List za obveščanje delavcev informator gorenje Tovarna gospodinjske opreme Promet Servis Interna banka Raziskave in razvoj DSSS Gorenje SOZD Številka 5 Leto XVIII. Titovo Velenje, 3. februarja 1984 Gorenje TGO TOZD PRALNA TEHNIKA______________ Povečanje produktivnosti V tozdu Pralna tehnika so letni plan uresničili z 89 % -- Vrednost proizvodnje povečali za 30 % V letu 1983 smo v tozdu Pralna tehnika izdelali 346.214 pralnih strojev, od tega 181.273 za domači in 164.941 za tuji trg. V primerjavi z letom 1982 smo fizični obseg proizvodnje povečali za 16 %, vrednostni pa za 30 %. Vrednostni in količinski plan smo izpolnili 89 % in povečali vrednost izvoza za 30 %. Vse rezultate smo dosegli kljub temu, da je bilo lani zaposlenih manj delavcev kot v letu 1982. Ni pa nam uspelo zmanjšati bolniških in drugih izostankov (odstotek bolniških izostankov je enak kot leto poprej). Po uvedbi ukrepa družbenega varstva je bil naš najvažnejši cilj povečanje fizičnega obsega proizvodnje. Ta cilj smo ob koncu leta tudi dosegli, predvsem z izrednimi napori delavcev v neposredni proizvodnji in s prizadevanjem domače nabave za nemoteno in zadostno materialno oskrbo. V zadnjih štirih mesecih smo delali vse sobote, zaradi visoko postavljenega plana in občasnih motenj v proizvodnji pa tudi 10 dni ponoči. S tako velikimi napori nam je uspelo povečati neposredno produktivnost in zmanjšati stalne stroške ter s tem povečati stopnjo pokritja. Vendar ne moremo zanemariti dejstvo, da ima takšno pospeševanje proizvodnje tudi svoje senčne strani. Tako so izredno obremenjeni de- lavci, zlasti v nočnih izmenah. Primanjkuje nam časa za preventivne preglede opreme in težje zagotavljamo kvaliteto. V poslovnem letu 1984, v katerega smo že vstopili, naj bi predvsem izvajali mesečne operativne plane proizvodnje po količini in asortimanu. Izboljšali naj bi produktivnost in tehnološko utečenost v vseh delih proizvodnega procesa, posebej pa v montaži pralnih strojev s 600 in 800 ■ obrati. S konkretnimi ukrepi v tozdu in pri dobaviteljih reprodukcijskega materiala in komponent naj bi izboljšali kvaliteto naših proizvodov. Nadaljevali pa bomo tudi s pripravami in začeli s prvimi aktivnostmi za rekonstrukcijo in modernizacijo tozda Pralna tehnika, ki naj bi jo izvedli predvsem v prihodnjih dveh letih. ' Peter Krepel TOZD KUHALNI APARATI Večji izvozni učinek___________________ Prestavitev montažnega traka v tozd Štedilniki -Kljub manjši proizvodnji za izvoz, boljši izvozni učinek! V tozdu Kuhalni aparati smo v preteklem letu izdelali 108.493 aparatov, od tega 45.149 za izvoz. Zaradi slabe oskrbe z reprodukcijskim materialom, zlasti v prvem polletju, je bil letni plan proizvodnje dosežen le 40 %. Kljub težavam pa je bil izvozni učinek za 64 % večji kot leto poprej. Plan smo v primerjavi z letom 1982 izpolnili le 61 %. V lanskem septembru smo namreč ukinili montažni del proizvodnje in ga prenesli v tozd Štedilniki. Od načrtovanih 729 milijonov je bilo tako realiziranih le 286 milijonov dinarjev. Od 353 milijonov, kolikor naj bi znašala predvidena proizvodnja za izvoz, pa smo ustvarili 136 milijonov dinarjev. V tem času smo imeli tudi občutno pomanjkanje delavcev, saj je bilo poprečno zaposlenih le 250 delavcev, ki so opravili 630.784 rednih ur, medtem ko je bilo bolniških izostankov 36.089 ur ali 5,7 %. V tozdu Kuhalni aparati smo po ukinitvi montaže začeli opravljati usluge na prirezih, stiskalnicah in emajliranju. Tako je v tem letu naša glavna naloga,zaključiti izgradnjo skladišča in prirezovalnice, povečali pa naj bi tudi produktivnost, zmanjšali zaloge materiala ter izboljšali disciplino in medsebojne odnose. Adi Hudarin TOZD ŠTEDILNIKI Nova montažna linija Do proizvoda v krajšem času — Skoraj 60.000 več štedilnikov kot v letu 1982 -- Preurejanje montažne linije za vgradne aparate. V tozdu Štedilniki smo za lansko leto načrtovali proizvodnjo v obsegu 442.396 izdelkov, proizvedli pa smo jih 407.049, v skupni vrednosti 3.382.962.000 dinarjev. Od DELO IN GOSPODARJENJE V LETU 1983 V današnji številki Informatorja objavljamo poročila o zaključnem računu tozdov in delovnih skupnosti velenjskega dela sozda Gorenje. Poročilo o delu DSSS Gorenje SOZD pa bomo skupaj s programom za letošnje leto objavili v naslednji številki. Poslovodni delavci so skušali v svojih poročilih, ki so jih pripravili tudi za obravnavo na zborih delavcev, zajeti predvsem podatke o količinskem in vrednostnem obsegu proizvodnje, o izpolnjevanju planov ter njihovo primerjavo z letom 1982. O uspešnosti pričajo seveda tudi podatki o produktivnosti, bolniških in drugih izostankih ter zavzetosti delavcev. V svojih poročilih so spregovorili o posebnostih poslovanja in o problematiki proizvodnje ter o usmeritvah za letošnje leto, nalogah in ciljih posameznih tozdov in delovnih skupnosti. Tako naj bi izoblikovali kar najbolj podrobno sliko o položaju naših tozdov in delovnih skupnosti in s tem prispevali ' tudi k plodni javni obravnavi pred sprejemom zaključnih računov za leto 1983. gorenje Pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 999 tega smo jih izvozili 294.524, načrtovali pa smo izvoz 324.065 aparatov. V primerjavi z letom 1982 smo porabili 8,6 % več ur ali skupaj 1.481.305 ur brez izostankov. Tako smo 1 izdelek naredili v 3,639 ure, medtem ko srno 1982 za to potrebovali 3,927 ure. Ob koncu prejšnjega leta smo se odločili, da uredimo novo montažno linijo za vgradne aparate, saj je na obstoječi montaži precej pomanjkljivosti in bi bili posegi neučinkoviti. V letošnjem letu načrtujemo ureditev delovnih mest in okolja, točno naj bi določili tehnološko disciplino, odpravili pomanjkljivosti v proizvodnji, kar naj bi tudi izboljšalo kvaliteto in poslovanje. Vsekakor pa ugotavljamo^ da je pri delavcih v tozdu Štedilniki izredno velika pripravljenost, da bi čimbolje dosegali novo sprejeti plan za letošnje leto. ■ jQŽe pjk| TOZD HLADILNA TEHNIKA__________________ Izvoz večji za 27% .Mačrte izpolnili 93 % -Izvoz za 27 % večji kot leta 1982 - Izredno visoka fluktuacija. V lanskem letu smo v tozdu Hladilna tehnika od načrtovanih 352.00 hladilnikov izdelali 342.785 ali 93 %. Poleg hladilnikov in toplotnih črpalk pa smo proizvedli tudi 471.121 stranic za program 500 in 600 ter 29.241 nastavnih plošč za MGA. Izvozili smo 242.423 hladilnikov ali 27 % več kot leto poprej. Tudi celotni količinski obseg proizvodnje je za 26 % večji kot v letu 1982. V tem času smo zabeležili 645 ur zastojev, predvsem zaradi pomanjkanja materiala, polizdelkov iz tozda Plastika, pa tudi ne- „ katerih notranjih slabosti in dotrajane opreme. V drugi polovici leta pa smo se srečevali še s pomanjkanjem delavcev. Zaposlenih je bilo 540 delavcev, ki so se jim v zadnjih štirih mesecih pridružili še režijski delavci. V decembru smo pridobili še 30 novih sodelavcev iz Bihača, tako da smo lahko usposobili še en trak za izdelavo vgradnih aparatov. Vendar je bila odsotnost z dela v poprečju 18 %, fluktuacija 12,1 %, pa najvi- šja v Gorenju TGO. Vzroke zanjo lahko iščemo v težkih delovnih pogojih in nizkih osebnih dohodkih. Tozd Hladilna tehnika namreč, kljub relativno dobri proizvodnji, ni finančno uspešen. Izguba izvira predvsem iz prevzetih obveznosti GKE in neurejenih cen gotovih izdelkov. Od tod tudi nizki osebni dohodki. V letošnjem letu naj bi plan izpolnili s čim manjšimi stroški, seveda ob ustrezni kvaliteti izdelkov, razviti pa bi morali tudi nadomestni program ter pospešiti inventivno dejavnost ter izboljšati delo delegacij in družbenopolitičnih organizacij. Ferdo Rednak TOZD ZAMRZOVALNIKI 99% doseganje letnega plana Količinski plan v tozdu Zamrzovalniki izpolnjen z 99 % — Polovico proizvodnje v izvoz! V prvem polletju lanskega leta smo se v tozdu Zamrzovalniki srečevali s precejšnjimi zastoji, ki pa smo jih v drugi polovici leta uspeli skoraj v celoti nadoknaditi, saj smo količinski plan proizvodnje izpolnili z 99 %. Od načrtovanih 380.000 zamrzovalnih aparatov smo jih izdelali 377.945, kar je dobrih 100.000 aparatov več kot v letu 1982. Polovico proizvodnje smo namenili izvozu, od tega 60 % zamrzovalnih omar in 40 % skrinj. Vrednostno predstavlja to 4,75 milijarde dinarjev. Poudariti velja, da smo za 27 % večjo proizvodnjo kot v letu 1982 porabili samo 9 % več efektivnih ur. V veliki meri so k temu pripomogli tudi strokovni in administrativni delavci, ki so delali v proizvodnji. Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa smo tako izboljšali tudi našo produktivnost, saj smo za izdelavo enega zamrzovalnika poprečno porabili le 3,5 ure, v letu 1982 pa 4,1 ure. Odsotnost z dela se je povečala, še zlasti v drugi polovici leta, ko so delavci, premeščeni v proizvodnjo, na vse načine skušali izsiljevati bolniško itd. Neposredna proizvodnja žal še vedno ni zanimiva za večino delavcev, ker pomeni delo drugje ne le boljše pogo je, ampak tudi večji osebni dohodek. Vsekakor moramo bolje nagrajevati kreativno in težko fizično delo. Leto 1983 pomeni za delavce tozda Zamrzovalniki prav gotovo pomembno prelomnico, ko smo po nekaj letih velikih zastojev in težav pričeli spet pošteno delati. Prepričani smo, da je to dober začetek in prava pot. Več in boljše delo pa je tudi naš odgovor na vprašanje, kako v bodoče. Avgust Sušeč TOZD MGA NAZARJE Prodor na nova tuja tržišča__________________ V tozdu MGA Nazarje so presegli plan proizvodnje za 2 % — Stekla je proizvodnja novega aparata -- Osvojili so tržišča v Kanadi in Ameriki! Doseženi rezultati proizvodnje kažejo, da smo lani izdelali 940.165 malih gospodinjskih aparatov ali 8 % več kot v letu 1982. Iz tega je razvidno, da smo letni fizični plan proizvodnje presegli za 2 %. Skupna vrednost proizvodnje znaša 657 milijonov dinarjev ali 55 % več kot prejšnje leto. Za izvoz smo proizvedli 426.920 aparatov v vrednosti 320 milijonov dinarjev, kar je 15 % več kot v letu 1982. Kljub temu nismo mogli izkoristiti vseh možnosti in potreb trga, kar lahko pripišemo predvsem slabi oskrbi z elektromotorji. Stalno skrb smo posvečali zmanjševanju uvoza, kar nam je le delno uspelo, saj smo še vedno morali uvoziti za 77 milijonov dinarjev različnega materiala, predvsem plastike. Ob koncu leta je bilo v našem tozdu zaposlenih 372 delavcev. Med letom smo na novo zaposlili 39 delavcev, zaradi uvedbe troizmenskega dela v oddelku plastike. Izredno visoka je bila odsotnost zaradi bolniške, ki smo jo uspešno nadomeščali z delom režijskih delavcev v proizvodnji. Kljub temu, da smo plan realizirali, smo še vedno izgubljali preveč časa zaradi slabše kvalitete vhodnih materialov in zakasnitev pri njihovi dobavi. Prekinjati smo morali serije, premeščati delavce in spreminjati delovni čas. Vse to je negativno vplivalo na produktivnost dela. Precej težav smo imeli v oddelku plastike, kjer smo morali iskati alternativne materiale, kar pa dostikrat ni imelo že-Ijenih učinkov. Neenakomerno je bil obremenjen strojni park, več je bilo izmeta, kvaliteta polizdelkov pa slabša. Večkrat nam je zmanjkovalo časa za kvalitetna popravila že močno iztrošenih strojev. Težave v tem oddelku so še dodatno vplivale na proizvodnjo v montaži. V preteklem letu pa nam je uspelo uresničiti tudi pomembne naloge. Tako je stekla proizvodnja podstavka za mešalnik , izdelali smo prvo serijo vakuumskega varilnega aparata, osvojili nova tržišča v Kanadi, Ameriki in na Irskem, izboljšali smo izhodno kakovost naših aparatov. V letnem planu smo si že zastavili tudi nove naloge. Doseči moramo popolno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, izboljšati strokovno znanje in delovno,organizacijsko ter tehnično disciplino, zmanšati izmet, osvajati nove proizvode, čimveč izvoziti ter vsaj delno posodobiti strojni park. Vse to pa bomo seveda dosegli le z boljšim delom ter odpravljanjem vseh notranjih slabosti, ki se kažejo v celotni verigi od razvoja pa vse do prodaje naših proizvodov. Marko Purnat TOZD ELEKTRONIKA TITOVO VELENJE Neredna oskrba in težave v poslovanju V tozdu Elektronika najbolj uspešni pri proizvodnji komponent glasbenega stolpa — Nerešeno devizno financiranje uvoznih materialov -- Potrebne začasne prerazporeditve delavcev. V prvem polletju lanskega leta je tekla proizvodnja v tozdu Elektronika v Titovem Velenju predvsem po operativnih planih, saj je bil letni plan sprejet šele junija. Nerešeno vprašanje financiranja uvoznih materialov in neredna oskrba sta še dodatno ovirala tekočo proizvodnjo. Tako so bile, zaradi zastojev, po- trebne pogoste prerazporedit ve delavcev v druge toži Proizvedli smo 25.311 barv nih televizorjev in s tem dosegli 73,2 % načrta. Izvozne načrte za BTV smo uresničili s 66,6 %, za izvoz pa smo izdelali tudi 28.394 šasij ter 50.857 modulov. Plan proizvodnje glasbenih centrov smo realizirali z 41,6 %. Komponent za glasbene stolpe pa smo, če upoštevamo vse komponente, ki smo jih pri nas preizkusili in jih dokumentacijsko opremili, proizvedli za 47 % več, kot smo načrtovali. Terminalov smo proizvedli 40,7 %, MAE 101 83,3 %, medicinskih aparatov 76,6 % načrtovanega, proizvodnjo procesnih sistemov pa smo v celoti realizirali. Tako smo od skupno načrtovanih 384.750 izdelkov proizvedli 211.023 ali 55 %. Vrednostno pa je bil plan izpolnjen z 59,8 %, v dinarjih 1,64 milijard. V primerjavi z letom 1982 je bila lanska proizvodnja večja za 79 %. Skupni časovni fond znaša 790.908 ur, od tega je 584.689 efektivnih ur, 37.314 ur je bilo opravljenih v drugih tozdih. Produktivnost je v primerjavi z letom 1982 narasla za 67 %, glede na letni plan pa je bila komaj 52 %. Lani smo imeli namreč kar 1943,5 ur zastojev, zaradi nepravočasne dobave reprodukcijskega materiala. Delavci v tozdu Elektronika, naš povprečni osebni dohodek je v skladu z načrtovanim in znaša 13.597 dinarjev, smo opravili tudi 4020 udarniških ur. V letošnjem letu pa je naša prednostna naloga seveda realizacija sprejetega plana ter tehnološka dograditev proizvodnega procesa. Milan Zavolovšek TOZD POHIŠTVO Poslovanje z izgubo Kljub sorazmerno dobre mu doseganju plana bo tozd Pohištvo poslovno leto zaključil z izgubo — Zaradi pomanjkanja nekaterih materialov velike zaloge gotovih izdelkov. V letu 1983 je tozd Pohištvo dosegel proizvodnjo v vrednosti 938.580.000 dinarjev, kar je 24 % več kot v letu 1982 ter 97 % letnega plana. Proizvedli smo 144.658 ko potniških in kuhinjskih eh mentov, 20.531 delovnih plošč, 9.429 delov ohišja in vrat, namenjenih izvozu, ter 7.602 letvi venca. Delež proizvodnje za izvoz znaša 12.417.000 dinarjev ali 3 % celotne proizvodnje, kar je komaj 20 % -načrtovanega. Plan je namreč temeljil na izvozu kuhinjskih elementov, kar pa ni bilo realizirano. Proizvodnja kuhinjskih in kopalniških elementov se je količinsko povečala za 6 %, kljub temu, da je bil delež tehnološko zelo zahtevnih kopalnic in kuhinj G 177 večji. Proizvodnja bi lahko bila še uspešnejša, če bi bila zagotovljena dogovorjena količina vrat za kuhinjo G 181. Skupni fond ur je enak lanskemu, za 9 % pa so se povečali izostanki, od tega bolniška nad 30 dni kar za trikrat. Ustrezne službe v Gorenju TGO bodo morale več narediti, da bi za delavce, ki so že dalj časa v bolniški, pospešili postopek za invalidsko upokojitev. Izostanki nam povzročajo velike težave pri zagotavljanju nemotene proizvodnje, ker je kvalifikacijska struktura v tozdu dokaj nizka. Delavci, še posebno pa po uvedbi ukrepa družbenega varstva, kažejo veliko pripravljenost, da bi z boljšim delom prispevali k izboljšanju težkega finančnega položaja. Vendar na poslovanje delavci težko vplivajo. Kljub velikemu povpraševanju po kuhinjah so bile zaloge gotovih izdelkov, zaradi pomanjkanja nekaterih materialov ter vgradnih aparatov, velike. Vezava velikih obratnih sredstev pa zahteva visoke obresti za kratkoročne kredite. Zaradi velikega števila naročil in sistema prodaje ,,cene na dan naročila" smo po cenah, odobrenih v avgustu, začeli dobavljati kuhinje večinoma šele novembra. Pri kuhinji G 181 pa še sploh ne. Prav to pa so, poleg nenehne rasti cen reprodukcijskih materialov, poglavitni vzroki, da bo tozd Pohištvo poslovno leto zaključil z izgubo. V letošnjem letu bomo morali ob večjem angažiranju delavcev dokončno odpraviti naštete slabosti. S strokovnej-šim pristopom k nabavi strateških materialov, s prehodom na sistem znanega kupca pa doseči pozitivno poslovanje. Janez Špegel TOZD GRADBENI ELEMENTI Nujna tehnološka posodobitev Proizvodni plan v tozdu Gradbeni elementi izpolnjen 96 % — Boljše koriščenje časovnega fonda! Obrata Keramika in Umetni marmor, kjer je zaposlenih 264 delavcev, sta se približala planiranemu fizičnemu obsegu proizvodnje s 96%. Plan nismo v celoti izpolnili, ker je izpadla prodaja biskvita Keramični industriji Liboje, ki je prenehala s proizvodnjo keramičnih ploščic. Kljub temu smo dosegli dobre rezultate s preusmeritvijo v proizvodnjo zahtevnejših tipov keramičnih ploščic, povečano irr rentabilnejšo proizvodnjo sanitarnih elementov, z boljšim koriščenjem časovnega fonda in racionalnejšim koriščenjem vseh vrst materiala in energije ter z velikim prizadevanjem vseh zaposlenih. Najvažnejše pa je, da smo tak rezultat dosegli s preseženim planom izvoza, ki predstavlja 25 % proizvodnje. Vsi našteti rezultati pa pokažejo svojo pravo vrednost šele, ko jih primerjamo z rezultati ostalih jugoslovanskih proizvajalcev keramike. Kot primer naj navedemo, da je ob devetmesečju od 18 kar 14 proizvajalcev imelo izgubo. To priča, da je tovrstna industrija v veliki krizi, predvsem zaradi pomanjkljive in drage energije. Naši rezultati so ob teh podatkih še pomembnejši. Tovarna keramike je danes stara skoraj 10 let in je med najslabše tehnološko opremljenimi in praktično odpisana. Nujna je torej tehnološka posodobitev, predlogi zanjo so že pripravljeni, ki naj bi vplivala predvsem na zmanjšanje porabe energije in števila zaposlenih ter na večjo kvaliteto proizvodov. Martin Marolt TOZD KOMPRESORJI Povečanje proizvodnje V tozdu Kompresorji je bilo uspešnejše drugo polletje lanskega leta, ko so izdelali tudi po 1600 kompresorjev dnevno --Fizični obseg proizvodnje narastel za 10 %. Lani smo v tozdu Kompresorji izdelali 283.018 kompresorjev. Uspešnejša je bila proizvodnja v drugem polletju, ko smo ob normalni oskrbi proizvedli v eni izmeni 1600 kompresorjev in tako popolnoma izkoristili naše zmogljivosti. V primerjavi z letom 1982 je fizični obseg proizvodnje lani narastel za 10 %. Vse kompresorje sta v svoje proizvode vgradila tozda Zamrzovalniki in Hladilna tehnika. Ro naši oceni je bila tako izvožena približno polovica naše proizvodnje. Povečanje proizvodnje s poprečno 1200 kompresorjev dnevno na 1600 v drugem polletju je predvsem rezultat izjemnih naporov proizvodnih delavcev in pomoči režijskih delavcev, saj je doseženo ob skoraj nespremenjenem številu 111 delavcev. Zaradi slabe oskrbe, zlasti v prvem polletju, pa smo delovni čas lahko izkoristili le 86 %. Delovni načrt za letošnje leto je ambiciozen, vendar realen Z uvedbo druge izmene v februarju in z isto delovno zagnanostjo kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta naj bi letos izdelali 550.000 kompresorjev. Nedvomno pa je nujen pogoj za zagotavljanje tega načrta tudi zadovoljiva oskrba. Med najpomembnejše letošnje naloge pa sodi tudi zmanjšanje zalog materiala, racionaliziranje prevozov, s postavitvijo hladilnega stolpa naj bi zmanjšali porabo pitne vode za tehnološke namene, za razkladanje pločevine pa naj bi uporabili 7-ton-ski viličar. Leopold Pucelj TOZD KONDENZATORJI Delo tudi ob prostih sobotah V tozdu Kondenzatorji so zadovoljili potrebe finalistov — Ozka grla so odpravljali z uvedbo tretje izmene! V drugi polovici preteklega leta smo z izrednim prizadevanjem vseh zaposlenih povečali proizvodnjo tako, da smo popolnoma zadovoljili potrebe finalnih tozdov Gorenja TGO. Izdelali smo 747.972 kondenzatorjev ali 87 % načrtovanega, 351.513 relejnih priključnic oz. 82 %, 415.570 podstavkov oz. 84 % ter 553.400 pločevine oz. 116 % predvidenega. S tako povečano proizvodnjo smo povečali tudi prihodek v primerjavi z letom 1982 za 76 %, saj je bil v letu 1983 363.621 tisoč dinarjev, leto poprej pa 206.278 tisoč dinarjev. Skupni časovni fond je znašal 339.629 ur, od tega je 8.243 nadur. Tolikšno proizvodnjo •smo dosegli z delom ob prostih sobotah, tudi režijci so delali v proizvodnji, nadurnim delom, boljšo oskrbo, s sprotnim vzdrževanjem ter z nekaterimi izboljšavami opreme. V bodoče seveda ne bomo mogli imeti toliko nadurnega dela, zato bomo morali nekaj delavcev zaposliti na novo. Za vzdrževanje načrtovane proizvodnje smo predvideli obnovo delovnih sredstev. Največ težav imamo z linijo za ravnanje in razrez cevi. Vprašljiva je kvaliteta dela in zmogljivosti naprave, zato smo načrtovali nabavo nove. Ozko grlo v proizvodnji predstavljajo lakirnica in velike stiskalnice, kjer smo si pomagali z delom v treh izmenah. Perspektivo našega tozda vidimo v prehodu na sodobnejšo tehnologijo s postopnim osvajanjem proizvodnje vgradnih komponent skupaj z elementi in v večjem deležu domačega znanja. V prehodnem obdobju naj bi dosegli vsaj optimalno izkoriščenost prostorskih in kadrovskih potencialov. Organizirati bi se morali tako, da bi v čim večji meri sprostili, oblikovali in usmerjali ustvarjalne zmogljivosti strokovnega kadra, da bi tudi sami lahko več prispevali k skupnemu razvoju. Naše usmeritve v tem letu so torej predvsem vzdrževanje začrtane proizvodnje, osvajanje komponent termostata in releja ter krepitev strokovnih služb. Josip Kunej TOZD ORODJARNA Novi izdelki, prvič v izvoz Nekoliko presežen letni plan Orodjarne, ki je po- stala tudi izvoznik — Vrednost izvoznega posla, ki bo končan do letošnjega novembra, znaša 100 milijonov dinarjev! V tozdu Orodjarna smo lani opravili 2 razvojni nalogi v vrednosti, ki je ocenjena na 10 milijonov, 3 proizvodna orodja ali 166 komadov, 5 .popravil (6100 komadov), 6 priprav (40 komadov), 8 zunanjih realizacij ter kooperacijo. Tako ocenjujemo, da je naš skupni prihodek v preteklem letu znašal 405 milijonov, ali 25 % več kot 1982. Produktivnost je bila v prvem polletju lanskega leta sicer v rahlem upadu, že v drugi polovici leta pa je bil izpad s precejšnjimi napori nadomeščen in letni plan celo nekoliko presežen. Zadovoljivo dohodkovno uspešnost smo ustvarili predvsem s proizvodnjo novih izdelkov za zunanji trg in Gorenje TGO. Na vzdrževanje orodij in priprav za Gorenje TGO, ki predstavlja tretjino naše dejavnosti, namreč nimamo zadovoljivih cen. Izostanki z dela v našem tozdu niso v porastu, tudi kadrovska zasedba je relativno dobra. V tem letu pa bi pri delavcih morali še bolj razvijati občutek za varčevanje s surovinami in energijo ter primerno ravnanje z inventarjem in zaščitnimi sredstvi. Tudi porabo časa za izdelek bo treba zmanjšati vsaj za 10 %. Pogodbe, sklenjene v vrednosti 250 milijard dinarjev, in obveznosti, ki jih imamo do Gorenja TGO, pričajo, da bomo imeli v tem letu zasedene vse naše zmogljivosti. Naša prednostna naloga pa je tudi obnavljanje strojnega parka in vzdrževanje obstoječe opreme. Izdelali smo tudi že srednjeročni plan vlaganja v osnovna sredstva. Za vse aktivnosti v tozdu pa bomo uvedli tudi avtomatsko obdelavo podatkov, zato bomo že v kratkem pričeli z instalira-njem 8 terminalov in z usposabljanjem delavcev, ki bodo uporabljali AOP. Jakob Virtič TOZD VZDRŽEVANJE Sodobnejše oblike vzdrževanja Delavci tozda Vzdrževa- nje prehajajo iz planskega vzdrževanja na veliko sodobnejšo obliko vzdrževanja po stanju" — Zaradi delovnih sobot premalo časa za tekoča popravila. V tozdu Vzdrževanje smo lansko leto ustvarili celotni prihodek 480.428 tisoč dinarjev, kar je za 38 % več kot je bilo načrtovano in 74 % več kot kot v letu 1982. Porabljena sredstva so višja od načrtovanih za 88 %, njihova vrednost je 270.400 tisoč dinarjev, dohodek pa je 210.028 tisoč dinarjev ali za 30 % večji kot v letu 1982. Poprečno 350 zaposlenih je opravilo 732.049 efektivnih ur, od tega je bilo 92.908 nadur ali 53 % več, medtem ko je bilo izostanka manj kot smo načrtovali. Že nekaj časa skušamo namesto planskega vzdrževanje izvajati veliko sodobnejšo obliko tako imenovanega vzdrževanja po stanju, kar že daje dobre rezultate, ki se kažejo v zmanjševanju zastojev, čeprav je tehnična in tehnološka dotrajanost delovnih sredstev že marsikje zaskrbljujoča. Neposrednih pokazateljev produktivnosti ni, vendar podatki o številu in obsegu popravil ob dosedaj najmanjšem številu zaposlenih kažejo, da je produktivnost porasla. Zaradi številnih delovnih sobot imajo vzdrževalci premalo časa za večja tekoča popravila in preglede. Tam, kjer teče proizvodnja v dveh izmenah, imamo oblikovane močnejše redne tretje izmene. Težje je tam, kjer delajo na tri ali celo štiri izmene. Nenehno se slabša tudi oskrba z rezervnimi deli in materialom, oboje si moramo v glavnem priskrbeti sami preko različnih poznanstev, kar pa nikakor ne bi smelo biti naša stalna praksa. Uspelo pa nam je, da smo precej uvoženih komponent nadomestili z domačimi ali pa jih izdelali kar sami. Rudi Leskošek TOZD AVTOPARK Povečan obseg dela Tozd Avtopark je lanski plan presegel za 7 % — Za nemoten potek proizvodnje so potrebna vlaganja tudi v Avtoparku. V letu 1983 je tozd Avtopark presegel plan za 7 %, kar je za 24 % več kot leta 1982. Realizacija v višini 200 milijonov dinarjev, gre za podatke, s katerimi razpolagamo, smo dosegli praktično z istim številom zaposlenih delavcev (lani 215, predlanskim 220 delavcev). Opravili smo 413.321 ur ali 3 % več kot smo načrtovali, od tega je bilo 20.205 nadurnega dela oziroma 10 % več kot smo planirali. Porastli so tudi bolniški izostanki do 30 dni, in sicer za 2 %, medtem ko so bolniški izostanki nad 30 dni za 64 % manjši kot leta 1982. Ob sprejetju večjega plana proizvodnje v drugi polovici prejšnjega leta se je povečal obseg dela tudi za naš tozd, pri čemer bi veljalo poudariti prizadevnost tako avtomehanikov kot viličaristov in voznikov tovornjakov. V letošnjem letu si bomo prizadevali predvsem enotno urediti transport v velenjskem delu sozda Gorenje. Za nemoten potek proizvodnje v delovni organizaciji pa bi morali nabaviti stroj za industrijski premik, viličar z nosilnostjo 5 ton ter tovornjake za prevoz rezervnih delov in dovoz reprodukcijskega materiala. Ljubo Benetek TOZD EMBALAŽNICA Večja storilnost V tozdu Embalažnica premalo delavcev, da bi lahko delo opravili v rednem delovnem času Kritična kvaliteta lesa. V tozdu Embalažnica smo lani naredili 14.042 m3 lesne embalaže, kar je za 25,76 % več kot leta 1982. Opravljeni sta bili 144,202 uri ali 6,76% več kot leto poprej, od tega je bilo kar 6234 nadur. Navedeni podatki kažejo, da je bila storilnost lani bistveno večja kot v letu 1982. Delavci se jasno zavedajo nastalega položaja in z velikimi napori skušajo zadovoljiti potrebe po embalaži, vendar jih je premalo, da bi vse delo opravili v rednem delovnem času. Težki pogoji dela, zlasti prepih, pogojujejo visok odstotek bolniške, kar seveda negativno vpliva na proizvodnjo in še povečuje nadurno delo. Materialna oskrba je bila lani, razen pri hlodovini, slaba, kritična pa je bila tudi kvaliteta lesa. Premajhna je bila še dobava letev, saj je bilo dobavljenih le 60 %. Nemalo zastojev je povzročilo pomanjkanje žice, morali smo improvizirati proizvodnjo, kar je zahtevalo veliko več ročnega dela in časa. Težave imamo tudi z nakupom tračnih žag, ki jih na domačem trgu ni ali pa je zanje obvezna participacija, zato smo se posluževali uvoženih, za katere pa dobava kasni. Tehnološko je neurejen prevoz gotovih izdelkov, nepokrita in premajhna skladišča pa so ovirala pravočasno dostavo in vplivala na kvaliteto embalaže. Proizvodni pogoji se tudi v tem letu niso bistveno spremenili. Naše prednostne naloge so še naprej izboljšanje materialne oskrbe, količinsko in kvalitetno, zagotavljanje ustrezne delovne sile in pogojev, ureditev prevozov in skladiščenja embalaže ter zagotavljanje njene kvalitete. Janez Kramer TOZD GOSTINSKA ENOTA___________________ Več obrokov V tozdu Gostinska enota so lani pripravili za 21 % več kosil kot so načrtovali -- Dodatno delo in pomanjkanje delovne sile — Velik odstotek bolniške! V lanskem letu smo pripravili 1.584.082 toplih malic, načrtovali pa smo jih 1.575,545, torej smo plan izpolnili, medtem ko smo kosil pripravili 35.067 ali 21 % več kot smo predvidevali. V primerjavi z letom 1982 smo proizvodnjo povečali za 5 %, pri kosilih pa kar za 21 %, ker so tudi proizvodni tozdi imeli večjo proizvodnjo in torej tudi več izmen. Skupni časovni fond v lanskem letu je bil 210.457 ur ali 0,71 % manj kot smo planirali oziroma 2,19 % manj kot leto poprej. Še večji je razkorak med planiranimi efektivnimi urami, 169.849, in dejanskimi, 157.582, kar je 7,22 % manj kot smo načrtovali in 8,36 % manj kot leta 1982. Analiza časovnega fonda nam kaže, da je poprečno 25,12 % izostankov. Vidimo torej, da se je produk- tivnost v našem tozdu povečala, saj smo z manjšim številom ur pripravili veliko več kosil in malic. Tako smo v eni uri pripravili 16,47 obroka, leta 1978 pa komaj 9,07. Z nekaterimi investicijami smo namreč uspeli ne le količinsko povečati število obrokov, ampak smo tudi izboljšali njihovo kvaliteto in izbiro. Največ pa je k povečanju proizvodnje prispeval kolektiv, ki je takšne rezultate dosegal kljub številnim izostankom. V našem tozdu, kjer združuje delo 99 delavcev, je namreč poprečno dnevno kar 10 bolniških, kar skupaj s porodniškimi predstavlja 15,12 % vseh izostankov. Večerje, ki smo jih včasih pripravljali le redko, so se lani vrstile vsak dan, saj so proizvodni tozdi zelo veliko delali tudi ponoči. To dodatno delo nam je povzročilo izredne težave zaradi pomanjkanja delavcev, zlasti v popoldanskih in nočnih izmenah. V letu 1983 smo načrtovali 40 % povišanje cen prehrambenih artiklov, Zavod za statistiko pa ocenjuje, da so se te cene povišale kar za 78 %. Tako lahko upravičeno pričakujemo, da bo ta razkorak negativno vplival na naš poslovni rezultat. V letošnjem letu naj bi predvsem izboljšali delovne pogoje na mestih, za katera se je po meritvah IVD Maribor izkazalo, da je to potrebno.Izboljšali naj bi tudi tehnološko opremljenost in kadrovsko okrepili predvsem drugo in tretjo izmeno. Skušali bomo poiskati učinkovit organizacijski prijem za izboljšanje reda in čistoče v jedilnicah, predvsem v času delitve obrokov. Pripravili naj bi projekt za gradbeno razširitev obrata v naslednjih dveh letih ter seveda v okviru možnosti izboljšali tudi našo ponudbo. Roža Česnik TOZD GALVANA Vse več zastojev V tozdu Galvana so lani povečali proizvodnjo — Iztrošena oprema povzroča vse več zastojev, ki terjajo tudi podaljšano delo V preteklem letu smo v tozdu Galvana zelo povečali proizvodnjo, s čimer pa se je povečalo tudi število zaposlenih in število nadur. Zastojev je zaradi iztrošene opreme več, in le z največjimi napori vzdrževalcev lahko izpolnjujemo svoje obveznosti do tozdov finalistov, hkrati pa moramo veliko dela opraviti v podaljšanem delu. Nerazumevanje vodstva v preteklih letih, da je nujno potrebno iztrošene stroje in naprave zamenjati, se tako odraža v neljubih izpadih proizvodnje. Tudi s kvaliteto reprodukcijskega materiala ne moremo biti zadovoljni. V zadnjem času opažamo, da le-ta celo pada. Žal so naša posredovanja neuspešna. V tozdu Galvana predvidevamo, da bo rezultat poslovanja v letu 1983 pozitiven. Dosežen bo celotni prihodek, ne pa tudi čisti dohodek. Za uspeh so prav gotovo zaslužni vsi zaposleni, saj je bilo treba vložitf res ogromno dela. Masa sredstev za osebne dohodke se je povečala za približno 30 %. Določanje osebnega dohodka v odvisnosti od doseganja plana se je pokazalo kot stimulativno. Vseskozi smo veliko pozornosti posvečali dobrim medsebojnim odnosom, disciplini in redu ter zmanjševanju škarta in zalog. Naša najpomembnejša skrb pa še vnaprej ostaja zmanjševanje vseh vrst stroškov. V tem času je bilo zadovoljivo tudi delo družbenopolitičnih organizacij, še posebno je bil dejaven sindikat. Pohvaliti pa velja tudi mladinsko organizacijo, ki je pripravila udarniško delo ter si prizadevala izpolnjevati svoj program. Franc Krajnc TOZD ELEKTRONIKA PTUJ Težave z oskrbo__________________ Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti domačih dobaviteljev povzroča izpad proizvodnje v tozdu Elektronika na Ptuju. V tozdu Elektronika Ptuj smo v obratu elektronike proizvedli 45.364 črnobelih televizijskih aparatov, v obratu birotehnične opreme pa 1093 različnih birotehničnih aparatov ali 60 % več kot leta 1982. V lanskem letu se oskrba z reprodukcijskim materialom ni bistveno izboljšala. Poseben problem je bil z oskrbo za proizvodnjo televizorjev, ker domači dobavitelji niso izpolnjevali pogodbenih obveznosti in je zaradi tega izpadlo 84.300 delovnih ur. Tako ugodne pokazatelje fizičnega obsega proizvodnje smo dosegli z velikimi napori vseh zaposlenih v neposredni proizvodnji in tudi v spremljajočih službah, še posebno v službi za oskrbo z reprodukcijskim materialom. Finančni pokazatelji zaenkrat še niso znani. Ocenjujemo pa, da kljub velikemu fizičnemu obsegu proizvodnje, ne bodo ugodni. Vsi ukrepi, sprejeti na osnovi strokovnih stališč,so bili predvsem restriktivnega značaja, vendar so jih podprli vsi zaposleni. S temi ukrepi naj bi dosegli, da bo vsak delavec na svojem delovnem mestu ter kot delegat v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah trezno in strpno usklajeval posamezne naloge v interesu celotnega kolektiva. Za realizacijo planskih nalog so bili sprejeti vsi možni ukrepi, od dodatnega dela ob prostih sobotah pa do prerazporeditev delovnega časa in režijskih delavcev ter podaljšanega dela. Vse to je prispevalo k doseženim rezultatom fizičnega obsega proizvodnje. Gorazd Žmavc TOZD PLASTIKA Brez praznikov V tozdu Plastika potekalo delo skoraj neprekinjeno — Pomoč vzdrževalcev Orodjarne Tozd Plastika oskrbuje s polizdelki iz brizgane in ekstru-dirane plastike ter z lakiranimi polizdelki tozde finalne proizvodnje, zato je od gibanja njihove proizvodnje odvisno tudi delo v našem tozdu. Veliko povečanje obsega proizvodnje v drugi polovici prejšnjega leta je tudi nam zastavilo težko nalogo, ki smo ji bili kos le z največjimi napori vseh delavcev. Proizvodnji smo lahko sledili le z neprekinjenim delom, se pravi tudi ob nedeljah in praznikih. Za nemoteno delovanje strojev, ki so delali tudi po več tednov skupaj, imajo veliko zaslug delavci Vzdrževanja, saj so delo, kljub dotrajanosti opreme, dobro opravili. V času, ko nam je primanjkovalo delavcev, so nam na pomoč priskočili vzdrževalci in delavci Orodjarne, 64 jih je bilo, vsak je delal šest dni v naših oddelkih. V proizvodnji so delali tudi režijski delavci tozda Plastika, poleg tega pa je vsak delavec v neposredni proizvodnji opravil dodatno še po 16 ur mesečno. To pa je vplivalo tudi na porast bolniškega staleža. V zadnjih dveh mesecih se je pri nas zaposlilo 24 novih delavcev, kar je zmanjšalo obremenitev ostalih. V letošnjem letu nas poleg povečane proizvodnje čakajo še dodatne naloge, saj se bo zaradi neposrednega sitotiska polizdelkov povečal obseg dela. Potrebovali bomo še 12 delavcev. Zaradi premajhnega števila strojev predstavlja veliko težavo tudi nočno delo žensk, saj jih bo letos delalo v nočnih izmenah po 85. Rešitev vidimo v nakupu novih strojev in povečanju kooperacije. Boljši izkoristek materiala ter večji red v obratih pa pričakujemo z uvedbo tehnoloških izboljšav. Precejšnje rezerve so še v izkoriščenosti strojev, saj pogoste menjave tipov izdelkov povzročajo nenehne zastoje, zato pa se je močno povečalo število okvar na orodjih, kar vpliva na povečanje stroškov. Posebno pozornost posvečamo ureditvi kadrovske zasedbe v tozdu, ki ni ustrezna, vendar imamo težave zaradi nespodbudnega nagrajevanja del v proizvodnji. Peter Jerič DSSS GORENJE TGO Zmanjševanje števila zaposlenih Težišče dela v DSSS Gorenje TGO je na zagotavljanju pogojev za doseganje načrtovane proizvodnje - Zmanjšanje števila zaposlenih — Spreminjanje metod dela. Delovna skupnost skupnih služb Gorenja TGO je v prvi polovici lanskega leta poslovala tako kot vsi tozdi v Go- Gorenje Promet servis renju TGO, brez planskih aktov. Šele z uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva so tozdi potrdili programe dela sektorjev tako, da so konec junija lahko samoupravni organi delovne organizacije in DSSS sprejeli plan delovne skupnosti za leto 1983. Težišče dela delavcev delovne skupnosti je bilo po uvedbi družbenega varstva predvsem zagotavljanje pogojev za doseganje načrtovane proizvodnje, izdelava diagnoze stanja in sanacijskega programa ter priprava tez o razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Med osrednje naloge v tem čgsu pa sodi tudi spreminjanje metod dela, delovnega reda in discipline, kakovosti dela in odnosov do proizvodnega dela. Ob tem pa so se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi angažirali pri oblikovanju skupnih in enotnih stališč in ukrepov. V začetku prejšnjega leta je v DSSS Gorenje TGO združe valo delo 939 delavcev, ou polletju 942 in ob koncu leta 844 delavcev. Takšno gibanje zaposlenosti je posledica ukrepov za znižanje števila režijskih delavcev in njihovega prerazporejanja v proizvodne tozde. Tako je bilo prerazporejenih 99 delavcev, od tega jih je trinajst do konca leta prekinilo delovno razmerje in se zaposlilo v drugih organizacijah združenega dela. Ocena dela, podajamo jo le za obdobje po uvedbi ukrepov družbenega varstva, je glede na navedene naloge različna za različna področja. Medtem ko so skoraj vsi delavci DSSS Gorenje TGO nedvomno prispevali k dvigu proizvodnje, je pri izdelavi ocene stanja in sanacijskega programa ter pripravi tez o razvoju družbenoekonomskih odnosov sodelovalo le manjše število, pretežno istih, delavcev. Vsekakor so delavci DSSS Gorenje TGO s svojim delom prispevali k poslovnim rezultatom temeljnih organizacij, pri čemer pa moramo upoštevati tudi to, da v delovni skupnosti, zaradi dogovorjene delitve dela, ni komercialnih in finančnih kadrov. Tako lahko vplivamo predvsem le na tehnično-razvoj-no in splošno organizacijsko področje. Slavko Korošec TOZD PROMET 8% večji konvertibilni izvoz Spodbudni rezultati izvozne dejavnosti kljub težavam - 40 % večji konvertibilni izvoz kdt leta 1982! Gorenje je v letu 1983 poslovalo dokaj uspešno. Rezultati so vidni, čeprav so še vedno precejšnje rezerve, zlasti v notranjih reorganizacijah, ki bi se odražale v kvalitetnejši prodaji in boljšem poslovanju pri uvozu in nabavi ter pri finančnem poslovanju. Izvozni plan po Siseotu smo pri konvertibili presegli za 8 /o, kar je več kot 40 % glede na leto 1982. Plan je bil visoko postavljen, kar 25 % je bil večji kot realizacija v letu 1982, čeprav je resolucija predvidevala le 19 % povečanje. V izvozni dejavnosti smo se srečevali predvsem s problemi nepravočasnih dobav, kvalitete proizvodov in s prepo-časnimosvajanjem novih konkurenčnih proizvodov. Kljub vsemu so rezultati spodbudni, saj smo na tuje prodali več kot 60 % količinske proizvodnje bele tehnike. Za povečanje izvoza so še vedno možnosti, vendar bo treba še precej narediti glede kakovosti in solidnosti. Klirinško poslovanje se je sicer zmanjšalo, indeks 75 v primerjavi s planom, vendar to poslovanje le ni odvisno samo od nas, temveč od blagovnih list. Dohodkovno je sicer to poslovanje zelo sprejemljivo, vendar pomeni pri pospeševanju konvertibilnega kvalitetnega izvoza kot življenjske nuje za rešitev Gorenja le nasprotno postavko za raritetno blago kot sta na primer baker in pločevina. Posamezne članice sozda Gorenje so izvozne plane dosegale z različnimi indeksi in sicer Gorenje TGO 111, GRS 66, Fecro 114, Muta 104, Glin 178, Varstroj 67, Elrad 49, Tiki 104 in Metalplast z indeksom 54. Financiranje proizvodnje je bilo lani v primerjavi z letom 1982 nekoliko lažje, če odmislimo velike devizne obveznosti Gorenja iz starega poslovanja. Povprečen faktor koriščenja deviznih prilivov je bil približno 75 %. Temu je prispevala tudi varianta presežka konvertibilnih prilivov glede na prilive predhodnega obdobja, povečani so bili za 20 %. Poleg tega smo devizne obveznosti reševali s pomočjo prodaje za dinarje deviznega porekla, brez katere ne bi mogli reševati materialne in devizne participacije našim domačim kooperantom in dobaviteljem. Struktura izvoza se nagiba sicer v prid kooperacijskih poslov, vendar bo treba optimalizirati redno poslovanje, ker le to prinaša devizni priliv, brez katerega ni mogoče tekoče poslovati, še manj pa odplačevati stare dolgove. Pri domači prodaji je bilo precej problemov pri dohodkovnem povezanju z domačimi trgovskimi hišami, ti problemi se bodo še nadaljevali. Dohodkovno je bilo leto 1983 slabše kot prejšnja, ker se cene domačih aparatov niso dvignile že leto in pol. Na drugi strani pa ni mogoče zaustaviti nenormalno rast cen reprodukcijskega materiala in surovin. Ob takšnem razkoraku vhodnih in izhodnih cen je nemogoče poslovati. Kljub vsemu pa je bil plan prodaje dosežen 96 %. V uvozu in nabavi so imeli naši delavci nenehno pred očmi vprašanje proizvodnje. Domače dobavne razmere, ki se kažejo v izsiljevanju participacij, se v končni fazi odražajo v intervencijskem uvozu. Resolucija sicer predvideva približno 10 % zmanjševanje konvertibilnega uvoza letno, po drugi strani pa so organizacije prisiljene dajati devizno participacijo (67. oziroma novi 65. člen zakona o deviznem poslovanju) v obliki uvoza materialov. Gorenje je v zadnjih dveh letih zamenjalo za približno 1.200 milijonov deviznih dinarjev (tečaj ZIS 63,40 din) konvertibilnih uvoznih komponent z domačimi. Samo v lanskem letu smo participirali kooperantom 1.400 milijonov deviznih dinarjev, letos pa naj bi participacije znašale kar 28 milijonov dolarjev ali 1.775 milijonov deviznih dinarjev, kar je več kot 30 % celotnega konvertibilnega uvoza. Na tem področju bo treba nekaj ukreniti, sicer Gorenje kljub ekspanziji prodaje na konvertibilno tržišče ne bo vzdržalo. Participacija popolnoma ruši sliko dejansko potrebnega uvoza Gorenja in s tem tudi izračunavanje pokrivanja uvoza z izvozom. Poleg tega pa domači materiali po kakovosti ne ustrezajo uvoznim pa tudi solidnost poslovanja z domačimi kooperanti ni najboljša. Posledice so jasne. Ne moremo dosegati svetovnih cen v izvozu, hkrati pa postajamo, zaradi zamujanja pri dobavi, nesoliden partner. Prav sedaj je to izredno pomembno, saj planiramo vhod materialov za proizvodnjo dnevno in ne tedensko. Razlogi za takšno stanje so znani. Marsikaj še lahko popravimo sami, vendar v celotnem položaju to ne bo odtehtalo. Podatki o uvozni realizaciji našteto potrjujejo. Sozd Gorenje je presegel plan konvertibilnega uvoza za 16,5 %. Indeksi so različni, Gorenje TGO 124, predvsem zaradi materialnih participacij, GPS 25, GRR 42, Fecro 103, Muta 76, Glin 54, Varstroj 73, Elrad 68, Tiki 127 in Metal-plast 39. Načrti za poslovno leto 1984 so izredno veliki, zlasti pri izvozu, saj naj bi izvozili več kot 70 % celotne proizvodnje gospodinjskih aparatov. Temu cilju bomo podredili vse, kar je vezano neposredno na to proizvodnjo, čeprav bo treba dohodkovno stran najbrž izredno kvalitetno načrtovati in dnevno spremljati. TOZD SERVIS IN MALOPRODAJA Izpolnjen plan dela Obseg garancijskih storitev pada že tretje leto --Plan dela v tozdu Servis in maloprodaja je realiziran s 108 %, kar je 30 % več kot v letu 1982! V tozdu Servis in maloprodaja smo opravili 95 % načrtovanih garancijskih storitev ali 20 % manj kot leto poprej. Obseg teh storitev za izdelke Gorenja TGO namreč že nekaj časa pada, kar se odraža tudi v strukturi garancijskega servisiranja. Tako vedno več storitev opravljamo za ostale članice sozda Gorenje. Pogarancijskih storitev smo opravili za 15 % manj kot smo predvidevali in za 8 % več kot leta 1982. Analiza kaže, da so količinska zaostajanja za planom nastala že v prvem polletju lanskega leta, še posebno februarja in aprila. Vse te ugotovitve nas tudi zavezujejo, da temeljito in sočasno analiziramo oskrbljenost, izkoriščenost delovnega časa in ostale poslovne dogodke v tem času. Vrednostni plan storitev smo izpolnili s 110 %, glede na leto 1982 pa s 139 %. Plan montažne dejavnosti smo v primerjavi z letom 1982 povečali za 4 %, sicer pa smo ga izpolnili 94%. Zaradi splošnega pomanjkanja rezervnih delov smo težili predvsem k izpolnjevanju izvoznih obveznosti. Tu smo plan presegli za 39 % in v primerjavi s prejšnjim letom povečali izvoz za 27 %, od tega 66 % na konvertibilno in 34 % na klirinško tržišče. Svoj plan delovnih nalog za celotno dejavnost, ki je bil načrtovan v znesku 1 milijarde in 659 milijonov dinarjev, smo realizirali v vrednosti 1 milijarde 784 milijonov, indeks 108. Glede na leto 1982 je to povečanje za 30 %. Na področju maloprodaje, kjer smo načrtovali 1,76 milijarde, smo ustvarili 2,71 milijarde ali 54 % več. Od tega je bilo 51 % prodano za dinarje deviznega porekla (6 % v tujini, ostalo pa doma). Za takšen obseg dela smo porabili 4.660.592 ur delovnega časa, saj je delalo 2.134 delavcev. Ugotavljamo, da so izostanki porastli za 8 %, največ pri porodniški (41 %). Analiza zaposlovanja kaže, da smo zaposlenost povečali le za 0,88 % in to predvsem v novo odprtih maloprodajnih trgovinah. Med pomembnejše uspehe v našem tozdu nedvomno sodi dejstvo, da so osebni dohodki delno odvisni tudi od rezultatov poslovanja temeljne organizacije oziroma poslovnih enot, kar vsekakor predstavlja korak bliže nagrajevanju po delu. Jože Skorenšek DSSS GORENJE PROMET SERVIS Povečan obseg dela Kadrovske spremembe v DSSS GPS — Povečan obseg del in nalog — Zmanjšanje števila zaposlenih — Sprejeti plani skupnega poslovanja že za letošnje leto. V delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Promet Servis izvajamo dela in naloge skupnega pomena za tozde GPS in za ostale članice sozda Gorenje. Dela in naloge so razporejene po organizacijskih enotah glede na njihovo strokovno naravo. Izdelana sta bila analiza stanja in sanacijski program. Izvedli smo nekatere kadrovske spremembe vodilnih in vodstvenih ter strokovnih delavcev. Rezultati prestrukturiranja so vidni, saj je bil povečan obseg dela, zaradi večje proizvodnje, opravljen s približno 8 %.manj zaposlenimi. Toliko delavcev je bilo namreč v skladu s sanacijskimi prizadevanji prerazporejenih v Gorenje TGO. Na nekaterih delih in nalogah je bilo treba opraviti tudi več nadur, saj smo morali razčistiti podatke za pretekla leta in leto 1983. To velja predvsem za računovodstvo, kjer pa si delavci niso obračunali vseh nadur. Plani skupnega poslovanja za leto 1983 so bili sicer sprejeti z zamudo, šele konec decembra 1983, vendar so jih podpisale vse proizvodne delovne organizacije. Dogovorili in sprejeli pa smo tudi plane skupnega poslovanja za leto 1984, razen za Gorenje Tiki. Lani smo izdelali izhodišča za makro in mikro organiziranost posameznih organizacijskih enot v GPS. Dela na tem področju nadaljujemo tudi letos, še posebej to velja za razvide ter analitične ocene del in nalog. Izdelana je tudi mikroorganizacija za organizacijske enote prodaje, nabave, uvoza in izvoza. Na področju delovne discipline in uveljavljanja hišnega reda smo dosegli vidne rezultate, čeprav bo nekatere stvari še treba urediti. Izobraževanje ob delu je dobilo konkretnejšo obliko, poleg planiranega izobraževanja smo poslali 35 zaposlenih na dodatno izobraževanje za poklic ekonomskega tehnika. Zaživela je družbenopoliti čna koordinacija in preko nje informiranje članstva družbenopolitičnih organizacij in vseh zaposlenih o dnevnih dogajanjih v delovni organi zaciji ter ukrepih ZKPO in drugih struktur, obenem pa se tudi člani ZKPO seznanjajo z dogajanjem v kolektivu. Zofija Klobčar Gorenje Raziskave in razvoj V okviru načrtov______________ Delovna organizacija Gorenje Raziskave in razvoj lani, kljub težavam, poslovala uspešno — Razvoj nekaterih novih proizvodov! V preteklem letu je bil celotni prihodek v GRR 61.679.300 dinarjev ali 5 % večji kot smo načrtovali. Kljub temu, da smo se vključevali v proizvodno delo v Gorenju TGO, smo vse naloge, načrtovane za prejšnje leto, z večjo zavzetostjo vsakega delavca in z boljšo organizacijo dela, uspešno zaključili. V lanskem letu je bilo posebej pereče pomanjkanje deviznih sredstev za nabavo opreme, vzorcev za raziskovalno razvojno delo in opravljanje patetnih raziskav ter pomanjkanje strokovnega kadra. Dosegli pa smo uspehe pri razvoju teleteksta, za katerega je Gorenje ekskluzivni dobavitelj na ZOI '84 v Sarajevu, toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode, pri raziskavah na področju pločevinskega preoblikovanja, razvoju kmetijske mehanizacije, industrijskega in prostorskega oblikovanja ter preskušanja oziroma pridobivanja jugoslovanskih in tujih atestov. V letošnjem letu bo delo v GRR potekalo v okviru nalog, ki predstavljajo nadaljevanje raziskovalno razvojnega dela iz prejšnjih let. Posebej pa bodo pomembne nove usmeritve. Tako bomo začeli z aktivnostmi na področju dolgoročnega koncepta integralne kuhinje. V analizah, ki smo jih prejšnje leto naredili pri članicah sozda Gorenje, izhaja tudi zahteva po dolgoročno usmerjenih raziskavah na področju korozije, elastome-rov in termoplastov. Začeli bomo z deli na področju razvojne tehnologije in sicer za pločevinsko preoblikovanje in površinsko zaščito. V raziskovalno in razvojno delo bomo uvajali sodobne metode dela. Tako naj bi konstruirali s pomočjo računalnika, meritve pa avtomatizirali z računalnikom. Jože Dolinar Gorenje Interna banka Zagotovitev likvidnosti Osrednja skrb Gorenja Interna banka velja zagotavljanju likvidnosti in plačilne sposobnosti GIB je v skladu s sprejeto poslovno politiko in težko finančno situacijo v Gorenju svojo aktivnost v preteklem letu usmerjal predvsem v pridobivanje finančnih sredstev. Skrb za likvidnost in plačilno sposobnost je bila na prvem mestu. Ugotavljamo, da je problem zagotavljanja obratnih in drugih sredstev, nujno potrebnih za redno poslova nje članic,vse večji. Problemi gospodarjenja so v prejšnjih letih, pa tudi v lanskem letu, v mnogočem izhajali iz neurejenih razmer v članicah, kar je pokazala tudi analiza stanja v Gorenju. Takšno stanje je pogojevala situacija na področju planiranja finančnih in blagovnih tokov ter na področju vsega finančnega poslovanja. Tako bi le težko govorili o vodenju ciljne politike, katere končni učinek naj bi se kazal v povečanem dohodku članic. Le-te imžjo namreč poleg neurejenega poslovanja tudi izgubo. Tako se vse prevečkrat zgodi, da GIB le ,,gasi požare" na področju dinarske in devizne likvidnosti. Kljub naštetim težavam, je GIB uspel lansko leto sproti reševati dokaj zapletene probleme. Tako smo težko obdobje prebrodili brez večjih zastojev, ki bi nastali zaradi nepreskrbljenih ali nepravočasno priskrbljenih finančnih sredstev. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je bilo lani preko 2.900 milijonov dinarjev primanjkljaja na rednih obratnih sredstvih in da so še delno nepokrite izgube iz leta 1982 in 1983. Finančno poslovanje GIB je bilo lani pozitivno, ostanek skupnega dohodka pa bomo vrnili članicam po zaključnem računu za leto 1983. Navedeni problemi in težave v letu 1983 morajo služiti kot osnova za spreminjanje razmer tako na področju vsebinske preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem, ki tečejo preko GIB, kot na področju finančne funkcije. Organizacijske spremembe na tem področju vključuje tudi projekt Obnova Gorenja. V GIB si bomo prizadevali, da bodo usluge kvalitetnejše, da se uvedejo gospodarnejše metode porabe oziroma angažiranje obratnih sredstev z li-mitiranjem likvidnostnih kreditov in diferencirane obrestne mere. Prav tako pa morajo odnosi na področju združevanja dela in sredstev dobiti novo kvaliteto z uveljavljanjem določil samoupravnega sporazuma o združitvi v GIB. Nove naloge GIB pa zahtevajo tudi bistveno spremenjeno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Temu že danes posvečamo vso pozornost. Zavedati pa se moramo, da je vse manj možnosti za zagotavljanje denarnih sredstev, zato bodo potrebni veliki napori za zagotavljanje potrebnih sredstev in s tem za izpolnjevanje planskih nalog. Peter Habjan Gorenje in Sarajevo ’84 GORENJE je uradni sponzor in ekskluzivni opremljevalec prizorišč XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 z antenskimi sistemi, teletekstom in televizijskimi sprejemniki. GORENJE ima torej pomembno vlogo na nadvse občutljivem področju — tehnični, posredovalni poti obveščanja. Posebej pomemben je nastop GORENJA s projektom izvedbe teleteksta, s čimer bo zagotovljeno dodatno, izčrpno obveščanje novinarjev, ki bodo spremljali XIV. zimske olimpijske igre Sarajevo '84 o vsem, kar jih bo zanimalo. GORENJE je na vseh prizoriščih XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 montiralo skupinske antenske naprave in sisteme kabelske televizije. Dobavilo je repetito-rje za dva dodatna televizijska programa; repetitorji so nameščeni na T rebeviču, Humu, Bjelašnici in Igmanu. V RTV Sarajevo pa je GORENJE namestilo naprave za oddajanje teleteksta. Skoraj 3.000 barvnih in črnobelih televizijskih sprejemnikov GORENJE pa je na voljo organizacijskemu komiteju, novinarjem, tekmovalcem in drugim za spremljanje XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84. Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO -1-3/1984 % JANUAR 1984 FEBRUAR 1984 MAREC 1984 100% 95% 90 % 85% 80% mn/ y i /o r 91% 92% i I i i i i i | i i i i i i i i i i i i i i i i 10.1. 20.1. 31.1. 10.2. 20.2. 29.2. 10.3. 20.3. 31.3. INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Interna banka, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD, Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dtišan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.