POT SPOMINOVIN TOVARIŠTVA
Obroč še pred obletnico
Čeravno se vsl zavedamo zaostrenlh gospodarskih razmer in hkrati tega, da se bo treba marsičemu pdreči ter uresničitev prenekatere želje in potrebe preložiti na prihodnost, pa smo se Ljubljančani v delegatskih skupščinah in družbenopolitfčnih organi-zacijah odločili, da nadaljujemo zgradn/o Poti spomi-nov In tovarištva tudi v teh časih.
Gre za dolg generaciji, ki je prispevala neprecenljiv delež k osvoboditvi Ljubljane ter narodov in narodnosti Jugo-slavije. In konec koncev gre tudi za dolg sedanjim genera-cijam. Okoli 34 kilometrov dolgo pot, ki teče prav tam, kjer je pred mnogimi leti po-tekala bodeča žica, s katero je okupator nameraval ukloniti ljudi, naj bi končali do leta 1985; torej do 40-letrti.ce osvo-boditve slovenskega glavnega mesta.
Če hočemo uresničiti ta cilj, bodo nujna še velika prizade-vanja v obliki potrebnih sred-stev kot tudi prostovoljnega dela, s katerim bodo mladi ter delavci Ljubljane gradili in urejali Pot spominov in tova-rištva. Sredstva v Ljubrjani zbiramo prek samoupravnih sporazumov, vendar podpiso-vanje teh ne poteka ravno ta-ko, kot bi želeli. Zato se bo treba zavzeti za hitrejše pod-pisovanje samoupravnih spo-razumov o združevanju sred-stev v ljubljanskih temeljnih organizacijah združenega de-la, delovnih organizacijah in skupnostih.
Stanje pri podpisovanju je zdaj sicer nekoliko drugačno (boljše), vendar bodo bržkone dovolj zgovorni tudi podatki s 30. novembra lanskega leta. Družbeni dogovor je do tedaj podpisalo vsega skupaj 91 od-stotkov samoupravnih sub-jektov v Ljubljani, po občinah pa je bil položaj naslednji: Za Bežigradom 89 odstotkov, v Centru 83 odstotkov, v občini
Moste-Polje 89 odstotkov, v Šiški 94 odstotkov, prav toli-ko v občini Vič-Rudnik, v me-stu 89 odstotkov. Še slabše pa je s podpisovanjem samo-upravnih sporazurnov. Od 1450 delovnih organizacij in skupnosti v Ljubljani so ga podpisali komaj v 692 oziro-ma 47-odstotno. Pa poglejmo še po občinah: za Bežigradom je sporazum podpisalo 224 od 286 organizacij in skupnosti ali 78 odstotkov, v Centru le 207 od 614 ali 33 odstotkov, v občini Moste-Polje 68 od 178 ali 38 odstotkov, v Šiški 84 od 195 ali 43 odstotkov in v obči-ni Vič-Rudnik 109 od 177 or-ganizacij in skupnosti ali 61 odstotkov. Gledano v denarju pa vse te številke pomenijo, da je znašala fakturirana reali-zacija prav tako dne 30. no-vembra lani 19,626.355,50 di-narjev ali 55 odstotkov.
Vsem tem vprašanjem naj bi posebno pozornost name-nile občinske in mestna kon-ferenca SZDL, kar velja tudi za odbore podpisnikov druž-benega dogovora o izgradnji Poti spominov in tovarištva. Slednji so namreč domala v vseh ljubljanskih občinah še premalo dejavni. To pa pome-ni, da se premalo ukvarjajo s problemi, ki nastajajo pri gradnji in vzdrževanju Poti spominov in tovarištva v do-ločeni občini. Eden od proble-rnov njihovega delovanja je brez dvoma kadrovska sesta-va, ki jo bo ponekod treba spremeniti oziroma dopolniti. Naloga teh odborov v občinah
je, da skupaj z drugimi druž-benimi dejavniki ustvarjajo politične in druge pogoje za to, da postane Pot spominov in tovarištva stvar krajevne skupnosti ožiroma občine, skozi katero poteka. To pa kajpak ne pomeni, da odbor v naši občini nima nalog. Na-sprotno, nemara so njegove celo bolj zahtevne kot v dru-gih občinah zato, ker je prav v naši občini zbiranje sredstev za PST, ki smo jih prej le v Centru nakazovali iz občin-skega proračuna (zdaj pa jih tako 'kot v drugih ob^inah ne-posredno združuje združeno delo), še vedno neke vrste no-vost...                                   T. K.