TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo In obrt
aročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za /4 leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28.
ie#ečno 15 Din; za inozem»tvo: 210 Din. — Plača in toži *e v Ljubljani. Dopisi *e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968.
LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto,
Pobiranje samoupravnih doklad in davščin za leto 1929.
Odkar se je v ministrstvu za finance v okvirju generalne direkcije državnega računovodstva osnoval oddelek za samoupravne finance p#d vodstvom načelnika g. Tosiča, posveča finančna uprava samoupravnim financam posebno pozornost. Finančna uprava vedno bolj uvideva, da financiranje in gospodarjenje v občinah ne ustreza načelom zdrave komunalne politike in da občinske dajatve v sedaj običajnih izmerah kvarno vplivajo na donos državnih davkov, na narodno gospodarstvo, na proizvajanje in na promet z imovinami.
Vgled tega je minister za finance naslovil na vse občine naredbo, v kateri opozarja na glavne hibe, katere kažejo občinski proračuni, in katere je treba takoj odpraviti.
Ministrstvo naglasa, da ga je posebno zbodlo v oči, da trošijo podeželske občine za osebne prejemke zaposlenega osobja eno tretjino celokupnih svojih dohodkov. Poleg tega porabljajo podeželske občine za pisarniške potrebščine, kurjavo in razsvetljavo 8-4% celokupnega občinskega proračuna.
Vsled tega so občine primorane, da zanemarjajo ne le zgradbe in ceste v občinah, ampak tudi druge kulturne potrebe krajevnega značaja, na primer narodno izobraževanje, zdravstvene potrebe, pospeševanje kmetijstva in živinorejo, za katero se trošita sedaj v podeželskih občinah komaj 2 % celokupnega proračuna.
Ko iščejo občine pokritja za občinski proračun, prav malo upoštevajo plačilno zmožnost svojih občanov in načelo socialne pravičnosti, po katerih naj nosi bremena vsakdo po svoji davčni moči. Doklade in davčna bremena na račun občine dosezajo danes maksimum plačilne zmožnosti. Najeklatantnejši dokaz temu je dejstvo, da ima 26% občin doklado do 300%, 48-6 občin ima doklado do 1000%, 17-8% občin ima doklado do 2000"o, 4% občin pa imajo doklado nad 2000%, med njimi so občine 2 doklado 3400%, 5000%, 7120%, pa celo 10.000%.
Takse in trošarine pri mestnih in tržnih občinah so za gospodarsko šibkejše sloje konzumentov težko breme: podražujejo produkcijske stroške, ovirajo promet z imovinami, vse to pa ima za posledico, da se zmanjšuje produkcija na škodo narodne blaginje in občih koristi naroda in države. Vsled tega ljudstvo obubožava na škodo občih smotrov države in državne finančne politike.
Taki pojavi se morajo zatreti v korenini.
Občine morajo uravnati poslovanje in delavnost v smeri, ki naj zadošča krajevnim potrebam lokalnega značaja ter jih uredi tako, da bo najbolj ustreženo koristim prebivalstva, pa tudi občim koristim države.
Občina mora biti naprava javnopravnega značaja, v kateri se morajo osebne koristi podrediti občim koristim, sinekura in osebna nagrajanja pa umaikniti pozitivnemu delovanju, osnovanemu na načelih umne varčnosti. ,
V uvaževanju navedenih dejstev, katere je ugotovil oddelek za samoupravne finance pri proučevanju občinskih; proračunov, je minister za finance odredil, naj občine takoj iz-vrše naslednje ukrepe:
1. Revidirajo naj vse osebne raz-hodke ter naj jih znižajo na umno mero tako, da odstranijo iz službe vse osebe, kar jih je nepotrebnih in odveč, ki so bile privedene na položaje brez potrebe, zgolj za nagraja-nje in zaposlovanje osebnih in strankarskih prijateljev.
Ko se izvaja ta naloga, je treba gledati na to, da se obdrže v službi kot neizogibno potrebni oni, ki se odlikujejo s poštenostjo, izobraženostjo, pridnostjo in zanesljivostjo ter so poleg tega ekonomno šibkejši
2. Ko se določajo razhodki, naj se obrača največja pozornost na ureditev in vzdrževanje cest, zdravja, prosvete, zlasti pa na kmetijstvo in živinorejo kot najvažnejša pogoja za gospodarsko in kulturno povzdigo naroda.
3. Vsota odmerjene doklade ne sme biti leta 1929. nikoli večja nego vsota in odstotek doklade, odmerjene v lanskem letu 1928. Nasprotno: celokupna akcija občinske uprave mora biti naravnana na to, da se odstotek in vsota v tem letu 1929. znižata.
4. Doklada za leto 1929. se mora odmeriti in pobirati na podstavi davčnih osnov po starem zakonu, ki so veljale leta 1928., ker odmera po novem zakonu še ni izvršena in ker tudi ni moči vedeti za njen uspeh vnaprej, da bi se mogle postaviti meje za višino odstotka občinske doklade.
5. Izvrši naj se revizija vseh občinskih taks in trošarin in njih višina naj se spravi v sklad z načeli, po katerih ne bodo imele značaja prohibicije in tudi ne bodo škodljivo vplivale na proizvajanje in promet z imovinami, katerih neoviranemu razvoju je treba posvetiti največjo pozornost.
Odredbe ministra za finance ustrezajo povsem stališču gospodarskih krogov, katero smo tudi v našem listu do sedaj dosledno zastopali.
Želeti bi bilo le, da oddelek za samoupravne finance napravi v smeri ureditve samoupravnih financ čim-preje še nadaljni korak s tem, da postavi ureditev na zakonito podlago s posebnim zakonom, za katerega je načelnik g. Tosič po naših informacijah že sestavil načrt.
Katere družbe z omejeno zavezo so dolžne plačevati družbeni davek?
Družbe z omejeno zavezo so bile po dosedanjih lo dne 31. decembra 1928 veljavnih zakonih dolžne plačevati občno pridobnino, ako njihova napravna glavnica ni presegala vsote Din 250.000'—, ako pa je to vsoto presegala, pa posebno pridobnino, kakor podjetja, ki javno polagajo račune.
Novi zakon o neposrednih davkih ne pozna te razlike. Po členu 74. so zavezane družbe z omejeno zavezo družbenemu davku le, kolikor so dolžne javno polagati račune. Pravilnik k zakonu tolmači, da je ta dolžnost podana ne samo, ako mora podjetnik javno razglašati svoje poslovne račune ter jih predlagati v odobritev zboru udeležencev ali jih predlagati upravnemu organu, ki je pristojen za zaščito javnih koristi, ampak tudi v primeru, da mora pokazati podjetnik poslovne račune tudi izven kroga deležnikov v podjetju organu, iki je pozvan, ščititi javne interese. Za pojem javnega polaganja računov ni neizogibno treba, da se razglasi račun o poslovanju podjetja v novinah ali raz-
dne 23. februarja 1929. Telefon št.
grne na javen vpogled, razen če je to odrejeno z zakonom ali s štatuti.
Ker dopuščajo določila pravilnika širšo ali ožjo interpretacijo, je finančna direkcija v Ljubljani odredila, da jc vprašanje, katere družbe z omejeno zavezo so dolžne plačevati družbeni davek, presojati po sledečih smernicah:
Člen 74. pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih navaja kot bistven pogoj za obveznost podjetij družbenemu davku javno polaganje računov. Temu davku so omenjena podjetja zavezana tudi v primeru, če mora podjetnik pokazati poslovne račune izven kroga družbenikov organu, ki je pozvan, da ščiti javne koristi.
Ta obveznost obstoji za družbe, ki so stalno pod nadzorstvom države in ki se smejo ustanavljati le s posebnim oblastnim dovoljenjem. To so koncesiji podvržene družbe (§ 3. zakona o družbah z omejeno zavezo z dne 6. marca 1906 drž. zak. št. 58), ki pridobivajo ali izvršujejo železniške koncesije, izdajajo zastavna pisma ali fundirane bančne zadolžnice ter zbirajo in prevažajo izseljence; nadalje družbe, ki izvršujejo bančne posle in družbe, ki izvršujejo v zmislu § 62. navedenega zakona sledeče posle, za katere je potrebno posebno dovoljenje:
a) če izdajajo zadolžnice, glaseče se na imetnika,
b) če izdajajo delne zadolžnice in to tudi v primeru, da se glase na imena,
c) če izdajajo blagajniške liste,
č) če sprejemajo denarne vloge proti obrestim na vložne knjižice ali vložne liste.
Družbenemu davku so nadalje zavezane tudi družbe z omejeno zavezo, ki morajo imeti v smislu §§ 29., 30. in 31. citiranega zakona nadzorstveni svet. To so družbe z osnovno glavnico nad Din 250.000-— in s člani, katerih število presega 50, potem pa družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet po družbeni pogodbi ne glede na višino glavnice in število članov.
Vpostavitcv nadzorstvenega sveta nadzira trgovsko sodišče. Sestavlja ga najmanj troje oseb, bodisi družbenikov, bodisi izven družbe stoječih, ki imajo nalogo, da nadzorujejo družbi-no poslovanje v vseh podrobnostih, preizkušajo računski zaključek itd. Ker posegajo omenjene družbe globoko v gospodarsko strukturo države, ima le-ta interes na tem, da se družbeni posli vrše redno in pošteno ter da se tudi javni interesi zaščitijo.
Ta moment podčrtava osobito § 31. navedenega zakona, ki določa očivid-no v zaščito javnih interesov, da naj imenuje trgovsko sodišče nadzorstveni svet ali posamezne člane, če ga družbeniki ne izvolijo ali ne popol-nijo.
Slednjič podlegajo družbenemu davku vse družbe z omejeno zavezo, ’ki morajo po družbeni pogodbi razglasiti letne račune v novinah ali jih razgrniti na javen vpogled.
Iz teh smernic izhaja, kdaj so družbe z cm e j eno zavezo zavezane družbenemu davku, izhaja pa tudi, katere družbe z omejeno zavezo so dolžne do konca tekočega meseca vložiti prijave za pridobnino.
Vse družbe, katere zadene ta dolžnost, pa jo iz katerihkoli razlogov ne bi mogle izvršiti v določenem času, naj še pred potekom roka prosijo za primemo podaljšanje, da se obvarjejo zakonitih posledic, ki zadenejo one, ki opuste vložitev prijave.
2552. ŠTEV. 24.
železniške reklamacije so postale komplicirane in dražje.
V prilogi k »Službenim Novinaana< št. 13. od 17. januarja t. 1. je objavljen razpis štev. 84634/28 administrativnega pomočnika generalenga direktorja državnih železnic, glasom katerega se mora reklamacijam za preveč plačano to-vornino, zahtevkom po ■odškodnini itd., če jih vloži oseba, ki za to po prevozni pogodbi Tii upravičena, priložiti polno-moč (cesijo), ki je po kompetentni oblasti predpisano legalizirana. S to naredbo se je občutno prizadelo naše trgovstvo, pa tudi našo industrijo. Vzemimo samo primer, da je bila pošiljka poslana pariteta namembna postaja in da je železnica zaračunala večjo tovornim), kakor jo je odbil prodajalec od zneska fakture, kar se prakticira posebno pri pošiljkah raznega žita itd. V mnogih slučajih prejemnik ne pozna te razlike radi nepoznanja formalnosti, katere se mora pri vsaki reklamaciji izpolniti, ne reklamira, ali jo pa sploh noče reklamirati, ker ni to njegova stvar, saj je vendar v položaju, da odbije razliko enostavno od zneska odnosno fakture. Če je prodajalec obenem pošiljalec, potem bo moral ta 'reklamirati to razliko,- za kar mu bo potreben samo tovorni list in duplikat tega tovornega lista. Ako pa je pošiljalec tretja oseba, n. pr. špediter, ki tudi ni inte-resiran glede kega, kar se tiče tovomine, potem bo prodajalec moral k reklamaciji priključiti tovorni list, katerega bo moral zahtevati od prejemnika, če mu ga ta že sam ni poslal, a razen tega bo potreboval še regalizirano poln o moč (cesijo), za kar pa odpošiljatelj najbrže ne bo vedno pripravljen, ker bo pač mnogokrat oddaljen od oblastev in uradov (sodišč, notarjev), ki morejo izvršiti legaliziranje podpisa.
Ako se reklamira preveč plačana tovornina na podlagi tovornega lista in pripadajočega duplikata, si železnica pridrži te dokumente, kar bo za interesente neprijetno, ker na tak način ostanejo brez teh dokumentov. Na vsak način pa bo treba mnogo pisarjenja, velike zamude časa in stroškov, posebno če bo šlo samo za manjšo zneske, pred-no se bo mogel združiti tovorni list in njegov duplikat, katerega se pošlje s fakturo prejemniku, ki ta dokument ponavadi porabi ali ga pa zavrže. Toda tudi v slučaju, ko bo hotel interesent imeti legalizirano polnoinoč, bo imel tudi več pisarenja, kakor bi si 011 želel. Legaliziranje podpisa stane denar in stroški za legaliziranje in za pot bi mogli zopet znašati več, kakor pa znaša preveč plačana tovomina. Zaradi kratkega termina, t. j. 14 dni, pa bo skoro popolnoma nemogoče po tretji osebi na podlagi legalizirane polnomoči (cesije) zahtevati škodo, ki se je prejemniku povzročila s tem, da je železnica dobavni rok prekoračila. V mnogih slučajih ne bo preostalo torej nič drugega, kot da upravičeni reklamant odnosno reklamacijski urad od reklamacije odstopi, kar pa zopet ne more biti želja ali namen železnice, ker je prav za prav samo ona v stvari pogrešila. Če zahteva železnica plačilo najmanjšega zneska v primerih, ko se je tovornina premalo zaračunala, potem mora pač ona tudi skrbeti za to, da olajša pot za reklamacije, katere more že samo s tem omejiti, da svoje osobje primerno poduči. Če bo kak interesent samo radi tega opustil reklamacijo, ker tetroški legaliziraiija podpisa na polnomočju ne bodo v skladu z razliko, ki bi jo bilo reklamirati in bi šle vse te razlike v korist našim železnicam, bi človek še ničesar ne rekel,
toda stvari se nikakor ne more odobriti, če se vidi, da bodo to razliko na tak lahek način pobrale inozemske železnice, ker so te razlike povzročile imenovane železnice.
Pri tej priliki je potrebno, da se spregovori par besed tudi o reklamacijskih uradih. Ti uradi so nekaki posredniki med upravičenim reklamantom in železnico, in so tako tudi železnicam isamim v korist, ker sestavljajo reklamacije strokovno in na ta način olajšajo delo železnicam, od katerih pravzaprav zahtevajo samo to, kar pripada strankam. Trgovina in industrija, posebno pa v obsegu kakor je pri nas, je prav za prav odvisna od reklamacijskih uradov, ki imajo ne samo naše tarife, ampak tudi tarife inozemskih železnic, ki si jih ne more vsak interesent nabaviti, ker bi jih najbrže niti ne znal uporabiti, tudi so njih cene zelo visoke. Razun tega sledi vsakemu izdanju, če že ne takoj novo izdanje, pa takoj vsaj razni dodatki in popravki, kar tudi mnogo stane, ako se hoče tarife držati vedno v redu.
Z naredbo o logaliziranju polnomoči (cesije) bodo predvsem zelo težko prizadeti ti reklamacijski uradi. Povedal sem že, s kakšnimi stroški si reklamacijski uradi nabavljajo tarife, in njih zaslužek je z ozirom na znanje, ki ga je treba imeti in z ozirom na intenzivno delo in njegove stroške, vse prej kakor briljanten. Radi tega akvirirajo celo inozamni reklamacijski uradi pri nas tovorne liste, kar bi pa niikakor ne smeli delati.
Če naši reklamacijski uradi radi ote-žavanja reklamacij, t. j. vsled obveznosti legaliziranja polnomoči (cesije) ne bodo več nabavljali tarif in marsikateri interesent, ki je dobil do sedaj od njih zastonj potrebne informacije za nameravani uvoz ali izvoz robe, bo težko kalkuliral, ker ne bo dobil več postavk od tam, kjer jih je bil vajen dobiti in na katere se je mogel vsaj kolikor toliko zanesti. Kje bo iskal sedaj potrebne postavke, ko jih niti direkcije drž. železnic nimajo na ■razpolago. Sicer bi se pa moglo o ne-racijonalnl uporabi tarif s strani naših trgovcev napisati cele knjige in to radi tega, ker se preplačuje tarife, ker se izvoznik ne zanima oziroma ne ve, kako bi se poslužil raznih olajšav in ugodnosti, ki so raztresene po -raznih tarifah.
Po navadi gredo železnice strankam odnosno reklamacijskim uradom pri reklamacijah na roko, ker reklamacije posredno preprečujejo — ako je namreč stranka izpolnila vse pogoje — da bi železniško osobje ne prišlo v položaj, da hi ne bilo potrebno pri računanju tovarnine skrbno pregledati tovorni list, ki ga je predala stranka z robo. Torej od pravilne izpolnitve tovornega lista je v prvi vrsti odvisen uspeh vsake reklamacije, ker reklamirati se mora samo tedaj, ako je pri računanju zgrešila železnica, a ne stranka, ko je izpolnjevala tovorni list.
Pri tej priliki je dobro omeniti, da ne zahtevajo inozemske železnice niti lega-liziranja polnomoči (cesije), niti koleko-vanja teh listin. Tudi ne zahtevajo nobene takse za primer, da bi reklamacija slučajno ne bila opravičena. Pri nas pa se mora kolekovati polnomoč (cesijo) z 10 Din, a za odbito reklamacijo je plačati celo takso od 25 Din. Pri reklamacijah vpoštevajo inozemske železnice v prvi vrsti tovorni list, a legaliziranje polnomoči (cesije) zahtevajo samo, če bi bil podan sum, da je podpis ponarejen. Končno pa tudi legalizirane listine ne morejo preprečiti zlorab, ker nepošteni more tudi na podlagi legalizirane polnomoči od železnice za odnosno reklamacijo prejeti denar zatajiti odnosno zapraviti. Opozarja se na dejstvo, da v uvodu omenjenega razpisa ni govora o trgovskih obvestilih in da je vsled tega podana mogočnost, da velja za te še stara praksa, t. j. da te ni treba legalizirati pri tozadevnih oblastih, kar bi vendar vsaj kolikor toliko olajšalo reklamacije.
Še to je treba omeniti, da je bil izdan razpis, ki predpisuje legaliziranje podpisa na polnomoči (cesije) dne 17. januarja 1929 in da vračajo sedaj v svrho legaliziranja vse reklamacije, ki so bile vložene že pretečeno leto. Interesent, ki je prav za prav že čakal, da bo njegova reklamacija vsak hip rešena, dobi sedaj reklamacijo nazaj in se mora prepričati, da 6e bo postopanje komaj začelo.
FOIRE INTEKNATIOmE DE ',Y
(Mednarodni seliti v Lyonu) od 4 do 17. marca I9.*9
Da spoznate, koliko važnosti je obisk tega velikega svetovnega velesejma, naročite oficlelni katalog 750 strani — — — — Cena 15 frankov
Za vse praktične informacije o Vašem potovanju in bivanju zahtevafte brošuro „ACHETEURS“ (Kupci)
Slednjič, da si zagotovite stanovanje pod najugodnejšimi pogoji,
pišite takoj na:
SRVICE DES LOGEMENTS DE LA FOIRE
Pisma nasloviti na:
FOIRE DE LVON, Service N. R., Rue Mčnestrier, LYON
Delokrog ključavničarjev in kovačev.
Na podlagi ovadbe proti nekemu ključavničarju, češ, da je izdeloval kovinske vezi, sponke in vijake na stavbi, je po zaslišanju pristojnih korporacij izdal veliki župan ljubljanske oblasti odločbo, ki je zanimiva, ker vsebuje opredelitev delokroga ključavničarjev in kovačev, — Odločba pravi:
Ključavničarskemu mojstru se na podlagi njegovega obrtnega lista ne
more odrekati upravičenost za izvrševanje omenjenih kovinskih del na stavbah.
Po točni opredelitvi del, ki spadajo v kovaško in ključavničarsko stroko, bi bilo sicer soditi, da spada izdelovanje vezi, sponk in vijakov za stavbe po njih tehnični izvedbi izključno v kovaško stroko. Kot kovaška dela se smatrajo namreč ona, pri katerih gre predvsem za prvotno obdelovanje, kovanje, varjenje, kaljenje, upogibanje kovin in podobno. Izvršu-
jejo se večinoma brez strojev. Obdelava kovin pa se vrši pretežno v toplem stanju. V ključavničarsko stroko pa spada izdelovanje in popravilo ključavnic, okovja, finejših kovinskih izdelkov in strojnih delov, dalje rezanje, spajanje, vrtanje, piljenje in brušenje. Izvršuje se v znatni meri tudi s strojem. Obdelava pa se vrši pretežno v mrzil em stanju.
Omenjeni predmeti se izdelujejo s kovanjem v toplem stanju, kar je torej posel kovačev. Ker se pa ti predmeti uporabljajo pri stavbah, jih po ukoreninjenem običaju prevzemajo in izvršujejo po večini stavbni ključavničarji, ki imajo za izvrševanje takih del opremljene delavnice, delajo tudi ž ognjem ter so za to enako usposobljeni kot kovači. Tudi praksa iz preteklosti je dovoljevala ta dela ključavničarjem, tehnični razvoj današnjega ključavničarskega obrta pa dopušča še manje, da bi se mogla odrekati ključavničarjem usposobljenost za taka dela ter da bi se jim moglo prepovedati izvrševanje teh del.
HMELJ V VOJVODINI.
Poročilo iz Petrovca pravi, da je bila kupčija v hmelju v zadnjem času slaba, deloma vsled mraza, deloma vsled majhnih zalog iz leta 1928. Cene so ostale nespremenjene, 800 do 1200 Din za 100 kilogramov. Med producenti, ki svojih zalog iz leta 1928 niso prodali, vlada veliko nezadovoljstvo, kar bo imelo za posledico večje iztrebljenje hmeljskih nasadov. Po mnenju strokovnjakov je računiti z iztrebljenjem najmanj četrtine nasadov, vendar se zdi nekaterim ta številka previsoka in govorijo o 10 do
15 %. Hmeljarji, ki so se pričeli pečati s produkcijo hmelja šele v zadnjih treh letih, bodo iztrebili tudi 50 % ali še več, kar bo pa pač le bolj lokalnega značaja.
ŠVEDSKA ŽELEZNA IN JEKLENA INDUSTRIJA.
Najnovejša poročila Zveze švedskih železnih tovarn za leto 1928 nam pravi, da se pričenja švedska železna in jeklena industrija oživljati. Kljub štrajku v rudnikih, ki je potisnil ekspert rude od 10 milijonov ton dol na 5 milijonov, je produkcija jeklenih klad in valjanega železa lani vseeno precej napredovala: jeklene klade od 531.000 ton v letu 1927 na 595.000 ton v lanskem letu; valjano železo od 338.000 ton na 413.000 ton; nazadovala je pa produkcija surovega železa, od 417.800 ton na 393.100 ton. Na domačem švedskem trgu je domača železna in jeklena produkcija varovala svoj položaj. Na koncu leta so bile to-
varne železa bolj založene z naročili kot kdaj prej. Produkcija elektrojekla je narasla lani za 50 %. Na koncu leta je bilo sledeče število peči v obratu: 47 plavžev, 52 lancashirskih peči, 33 peči sistema Siemens-Martin (leto prej so bile številke sledeče: 33, 54 in 31). — Vzrok nazadovanja pri surovem železu so omejitve obratovanja vsled rudarskega štraj-ka, dalje pa tudi zmeraj večje napredovanje električnega topilstva potom peči sistema Siemens-Martin.'— V tekoče leto gledajo na švedskem z velikim zaupanjem.
* * *
INOZEMSKA POSOJILA NEMČIJE V LETU 1928.
Skupni znesek posojil, ki jih je najela leta 1928. Nemčija v Ameriki, je skoraj isti kot v letu 1927.: 1212 proti 1219 milijonom mark. A razdelitev na ameriške banke se je izpremenila. National City Co. je z 298‘2 milijoni mark napram 407-4 milijonom v prejšnjem letu izdatno nazadovala in ni več posebno daleč pred banko Dillon Read Go. z 212-5 oziroma z 248-6 milijoni. Na tretjem mestu je Harris Forbes s 144-9 (147), na četrtem Lee Higginson s 119-7 (67-2), na petem Brown Brothers s 96-6 in na šestem Speyer s 84 milijoni. Izven Amerike omenimo holandske kredite (139 in 143), angleške (133 in 117) ter švicarske (66 in 30). Zlasti Švica je veliko več posodila in je prišla že na polovico Anglije in Holandije.
PO SVETU.
Hipotekarna banka v Beogradu bo dobila novo stavbo.
Jugoslovanska Unionbanka, o kateri poročamo posebej, v zvezi z Rothschildom, bo prevzela tudi Trgovsko in industrijsko banko Vardar v Skop-Iju, ki ima 15 milijonov delniške glavnice in je ena od vodilnih bank v Južni Srbiji,-
Jugoslovanska pristanišča bodo pri-»edila svojo razstavo na velesejmu v Pragi in bodo poslala nato razstavljene predmete v svetovno razstavo v Barceloni. Prireditev ima v rokah Centralna zveza za Jadransko propagando v Splitu. V Pragi bo ta razstava postala morebiti stalna.
Brezposelnih v Avstriji je bilo sredi februarja 256.000, od teh na Dunaju nad 90.000.
Britansko - ogrska banka v Budimpešti je imela lani 3,477.000 pengo čistega dobička in bo razdelila 14-od-stotno dividendo ali 7 pengo (lani 13%). H M3ni
Brnska tvrdka Perutz je etablirala, kot smo poročali v Papi na Ogrskem tekstilno tovarno. Dela so končana in je te dni tovarna začela obratovati. Ima 20.000 vreten.
Nahajališča kroma v Bolgariji So odkrili pred kratkim nedaleč od mesta Plovdiva; takoj ko se je zaznalo za nahajališča te rude, ki so javljena kot zelo bogata, je bilo vloženih veliko prošenj za njih preiskovanje in je do danes tozadevno rezerviranih ze 50C0 hektarov.
Produkcija sladkorne pese v Avstriji je tako napredovala, da more kriti Avstrija že dve tretjini svoje sladkorne porabe z lastnim pridelkom. Glej poseben člančič.
Ogrska splošna Kreditna banka je imela lani 7,447.000 pengo čistega dobička in bo izplačala dividendo 51/3 pengo. V rezervni sklad so dejali 1 milijon pengo, a v penzijski sklad
300.000 pengo.
Hranilnih vlog v Avstriji je bilo na koncu januarja že za skoraj poldrugo milijardo Šilingov. Prirastek v janu-arjjl je znašal 60 milijonov šilingov.
Nove odredbe proti špekulaciji pripravljajo razne rezervne banke v Ameriki.
Kritje bankovcev pri Nemški državni banki je znašalo v sredi februarja 67-7 odstotkov.
S sladkorno peso obdelani prostor v Angliji je znašal lani 71.000 ha, za
19.000 ha manj kot v letu 1927. Pridelek na 1 ha je bil nekoliko večji, a ne čez 20 ton. Letos bo menda sladkorna pesa imela več obdelane zemlje.
Za prometno pot po Donavi se je
zelo začela zanimati Rusija in hoče uporabljati letos pri pošiljatvah, ki so namenjene v Južno Nemčijo, Češkoslovaško ali Avstrijo, v prvi vrsti to pot.
Japonci so naročili na Poljskem za
200.000 ton železniških tračnic.
Poljska trgovina pliša je sklenila
dogovor glede prodaje itd. Poljska se zmeraj bolj kartelizira.
Nemška trgovina s klobuki je na državnem zborovanju sklenila, da se konfekcija klobukov ne bo združila v trust.
Borzo kož bodo otvorili v maju v New Yorku.
Mexican Eagle Oil Co. poroča, da dividende petrolejske kupčije za leto 1928 ne bodo posebno ugodne, da se pa začenja sedanja doba z ugodnejšimi perspektivami.
Boksitna skladišča v Hercegovini so postala predmet živahnega izkoriščanja. Zlasti se zanimajo zanje ogrski finančniki.
»Hungaria« se imenuje nova plovb-na družba, ustanovljena na Reki z ogrskim in italijanskim kapitalom in je namenjena prometovanju z Levan-to. Zaenkrat dva parnika. Ogrska vlada bo dala družbi letno podporo 1 milijon pengo.
Francoski kartel cementa, ki so ga na koncu lanskega leta razpustili, so sedaj na novo ustanovili in reorganizirali.
Ameriška jeklena industrija je lansko leto prav ugodno zaključila. Priobčimo poseben članek.
Vi zaslužite,
nAGGI
-Je
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lel
26
te imate
izdelke za Juhe
stalno v zalogi I
IX. Ljubljanski mednarodni velesejem.
IX. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem se vrši letos od 30. maja do 1). junija. Za našo industrijo, obut in trgovino je postal velesejem že neob-hodno potreben. Ne gre samo za re-prezentacijo, velesejem je za večino raz-stavljalcev tudi materijalen uspeh, v še večji meri pa propagandni. Razstavljal-čevo tvrdko in njegove predmete vidi za časa velesejma dnevno na -tisoče obiskovalcev, katerim vsem ostane v spominu. To je gotovo eden najcenejših načinov propagande. Obiskovalci velesejma pa ne hodijo blago samo ogledovat, ampak se tudi kupčije najživahnej-še razvijajo.
Opozarjamo naše podjetnike, da se uradu velesejma čimpreje prijavijo k udeležbi in si tako zasigurajo ugoden razstavni prostor.
Izdajo Sejmskega Vestnika in ofici-jelnega kataloga IX. Ljubljanskega velesejma je poverila uprava velesejma kakor že leta 1927 in 1928 tudi letos tvrdki »Saturn« F. Leonov, Ljubljana, Rimska cesta 6. Tvrdika spnejema tudi vse oglase za te izdaje in za sejmsko legitimacijo. Prva številka Vestnika z zanimivo vsebino izide 15. aprila.
Oddaja prostorov za obratovanje kina »Ljubljanski dvor« se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 2. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Ponudbe in povpraševanja.
Velika tvornica tenisovih raket: The T e n n i s H u t C o., m a n u -faeturers and vvhoiesale exporters, Lialkot City, India, -ki jo financijelno podpira vlada v Puinjabu v Indiji, želi stopiti v stike s tukajšnjimi tvrdkami, ki uvažajo športne predmete, posebno za tenis in nogomet. To podjetje je tudi pripravljeno prevzeti zastopstvo naših tvrdk, ki bi želele uvažati v Indijo. Dopisovanje je vršiti v angleškem jeziku.
* * *
Tvrdka: Per Hulbrandsen, Oslo, S t o r g a r t e n 25, ki proizvaja prvovrstne športne predmete, želi stopiti v stik s tukajšnjimi trgovci s športnimi predmeti. Dopisovanje se vrši v nemškem jeziku.
* * *
Tvrdka Karl Mattausch,
Ketzelsdorf bei Konigin-h o f a. Elbe, Čeh o slovaška, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami oziroma stopniki, ki se pečajo s prodajo tekstilnih strojev in orodja. * * *
Tvrdka: Onest J. Ter z is,
Alexandroupolis ( Dede ' a g a t s c h ) želi stopiti v stik z lesnimi tvrdkami, ki se zanimajo za izvoz stavbnega, rezanega lesa v Grčijo, Turčijo in Egipt.
ZA MEDNARODNO UREDITEV LESNE TRGOVINE.
V zvezi z objavo v »Trgovskem listu« z dne 16. februarja 1929 pod naslovom »Za mednarodno ureditev lesne- trgovine« obveščamo interesente, da bode zbornica dunajska borze, kakor nam naknadno ^ javlja, sama izposlovala izdajo potrebnih velesejmskih legitimacij ter jih direktno dostavila priglašencem. Da ji moremo pravočasno javiti imena in natančne naslove udeležencev, prosimo vse interesente vljudno, da nam iste sporoče zanesljivo do vključno 26. t. m.
— Tajništvo Ljubljanske borze.
NOVE DELNIŠKE DRUŽBE V BOL- , G ARIJI.
Leta 1927 so ustanovili v Bolgariji 60 novih delniških družb s skupnim druž-binim kapitalom 199 milijonov levov; leta 1928 je bilo pa ustanovljenih 64 novih delniških družb z delniško glavnico 255 milijonov levov. Število se torej lani ni dosti premaknilo, pač pa višina glavnice, in je ta glavnica tudi že polno vplačana.
RAZNO.
Praktični pripomoček za sestavo davčne prijave za pridobnino je izšel v zalogi Jugoslovanske .knjigarne v Ljubljani in velja 2 Din. Na podlagi tega vzorca bo vsakemu trgovcu takoj jasno kako naj -sestavi svojo prijavo. Velja pa ta pripomoček osobito le za neprofokoli-rana manjša podjetja in obrate, pri katerih se navadno začetna in končna zaloga blaga in začetni in končni blagovni dolgovi in terjatve za blago bistveno ne -spremene. Za protokolirane večje firme, pri katerih se zgoraj navedena dejstva spreminjajo, se pa morajo pri ugotovitvi kosmatega dohodka vpošte-vati zaloga, blagovni dolgovi in terjatve tako začetne kot končne. Sicer pa morajo te tvrdke itak voditi po zakonu predpisane trgovske knjige, ki so za ugotovitev dohodkov merodajne.
Courtaulds nad 5 milijonov dobička. Angleški koncern umetne svile Courtaulds naznanja, da znaša dobiček leta 1928 po odbitku vseh stroškov za davke, razvrednotenje itd. 5,170.000 funtov proti 4,580.000 funtom v letu 1927. Od tega zneska bodo dejali 1 milijon funtov v rezervni sklad in bodo razdelili končno dividendo 10 %. Skupna dividenda za poslovno leto 1928 znaša 15% davka prostih na podvojeni kapital; med letom so izplačali namreč že in-terimno dividendo 5 %. Leta 1927 so pomnožili kapital za 25 %. Delničarji z dividendo 15 % niso nič kaj zadovoljni, ker so splošno računili na 18 do 20
od-stotkov, čeprav je upravni svet sam pred kratkim opozarjal, da po podvojitvi delniške glavnice zahteve po dividendi ne smejo biti previsoke. 5.170.000 funtov = 1 milijarda in 430 milijonov dinarjev.
Agrarna reforma na Ogrskem in banke. V smislu zakona morajo dobiti oni posestniki, fcojih svet je bil v svrho agrarne reforme razlaščen, denar za ta svet nakazan v treh obrokih. Ker ni denarja in ker je kmetijstvo zadolženo, hočejo sedaj ogrske velebanke izvesti pospešeno financiranje agrarne reforme, seveda ne iz človekoljubnih nagibov. Vršijo se pogajanja z inozemskimi finančnimi konsorciji glede dobave potrebnega kapitala. Budimpešte velebanke hočejo razlaščenim posestnikom izplačati prevzemni znesek že takoj v prvem letu, po odbitku 8 % provizije, in hočejo dobiti ta znesek v obrokih nazaj od zavoda, ki je bil ustanovljen za financiranje agrarne reforme. Velebanke poskušajo vsa sredstva, da bi se kakorkoli udeležile financiranja agrarne reforme.
Butlcgarji izgnali suhače iz mesta. Cedar City, Utah. V tem rudarskem mestecu je zavladala butlegarska diktatura. Ko je pred par dnevi skupina zveznih prohibičnikov posetila mesto, so jim butlegarji poslali ultimat, da morajo takoj oditi. Prohibičniki so se upirali, toda šerif jim je povedal, da jim ne more jamčiti zaščite. Tedaj je eden su-hačev izjavil, da lahko natepe najboljšega butlegarja. Zadnji so brž vlekli slamo in eden je bil izbran za pretep. Boj se je vršal pred mestno hišo in su-hač je bil tepen kot slama.
Američani pojedli 880 milijonov »hot dogs«. Statistična vest iz krogov mesarskega trusta v Chicagu se glasi, da je ameriška publika pojedla 880 milijonov rjavih klobasic, takozvauih »hot dogs« v letu 1928. Produciranih in prodanih je bilo skupaj 88 milijonov funtov klobasic, na vsak funt pa gre deset klobasic.
Ljubljanska borza.
Tečaj 22. februarja 1929. Povpra- ševanje Din Ponud Um
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold. . —•— 22-8225
Berlin 1 M 13-5126 13-6425
Bruselj 1 belga 7-9156
Budimpešta 1 pen gel . . —•— 9-9364
Curih 100 Ir 1094-40 1097-40
Dunaj 1 šiling 7-9925 8-0225
London 1 funt ....... 276-16 27696
Newyork 1 dolar 66-86
Pariz 100 fr 221-50 223-50
Praga 100 kron 168 53 169-33
Trst 100 Ur — 298-65
Vrednote: Delnice: a) Denarn zavudi:
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavami, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«!
dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska šte-di-onica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana d ena r 120 Din; »Stavbna ,družba« d. d. Ljubljana denar 56 Din; »šešir« tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Kranjska 'industrijska družba, Ljubljana, denar 222; Tvornica za dušik d. d. Ruše, denar 260, blago 280 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., m-onte 1 m3 Din 260—300; brzojavni drogovi 250 do 280; bordonali merkanlilni 320—350; trami morkanlilni 260—300; škorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; škorete, podmer-ne, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kon., od 16 cm napreii 550—600; deske-plohi, par., od
16 cm naprej 580—630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testeni 500 do 550; tavclete 1200—1250, Hrast: hlodi I., II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, neobrobljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250, Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za 100 kg 85-90.
Eksekutivni nakup: ca. 140 m3 desk (smreka, jelka), 4 m dolgih, malo koničnih (do 3 cm), tambante (izključeno gnilo in razbito), 28 mm debele, od 16 cm širine naprej,
media ca. 22 cm, teža 1 m3 do 530 kg, cena franka vagon meja via Postojna tranzit, dobava sukcesiivna: 680 Din.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slovenska postaja dobava promplna, plačilo v 30 dneh, 305—307 50; bačka, 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh, 310—312 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 315—320; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 322-50—325 Din. — Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava, slov. postaja 345; bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja 310—312-50. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-50; bački, ozimni, 67/68 kg 330—332-50 Din. — Soršca: 50% rži, 50% pšenice, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh, 285—290 Din. — Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420-425 Din.
Eksekutivna prodaja: 200 stotov zdrave, rešetane, s-u.he, gornje bačke pšenice, 7980 kg. efekt, težine, z 2% primesi, letine 1927, franko mlin Franc Juvan, Srednje Gameljne, plačljivo takoj ob prevzemu blaga. Kupec mo,ra dostaviti za napolnitev pšenice svoje vreče. Prevzem blaga se mora .takoj izvršiti. Vse stroške, ki so v zvezi s prevzemanjem blaga, nosi kupec; 285 Din.
Tondonea: les: neizpremenjena; deželni pridelki: stalna.
Zaključki: les: 1 vagon; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Kvalitetna
znamka
Zahte-
vajte
povsod!
ALUMINIJEVA TOVARNA NA OGRSKEM.
Ameriški, švicarski in avstrijski finančniki so ustanovili s sedežem v Chu-ru (Švica) družbo z naslovom Societd Ananyme d’Aluminium; njen cilj je izdajanje emisij družbam, ki se pečajo s fabrikaciijo aluminija. Ogrski krogi upajo, da jim bo ta družba pripomogla do ustanovitve tovarne za izdelovanje aluminija. Kakor vemo, je Ogrska na surovinah za fabrikacijo aluminija izredno bogata.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Obče odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov belih platnenih zdravniških plaščev. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave 13.000 kg petroleja. Mašin-sko odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 komadov praš-nic, 800 zvitkov brzinomerilnih trakov; do 5. marca t. 1. pa glede dobave krede, plovca, boraksa, steklenega papirja, kleja, kita, kolofonije, šelaka in čopičev. (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave železnih plošč za Brotan-kotle; do 2. marca t. 1. pa glede dobave 90 komadov straniščnih školjk. — Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 1. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kilogramov fimeža in 500 kg slikarske zemlje. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. — Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov koles iz jekla. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije Dne 5. marca t. 1. pri Inženjerskem odele-nju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede zgradbe kuhinje za pešadij-ski bataljon v Škofji Loki; pri Inženjer-skem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu pa glede zgradbe skladišča v Karlovcu. — Dne 5. marca t. 1. pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 30.000 kg pisanega bombaža za čiščenje; dne 6. marca t. 1. pa glede dobave 30.000 kg krovne pločevine. — Dne
5. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 20.000’ komadov bukovih pragov; dne 8. marca t. 1. glede dobave 18.000 komadov mrežic za plinsko razsvetljavo, in šip za va-gonska okna; dne 9. marca t. 1. pa glede dobave 35.000 kg bukovega oglja in 20 tisoč kilogramov livarskega koksa. — Dne 8. marca t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 3200 m konopnenih vrvi. — Dne 8. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telefonsko--telegrafskega materijala in signalnih naprav. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani.) — Dne 28. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju ofertalna licitacija glede dobave poljskih kuhinj. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi).
— Dne 4. marca t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 6000 komadov slamnic. (Pogoji so na vpogled pri istem slagalištu.) — Dne
6. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija iglede dobave živil (testenine, zdrob, riž, fižol, čebula, mast, sladkor, čaj, olje, kis, cikorija itd.). (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene komande.) — Dne 8. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi 32. artiljerijskega polka v Mariboru ofertalna licitacija glede dobave živil (fižol, riž, zdrob, kava, sladkor, moka, testenine, rezanci, marmelada, rozine, cikorija, ječmen, čebula, milo itd.). (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene komande.)
Prioorocaste, prosim, svoiim od emaltem priljubljene
NAGGI"" izdelke za luhe.
«aipe.u:e v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešmk, Maribor, Cankarjeva 6
Lahka pr&daia! Dober zaslužek!
Industrija.
Angleške elektrarne v rokah Ameri-kancev. Iz Newyorka prihaja poročilo, da je Utility Power and Light Corporation, ena največjih ameriških električnih družb, nakupila ves kapital sedmerih najpomembnejših angleških električnih družb, večinoma v Južni Angliji. Znani lord Birkenhead je pripravljen, da postane generalni ravnatelj nove družbe, ki se bo ustanovila in ki se bo imenovala Greater London and Coun-tries Trust Co. O višini nakupnime še nič ne beremo.
TRŽNA POROČILA.
TRG JAJEC.
Vsled velikega mraza je prodaja ja-jec v zadnjem času zelo zastala in prav tako tudi produkcija jajec. Vseeno sta pa Rusija in Rumunija pripeljali večje transporte na nemški trg, Rusija poleg tega še 12 vagonov konservirane perot-nine. Izvoz iz Rumunije je olajšan vsled znižanja izvozne pristojbine od 1 leja na 50 banijev.
Tržne cene v Ljubljani dne 15. februarja 1929.
Govedina v mesnicah po mestu: I. vrste kg 17 Din; II. vrste 15 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 17, II. vrste 15, -III. vrste 12 Din; 1 kg jezika 17—20 Din; 1 kg vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18, ledic 18—20, možganov 20—25, loja 5—10. Teletina:
1 kg I. 20—22-50, II. 18—20; 1 kg jeter 25—27-50, pljuč 15—20 Din. Svinjina: 1 kg I. 25, II. 20—22 Din; 1 kg pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev
6, trebušne sdanine 28—27, slanine ribe in sala 28, mešane slanine 25—26, slanine domačih prašičev 23—25, 1 kg slanine na debelo 25—26, masti 30—32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. 30—32-50, II. 25—27-50, 1 kg prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din. Drobnica: 1 kg koštnina 13—14, jagnjetine ,18—20 Din. Konjsko meso: 1 kg I. 8, II. 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debrecin-skih 40, hrenovk 30—32, safalad 28—32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 26—30 Din. Ribe: kg karpa 25—30, ščuke 25—30, mrene 15 do 20, pečenke 16—45 Din. Mleko, maslo, jajca sir: 1 liter mleka 2-50—3 Din, 1 kg surovega masla 40, Čajnega masla 48—56, masla 44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 10, eno jajce 2—2-50 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16—22 Din, 1 1 vina dalinatinca 11—14, 1 čaša piva 3.50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piiva 5-50—6 Din. Kruh: 1 kg belega 5-50, črnega 4-50, rženega 4-50 Din. Sadje: 1 kg lususnih jabolk 10, jabolk I 8, II. 6, III. 5 Din, 1 oranža 1—1-50, limona —-75 do 1, 1 kg rožičev 8—10, fig 10—16, dateljnov 28, mandeljnov 52 do 70, orehov 12, luščenih orehov 36, suhih češpelj 8—12, suhih hrušk 10 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, 1 kg pražene kave I. 90—100, II. 70—80, III. 56—60, 1 kg kristalnega belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15‘50, 1 kg kavne primesi 18, 1 kg riža I. 10,
II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg debele soli 2-50, 1 kg mlete soli 2-75, 1 kg celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, 1 kg pralnega luga 3.75, 1 kg čaja 80 Din. Mlevski izdelki: moka št. 0: na debelo 410—415, na drobno 4‘75—5; št. 2: na debelo 385 do 395, na drobno 4-50—4-75; št. 4: na drobno 4'25—4-50; št. 5: na debelo 360 do 370; št. 6: na debelo 315, na drobno 3'50—4-—; 1 kg kaše 5-50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4-50—5 Din. Žito: stot pšenice 295—300, stot rži 295—320, istot ječmena 310—330, stot ovsa 300—3.25, stot prosa 280, stot nove, sušene koruze 335, stot ajde 205 do 275, stot fižola, ribničana 830, prepe-ličarja 850, stot leče 1400—1600 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30 Din, 1 m3 trdih drv 180 Din. Krma: stot sladkega sena: vagonske dobave 1.15, 150; pol sladkega sena: vagonske dobave 105,
125, kislega sena: vagonske dobave 105, 100; stot slame 75—100 Din. Zelenjava
1 kg endivije 20—22, merica motovilca
3, 1 kg radiča 26, poznega zelja 3—0, rdečega zelja 6—7, kislega zelja 3 50—5, ohrovta 3—5, karfijol 12, kolerab, pod-zemljic 1-25—1-50, čebule 4—5, česna 10—12, krompirja 1-50—'2, repe 1'50 do 1-75, kisle repe 2-50—3, korenja 6—8, peteršilja 15—20 1 kg zelenjave za juho 8—12 Din.
'M
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
UUBLIRNA
ZALOGA sveže pražene kave, mletih diSav in rudninske vode.
Zahtevajte
TRAJNO koristno darilo je samo
.GRITZNER* in .ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj
"URANIA".
Znižane cene, najlepše opreme edino le
JOSIP PETILINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913.
Pridite na
Lipski pomladni velesejem 1929
Pričetek 3. marca
Splošni vzorčni velesejm od 3. do 9. marca
Veliki tehnični velesejm in stavbeni velesejm......................... od 3. do 13. marca
Tekstilni velesejm................... od 3. do 7. marca
Čevljarski in usnjarski velesejm od 3. do 6. marca
- - Kljutavmce • -
za potne košare v raznih oblikah in velikostih ima vedno veliko zalogo in nudi najceneje
FEUKS TOMAN ml. Ljubljana, Resljeva c. 30
Varujete se škode, če daste Vaše
POSLOVNE POGODBE IN BILANCE
po meni preizkusiti in če uvedete namesto ameriškega ali dvojnega ali pa celo kopirnega knjigovodstva
moj sistem knjigovodstva
Sistem Kovač: Enkratni vpis izraža obenem >debct« in »kredite, poslovanje z listki odpade, izredno malo pisanja, največja preglednost, dnevna bilanca, pozabljenje ali izpregled nemogoče i. t. d. Stroški za uvajanje minimalni.
M. Kovač, izvedenec za knjigovodstveno stroko Ljubljana, Gregorčičeva ul. 7/III. Maribor, Krekova ul. 6.
j MCSdSHBI
Vsa pojasnila dobite pri:
Cast. zastopstvu za ljubljanski okraj
STEGU, Ljubljana, Gledališka ul. 8/II
Telefon 2925
Trgovci in industrijct
TRGOVSKI — LIST! —
** priporoča wa
ultinj! Ml!
TISKARNA MERKUR, LJUBLJANA. GREGORČIČEVA PL. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih uradnih in trgovskih tiskovin.
>j\NOC£/
▼ tovarna w
vinskega kisa, d. s o. Ljubliana
nudi najflnajil in najofeusnaitt namizni kit iz prlstnaga vina. TahnlCno In hlgljanitn« najmodamaja uraja-na kisama v Jugoslaviji.
MMlUan«, Dunajska cesta la, H. nadstr. SaMavafta poaadfca I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
ustanovljena 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ustanovuen« «00.
:
Delniike glavnica t PODRUŽNICE : Brzojavni nai
Din 50,000.000*—. Breilce, Calja, Črnomelj, Kranj, Maribor, Matkovi«, Novi Sad, Novo mesto, Banka Ljubljana.
Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Trst.
Skupne rezerve cai 11 1 ' 1 Tel. itev. 2861, 2413, 'J
Din 10,000.000*-. Se priporoia ta vse banine posle. 2502,2503.
111 1 ■ T-—--------------- ‘............................... --1-----------------------------------------— ---------.
Bt*1» dr. ITA M PUCS3. — la traorrsto - iodeatrifeko d. d. >KUDLKUB< kol i*l*4«t«lja ta tiakarjai O. KIHALE K, UjaMjana.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si