja; k on sum mesa j© minimalen, tako tudi konzum kruha; 1 arniko leto bo peštanski peki pekli kruha za ©no tretjino marnje kakor v 1. 1923, DaKliel k on sum kruha za nadalj-nifi 40 odstotkov. Posledice tega eo vidijo predvsem pri otrokih; statistika naravni umrljivosti otrok je dosegla nečnveno^ višino. Po hudiiimpeštanskih predmestjih se poltika nia stotino glodne in moralno propale dece. V zadnjih din eh so dobili pri samomorilcih pisma, v katerih imenujcijo bot vzrok prostovoljne smrti nesrečne razmere, v katere so zašli in da ne morejo še dalje gledati, kako propadajo. lw.tBll_olr,cct, Mariborska bolnica. Nekaj o njenih finančnih razmerah. T Ker se širijo med občinstvom razni očiiik.i o prevelikem1 številu strežniškega! osebja in o previsokih oskrbnih taksah v mariborski splošni bolnici, smo dobili na razpolago gradivo, na podlagi katerega lahko tudi mi ugotovimo sledeča' splošno zanimiva dejstvo. Do L 1918. je imela bolnica Samo dv^ oddelka, kiruirgični iin interni. Odkar pa se je v novi državi povzdignil in razširil pomen’ naše bolnic©, so se ustanovili poleg razširjenja kirurgičneiga oddelka, vonerološki in' dermatološki oddelek, za očesne, ntosne in za ušesno bolezni ter rentgenološki laboratorij. Vsled teh novih potreb se je t.udi število bolničarskega osofoja povečalo tako, da je sedaj 7 opera©. sester im instrumentark, 20 se* ster bolničark, 1 babica, 1 oper. strežnik, 4 sltrežaji in 7 strežnic, kar je z oziroml za obsežtfost obrata reducirano na minimum’. Nameščence bolnice kakor tudi bolničark© in strežniški personal plačuje država iz posebnega kredita za osebne prejemke. Zato s© oskrbne takse, ki jih! plačujejo bolniki ozir. bolniška blagajna ali država, vporabijo le za vzdrževanje bolniškem obrata in za nabavo vseli potrebščin. Na višimo oskrbnin torej izdatki za plačevanje personalni nikakor ne uplivajo. Točasno znašajo oskrbninslke takse za III. 30 din., za II. razred 75 din. Oskrbnine se določujejo na podlagi povprečnih izdatkov iz prejšnjih let in proračuna za tekoče leto. Ako primerjamo sedanje oskrbninsk© takse z onimi iz 1. 1913 (n. pr.: za III. r. 2 K 50 v), vidimo, da sedanje takse po indeksu še iie dosezajo predvojnih. Primankljaje je preje krila dežela iz svojega ubožnega siklada, sedaj krije država z dotacijami, in subvencijami. Zanimivo je primerjanje izdatkov bolnic v 1. 1913 in 1924. Stroški v 1. 1910. so znašali 252.326 K (kar odgovarja današnjemu indeksu 4,037.216 din.), v letu! 1924. pa 2,641.228 din. Glavne postavke šo prehrana (1924. 1,622.679 dini), kurjava in vzdrževanje poslopja. Z ozirom) na o-gromni porasteik' cen v omenjanih postavkah jo bila zelo važna o ost rde a vrt nabavo inventarju! (ih^trumentov), lfdu-cirana na minimUm. Vendar je nevidno iz te statistike, da eo bili r,r>š’:i zal 1. 1924 relativno in absolutno ni?ji cd onih' v 1913. Interesantno. j« pregledati, kdo plačuje oskrbninsike takse. Na prveml mestu! je država z 50%, nalto razire ustanove za zavarovanj© delavcev (Okrožni urad zal zavarovanje delavcev, bratovske Skladni© e idr.) z 22%, posamezne osebe s 16%, inozemski fondi s 5%: ostalih 7% odpade na brezplačno zdravljenje drž. uradnikov na račun bolnice, za katerih o-skrbo n© dobi bolnice ni kakega povrai« čila. ,i —O— '15| | PREMOVANJE PLEMENSKIH BIKOV V SREZIT MARIBOR, DESNI BREG. ^ I i Pri lioenčovanju plemenskih’ bikov dne 20. in 22. aprila 1925 so didbili nagra- de sledeči bikorejci: I. državne nagrade: Robi© Srečko, veleposestnik v Limbušu 500 dim. Frangež Jernej, posestnik v Bohovi in Paš-niška zadruga Limbuš-Ruše po 400 din. Po 250 din. pa: Oskrbništvo grofa Mevan v Vrhovem dolu, Divjak Matija, posestnik v Orehovi vasi, Jug Josip, posest, v Rušah. II. okrajne nagrade: Oskrbništvo Sv. Pavel v Limbušu 200 din. Po 150 din. pa: Maher Franc, posestnik v Dolgošah, o-skrhništvo grof. Alberti v Limbušu, n-praviteljstvo kn, škof. posestva »Bctna-va« v Radvanju, Jug Josip, posestnik v Rušah, Vrecl Roza, posestnica v Zrkov-cah, Blaže Matiijia, posestnik v Činžatu, oskrbništvo grajščine Slivnice v Slivnici, Pristovnik Franc, posestnik v Sp. Radvanju. Dobnilk Marija, posestnica v Rudočem bregu 140 din1. Komauer Peter, posestnik v Slivnici 120 din. Plečko Simon, posestnik v Račah 100 din. Po 80 din. pa: Fingušt Fnamc, posestnik v Gorici, Cob© Herman, posestnik v Zg. Ho-či, Kac Mihael, posestnik v Razvanju. — Nagrade se naj dvignejo takoj, najkasneje pa v 8 dneh pri okrajnem zoeto-pu v Mariboru, Koroška c. 26. Jadranska nož maj 9, maj Narodni dom, Maribor ... gtraB V, _______________ .___.. Udobnosti ameriških hotelov. Da primerjamo % našimi lioteli. Evropskega potnika se polasti obČu-HoVanjo že v trenutku ko vstopi v ameriški hotel. V dvorani hotela dobi pot-®ik vse, kar potrebuje. Trgovine Imajo 'dvoje vrat in: izložb: ena na ulico, druga v dvorano. Dobiš vse trgovine od brezalkoholnih pijač, tobaka, brivnic, apotek’, pošte, prodaje železniških ir: gledaliških kart do bogatih izbir oblek, čevljev, klobukov iltd. V hotelu najdeš več restavrantov, kjer lahko obeduješ, zvečer pa vležaš v 'Jazz-bande. Resfavranti nosijo razna imena. Pod zemljo je zajtrkovalnica in »krtovi prostori«, v pritličju so razni ifeli, ki imajo razna imena kakor kavarna, obedtnica, Soda Fontaine, kjer dobiš samo kruh z ledeno Crema-sodo. Na strehi je strešni vrt, ki je otvorjen sa-ino poleti. V hotelu so menjalnice; tu dobiš tudi poročila z borze in trga. Še skrbnejši konfort pa kaže soba ali družabni lokali ameriškega hotela. V eobi najdeš pripravo za mrzlo, ledeno in vročo vodo. V vratih je omara, ki se da odpreti od zunaj in znotraj. V to o-maro postaviš čevlje, obesiš obleko, rokavice, perilo. Zjutraj najdeš vse očiščeno, zlikano umito. V pisalni sobi dobiš poleg pisalnega orodja in papirja vozne načrto, razne seznamte; vse, kar potrebuješ, za zvezo s svetom'. — Ob vzglavju postelje je telefon, ki te zveže z vsemu meSltlom' in svetom. V s vrh o regulacije temperature so v sobi električne naprave. Vsako jutro so na razpolago v sobi novi. časopisi. Značilno je, da tudi ameriški hotel ne pozabi na potnikovo krščanstvo. Na vsaki mizi Lepota v iu€3 zgodovine* Lepotice davno zašlih časov. — Okna \ nekdanjih dob. J ' Vsaka epoha človeške zgodovine je j imela svoj tip lepote. Bil je nosilec čaka; dal je posameznimi dobam tudi ime. Resni filozofi, globoki misleci niso nič iDtfanj nogo pesniki in umetniki opevali depoto. _________ ( Sv. Ivan 5® sv. Avguštin, dva cerkvena očeta, sta se drvita neumrljivi lepoti. Prvi jo dejal: Vsi zemeljski cveti ne nudijo gledalčevimi1 očeml tako milega prizora kakor lepo dete v cvetoči dobi. — Drugi je rekel: Obstojata dve vrsti lepote, prva, ki se opaziije z očmi in druga, Ki' topi Srce. Ne samo ti sveti očetje, ampak' cela vrsta drugih veleumov je jkovala čitn lepše izraze lepoti. Tako Platon, Schelling. Kant. Bal« a e in1 dr. Shakespeare je rekel; «Vsi govorniki so ne-;mi, kadar govori lepota.« 'Abont je de-,'jal: »Lepota ima to prednost pred bogastvom. ker osreči tisoče ljudi, a hič mf ‘aTJ TJ VLi ne potroši.* Na računi lepote seveda ne Xavier de Montepin: manjka tudi objestnih aforizmov. Tako pravi Oxensltierov aforizem1 o lepoti, da jo lepota podobna porcelanski vazi; di-vimo ee ji, Ker ne poznamo »jene yse-bime. V novejšem času SO merili nekateri štatističarji lepoto s — centimetri. To postopanje je pokazalo, da r»o imele vse znane lepotice v prejšnjih časih enake pro.porc.ije, ki tvorijo harmonijo ženskega lika. Tako je dognano, da so imele iskoro vse lepotice enako dolg obraz, tako n. pr. markiza Montespan, markiza Pcmipaidour, madame de Maintenon, Mari on. Delorme, Maria: Antoiiietta, madame Recaimier. Vkljub’ mnogim1 vefleomi, tisočkrat so ostale nekatere žene neumrljive radi svoje lepote. Na dive® način so uplivale na moške z lepoto telesa in duše. Navadno so spremljale zmane može, kralje, državnike, bogataše. Vzor talke žene je Diana. Poiitier*?, grofica Breze, ki je živela v 16. stoletju. Bila jo ljubica francoskega kralja Franca I. Po njegovi smrti ljubica njegovega sina Henrika II. Njemu je bilo 24 let, njej 48! Umrla je stara skoro 70 let, in vendar pišejo zgodovinarji, da je bila še malo pred smrtjo tako inteligentna, sveža in polna ljubezni kakor v mladosti. ' Druga, hi naSS je znana it zgodoViiTe, je Ninon de Lenclos. Živela je 01 let. Svojo karijero ie pričela s šestnajstim', končala z osemdesetim1 letom. Danes bi menda kaj takega ne bilo mogoče. Agnese Sorel je bila ljubica kralja Karla VIII. Njo je ljubil Karl vse svoje življenje bolj nego druge. Margherita di Valois, prva žeiia Henrika V., .ie bila v svoji mladosti najlepša žena Francije. Živela je v 16. stoletju. Ko jo je videl poljski poslanik Leszin-skij, je dejal: «Po taki lepoti mi ni treba ničesar več Videti. O Mairgeriti Avstrijski piše zgodovinar Brautome. da je bila noj lepša princesa svoje dobe v vsemi krščanskem svetu. Francoski kralj Ludvik XIV. je imel celo vrsto glasovi tih metre«, med njimi tudi markizo de Motitespana, Znana leootica tiste dobe je bila tudi Marija de Rosani, na katero ja padlo oko babjeka Ludvika XIV. Njena lepota jo je umnčila. Ko jo bila vdova, sta se zaljubila v njo oba svaka. Končno sta jo, ker je nislta Mogla dobiti, dogovorno umOrila. Za Ludovika XIV. je bila najbolj zidana markiza Pompadour. Ta znana MtetreSa je živela, tako razkošno življenje, kakor ga na beleži zgodovina. Ko je njena lepota bledela in vpadni a, je uporabljala vsa sredstva, da ostane lepa. Velik je bil njen strah pred starostjo in jaka želja, da bo vedno lepa. 1 Pohištvo. Spalne In Jedilne sobe po lastnih cenah pri Šercer in drug, Vetrinjska ul. 8, dvorišče. 730 Prod« se spalna soba t vzmeti. Poizve se v Korolievi ni. 9, •d 2. da 6. ure. 900 Lopa otroška postelja na predaj. Vpraša s« Valvazorje »a ul. 39/1. 819 Malo posestvo, V« ure od Maribora oddaljeno, z zidano hišo za viničarja je takoj n-godno na prodaj, Naslov v u pravi. 891 Samo kratek čas prodajam po tovarniški c«ni vseh vrst ure, zlatnino in srebrnino, jedilno orodje itd., popravila moja stroke izvršujem toino in poceni z jamstvom. L. Sloje«, urar, Maribor Juriiieva •j ulica 8. 908 ! 2 prazni sobi, tudi kot pisarni v bližini kolodvora, se takoj oddata. Vpraša se v upra- S Ti. 905 Morska riba se peče četrtek, petek in soboto po zelo nizki ceni v Dalmatinski kleti Vojašniška ulica 4. 904 Povodnih. Malina ftia na jako ugodnem mestu v LJu-bljanl z lepimi obširnimi lokali se proda, s celo zalogo. Prodajni pogoji jako ugodni. Takoj potreben ka-pital Din 250.000. Pismene ponudbe pod „Seriozno“ na Aloma Company, Ljubljana. 906 Trgovina s IVAN PENKO Gosposka ul. 46 nudi z dostavitvijo na dom vedno sveže špecerijsko in kolonialno blago po ugodnih cenah ter se cenj. občinstvu najuijudneje priporoča Novo upeljano! 438 Novo vpeljano I Hoške klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anfea?raun,MariborGraiskifrg1. Skrivnost rdeče hiše. Roman Iz francoskega življenja. 75 Komedija je bila Igrana talko nerodno, tako nenaravno, da se je takoj opazilo, da nihče ni imel čuta za pretvarja-nje. . Grof Ferny je pomislil, kako malo pač lahko računaš na hvaležnost žensk. Tako hladnokrvno je sprejela Margerita vest o Henryjovem odhodu, dočim' je on pred nekaj meseci nji na ljubo trgal cvetlice nad prepadom in bi bil skoraj plačal to drznost z življenjem'. Tedaj je vprašal poveljnik: — Kako odpotujete! —Pisal sem! v Mulhouse, 'da mi rezervirajo mesto v vlaku, ki vozi ponoči skozi Vesoul. — Grešite torej nekaj minut pred polnočjo! _ . — Tako je, dragi poveljnik. — Potem boste preživeli ves večer pri nas; tukaj boste večerjali, igrali bomo zadnjo partijo šaha, potem vas spremim na vlak, kaj nel — Pristanem', ker se bom! čutil srečnega, da ostanem' do zadnjega momenta pri vas. Margerita je začudeno pogledala Hen-rya: Kako naj ona odpotuje ž njim, alko ga bo spremljal soprog do voza! Začel se je nato navadni, mnogo na-ravnejši razgovor. Poveljnik je vprašal mladeniča, kaj namerava v bodočnosti. — GofovO nameravate nekaj mesecev živeti v Parizu, ker vas ni bilo že dolgo. — O ne, je odvrnil Henry, ni mi Mino-go do tega, da bi bil ostal v mestu; pa tudi če bi hotel, ne bom' mogel. — A tako. potem vas kličejo na pot važni razlogi! — Stvar, ki me sili k hitrem® odhodu, je rodbinskega značaja. V štiriindvajsetih' urah bom že zapustil Pariz ter odpotoval v Anglijo, a odtod morda v Ameriko. — V Amleriko! je vzkliknil grof Fer-Hy. . it- I I — Da, dragi poveljnik! — Ali od tam se sigurno vrnete! — Da, čez dve ali tri leta, ako ostanem živ, se vrnem, — je odvrnil Hehrv. — V» iaimošnjih rekah boste pač našli veliko drugačnih rib’. — Seveda, toda — sa j veste, da ml ni mnogo do ribolova: upam', da bom našel tudi kalj izurjenih šahistov. — Tudi jaz upam. Pa ker že govorite o šahu, vas vabim na eno partijo. — Grem'', pravi Henry. Malo po enajsti uri, ko je poveljnik svetil pred Henryom, je le-ta izročil 'W Mariboru, etne I. Srnja 1923. •1 Margeriti pismo, ki ga je hitro skrila !Vi nedrij e. ( . Pismo je tolmačilo potni načrt,_ ki 30 bil sestavlien zelo preprosto in zvito. XL Peter. Ko 'je prišel Henry tisto jutro po razgovoru z Margerito domov, je poklical slugo. — Peter! m® je dejal, — pet mesece® si že v moji službi, bil sem ti dober gospodar, kaj ne! — Ah, gospod! — vzklikne Peter navdušeno in goreče, dolgo bi moral iskati, preden bi našel tako dobrega gospodarja kak’or ste vi. Dobro me plačujete in oblačite, nikoli me ne psujete! Malo je tar kih mest! — Torej bi ti bilo žal, aKo bi me mo1 ral zapustiti! 'j — Ne razumem1 vaa, gospod. p j, — Vedi. midva se ločiva. _ -■ Sluga je pogledal gospodarja; S Iškim pogledom, da je bilo že njega strah. — Odstavljate me! je vprašal' z bolestnim' glasom. _ — To ne, narobe: Izjaviti Moram,_ da sem bil s teboj popolnoma zadovoljen; ali odpotovati mo' *aiiil — Če me Vzamete s sabo, pojdem1 * vami, — če treba — tudi na drugi svet- — To ni mogoče. — Škoda — velika škoda! To značt zame nesrečo. — Reci mi, Petor, ■ ali si ti iz tegal kraja! ' 'v :’r — Da, gospod, doma sen® V Breocfre, nedaleč od Lnxei1a'._ . ___ — Ima tvoj oče kaj’ zemlje! — Da — košček kakor žepni' robe* S tem se človek ne nmv prehraniti. ' — Koliko je vreden! " " ^ , — T>ve sto frankov. — Ako kupiš zraven1 še zemlje zal tf-«oč frankov, bi mogel s tem živeti! — Kakor kale gospod! Seveda, ako tl marljivo delal. — Bi bil tudi srečen! ^ '^ ;