PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plaCana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir

Leto XX. St. 275 (5958)
TRST, sreda 2. decembra 1964
ZAČASEN SPORAZUM MED DELEGACIJAMI V NEW YORKU
Devetnajsto zasedanje glavne skupščine OZN se je začelo s sprejemom treh novih članic
Predstavnik Gane Alex Quaison Sackey novi predsednik skupščine Odložena za tri tedne debata o vprašanjih, kjer niso mogoči sklepi brez glasovanja - Danes nov razgovor Rusk-Gromiko
NEW YORK, 1. — Ob 21.34 po srednjeevropskem času se je začelo 19. zasedanje glavne skupščine OZN. Predsedoval je dosedanji predsednik Carlos Sosa-Rodriguez. Delegat Gane A-lex Quaison-Sackey je bil izvoljen za predsednika sedanjega
arn i o clniTkS/MTiP
Usedanji predsednik je izrazil željo, naj bi delo skupščine Potekalo v soglasju. Dodal je, da je nujno potrebno okrepiti OZN in v ta namen so potreb ne žrtve.
Zatem je glavni tajnik OZN U
Tant sporočil, da za dva ali tri tedne ne bodo načeli med splošno razpravo tistih vprašanj, o katerih oe bodo mogli odločati soglasno, t- j. brez glasovanja. U Tantov delovni načrt je skupščina odobrila brez diskusije in brez komentarjev.
Takoj nato je dosedanji predsednik sporočil, da je za predsednika devetnajstega zasedanja «brez glasovanja)) imenovan stalni predstavnik Gane Alex Quaison Sackey, Id je prišel na oder, oblečen v rdečo pozlačeno togo. Novi predsednik je imenoval verifikacijski °dbor, ki bo med drugim obravnaval vprašanje kitajskega predstavništva. Članice odbora so: Avstralija, Kambodža, Kostarika, ZDA, Gvatemala, Islandija, Madagaskar, 2AR in SZ.
V svojem govoru je novi predsednik poudaril, da je njegova izvolitev počastitev vse Afrike in še Posebej Gane, počastitev tudi milijonov ljudi afriškega porekla po-
vsod po svetu. Dodal je, da je bila njegova dežela, prav tako kakor druge v Afriki, podvržena tujemu izkoriščanju in aa ima Afrika sedaj novo obličje.
Govoril je zatem o nalogah OZN in je v zvezi s tem izjavil, da se pred glavno skupščino še ni obravnavalo vprašanje združitve Nemčije. Predlagal je ustanovitev posebnih odborov, ki naj proučijo kritične mednarodne probleme.
Zatem so bile Malta, Malavi in Zambija sprejete v OZN brez glasovanja. S tem je število članic OZN narastlo na 115. Po sprejemu novih članic je bila seja zaključena. Delo se bo nadaljevalo jutri ob 16.30 po srednjeevropskem času. Jutri se bo začela splošna debata.
Z začasno odložitvijo tistih vprašanj, o katerih ne morejo odločati brez glasovanja, je za sedaj odvr-njena nevarnost zaostritve zaradi spora o prispevkih za operacije OZN v Kongu in na Srednjem
| vzhodu, ki jih SZ noče plačati,
' ker ni bil zadevni sklep sprejet v varnostnem svetu. Kakor je znano, so nekatere države nameravale zahtevati, naj se SZ odvzame glasovalna pravica. Za jutri popoldne je določen nov razgovor med Deanom Ruskom in Gro-mikom, ki bosta nadaljevala pogajanja o tej zadevi. Zvedelo se je, da ameriška in sovjetska delegacija proučujeta kompromisni predlog Afganistana, ki določa nadaljevanje dela skupščine m predvideva v prihodnje sistem prostovoljnih prispevkov. Baje je Sovjetska zveza načelno sprejela ta predlog, a je še prej zahtevala in dosegla, da se črta vsako sklicevanje na določene zapadlosti za vplačila. Nocoj se je sestala skupina 56 azijskih in afriških držav, ki bo eventualno pritiskala, naj velike države sprejmejo ta kompromisni predlog.
Dobro znamenje je tudi, da se Sovjetska zveza ni uprla postopku, ki so ga uporabili na današnji seji glede imenovanja novega predsednika, verifikacijskega odbora in sprejema novih članic. Jutri bodo morali imenovati splošni odbor, ki bo moral pripraviti dokončni dnevni red zasedanja. Prevladuje mnenje, da se bo delo skupščine nadaljevalo še nekaj časa, ne da bi prišlo do glasovanj.
Johnson se posvetuje z generalom Taylorom
Pred raztegnitvijo napada na Severni Vietnam in Laos? Vedno večja napetost med sajgonsko vlado in budisti
WASHINGTON, 1. — Ameri ški predsednik Johnson je sprejel danes ameriškega poslanika v Južnem Vietnamu generala Taylora. Navzoči so bili tudi državni tajnik Dean Rusk, tajnik za obrambo McNamara, načelnik odbora glavnih štabov Weel-
DANES ZJUTRAJ OB 4.30 IZ RIMA
Pavel VI. je odpotoval v Indijo prvič v zgodovini kat. cerkve
Ob 8.45 bo za tri četrt ure prekinil polet v Bejrutu, ob 16.45 pa bo letalo pristalo v Bombayu, kamor je že včeraj prispel obrambni minister Andreotti
VATIKAN, 1. — Jutri zjutraj ob bodo imeli poleg predsednika re-4.30 bo papež Pavel VI. odpoto- publike samo še predsednik vlade, val s posebnim letalom družbe ministri, poslanci, cerkveni dosto-«Air India» v Bombay, kjer se bo janstveniki, diplomati in še neka-udeležil evharističnega kongresa, ki tere druge osebnosti, ga	prirejajo indijski katoličani.	p0 kratkem	razgovoru	z	Helou-
Papeža spremlja 14 oseb, med ka-! jem jn po blagoslovu bo papež s terimi so: kardinala Tisserant, de- SVojim spremstvom nadaljeval po-kan kardinalskega kolegija in Ci- tovanje .tako da bo v Bejrutu ostal cognani državni tajnik, monsignor- j samo 45 minut. V Bejrut je prišla
in	CnmnoA in Fini 1’Annno lri da	..	. ._i__ J _ 1__: 1.	4 _ Cini in
'^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiifuiiimiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHUKiiiiiliiiuunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiniiiiffiiiiiiiiiiiifiiiiiii
NADALJUJEJO SE POGAJANJA 0 KMETIJSKI POLITIKI ŠESTIH
Se vedno precejšnja razlika med stališčem Bonna in Rima
Zasedanje IEI v Parizu * Danes se začne zasedanje organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj
BRUSELJ, l. — Danes se je nadaljevala debata o skupni kmetijski politiki držav zahodnoevropske skupnosti. Nemci so danes sporočili sklepe, ki jih je sprejela včeraj bonska vlada Slede poenotenja cen žita. Ti sklepi se v glavnem ujemajo s Predlogi izvršilnega odbora.
. Francoski delegati so poudarili, se je treba držati določenega
roka glede sporazuma. Italijanski fjelegati pa so poudarili svoje sta-Msče, gl so ga obrazložili v spomenici, ki je bila predložena vfe-raj. Italijanski minister Ferrari Ag-gradi je izjavil, da je nemško sta-usče še daleč od italijanskega. Mi-hister Je dalje izjavil: «Nedvomno pozitivno dejstvo, da je tudi riemčija pojasnila svoje stališče in “Poročila konkretne predloge. Tali0 je končno jasno stališče vseh rfiegacij in je mogoče njih primerjanje ter konstruktivna deba-,?• Tudi glede bistva smo ugotovi-I* nekatere pozitivne plati, toda , še točke, ki nas zelo zaskrblja-Kar se nas tiče, moramo potr-S111. kar že zdavnaj govorimo in Jjar smo v bistvu poudarili na zad-oiem zasedanju. Upamo, da bo v Prihodnjih tednih moč najti spo-JPjjum o temeljnih točkah, in mu-r**11. bomo naš prispevek, da bo rešitev v skladu z duhom pogod-
Opozoriti pa moram na pro-Pieme, ki smo Jih predložili svetu 0 ki jih je treba rešiti v okviru ur»vnovešene skupne politike.*
»N* popoldanski seji je minister
ari Aggradi med drugim vztra-, Pri nekaterih točkah Nato so r°lo4ili argumente, ki jih mora Proučiti poseben odbor za kmetij-”|v°. ki se je že lotil dela. Zatem e bodo posamezne delegacije posvetovale s svojimi vladami in 12. Il, m. bo novo zasedanje sveta ministrov, da pregledajo, ali 0 pogajanja napredovala. V P*«*k bo prišel v Rim podpredsed-J"* komisije Mansholt, ki se bo *oČ?0varJal z Italijanskimi vodi-I®)* Ministri se bodo ponovno eestalt 17. in 18. t. m. da vidijo, 11 so mogoči dokončni sklepi.
Fkrlzu se le začelo danes zajedanje skupščine zahodnoevrop-“*e zveze, v kateri so včlanjene ržave skupnega tržišča in Velika rltanija. Predsednik skupščine , °hmid je predlagal, naj se ZEZ v?1 celota vključi v NATO in naj le zastopana v svetu NATO. Dalje dai, ,hmid predlagal, naj se na-rrJdje pot zahodnoevropske enotni?.?,, združitve s skupno zunanjo Pdjtttk° ter obrambno politiko še-. držav skupnega tržišča, ne čakali na priključitev Ve-
med skupnim tržiščem in Veliko Britanijo.
Danes so razpravljali tudi o poročilu glede evropske varnosti in zahodne strategije, ki ga je pripravil nizozemski katoliški poslanec Duynstee. Resolucija, ki jo je odobrila komisija za obrambo in oborožitev, poziva vse vlade ZEZ in NATO, naj podpirajo večstransko jedrsko silo. Tiste države, ki ne morejo sodelovati v tej sili, pa naj ne ovirajo naporov za ustanovitev te sile v okviru NATO.
Ob začetku popoldanske seje skupščine je glavni tajnik NATO Manlio Brosio izjavil, da bi morali odkrito in lojalno razpravljati v NATO in v ZEZ o večstranski jedrski sili. Kar se tiče odnosov med ZEZ in NATO, je Brosio izjavil, da bi bilo «nevamo» ustanavljati v NATO «bloke ali skupine držav, ki bi bile vezane, da stalno vodijo skupno togo politiko, ne da bi upoštevale stališča ostalih svojih zaveznikov«. Pripomnil pa je, da občasna diskusija nekaterih vprašanj za zbližanje stališč pa lahko olajša delo sveta NATO.
Jutri se bo začelo v Parizu zasedanje organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, v kateri so včlanjene evropske države skupnega tržišča in EFTA ter ZDA, Kanada in Japonska. Italijansko delegacijo bo vodil minister za proračun Giovanni Pieraccini, ki Je prišel danes v Pariz. Izjavil Je, da je letošnje zasedanje važno, ker so v ospredju številna vprašanja medsebojnega gospodarskega sodelovanja Na zasedanju bodo proučili gospodarsko stanje v državah članicah, analizirali bodo zaključke konference o trgovini in razvoju, ki Je bila nedavno v Ženevi, ter gospodarske ukrepe angleške vlade. Govorili bodo tudi o sprejemu Grčije in Turčije kot polnopravnih članic.
velikim sprejemom, ki ga bo priredil mehiški zunanji minister. Današnji slovesnosti je prisostvovalo pet bivših mehiških predsednikov. Danes je prevzela posle tudi nova mehiška vlada, ki jo je sestavil novi predsednik. Zunanji minister bo Antonio Carrillo Flores.
Sprejem pri I. Vejvodi
RIM, 1. —^Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je priredil sinoči v svoji rezidenci v Rimu ob državnem prazniku 29. novembra slovesen sprejem, katerega so se udeležile ugledne italijanske osebnosti, med njimi tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari, ki se je včeraj vrnil z obiska v Jugoslaviji, državni podtajnik Lupiš, visoki funkcionarji predsed-ništva republike, vlade in zunanjega ministrstva, mnogi senatorji, poslanci, zastopniki gospodarskega in kulturnega življenja, veleposlaniki in diplomatski zastopniki drugih držav. Na sprejemu so bili tudi generalni tajnik KP Italije Luigi Longo s člani vodstva stranke, zatem demokristjan-ski poslanci in predsednik italijan-sko-jugoslovanske interparlamen-tarne skupine Danilo De Cocci in druge osebnosti.
ler in druge osebnosti.
Predstavni« Bele hiše je izjavil, da bo general Taylor ostal v Wa-shingtonu še dva ali tri dni in se bo nato vrnil v Sajgon. Pred od hodom bo imel nov razgovor s predsednikom Johnsonom.
Sporočilo Bele hiše pravi med drugim, da so predsednik Johnson in njegovi svetovalci proučili «vedno številnejše dokaze o stalni in povečani podpori, ki jo Severni Vietnam daje Vietkongu, ter dokaze o navzočnosti sevemovietnam-skih sil v Laosu in o prenehanju sevemovietnamskih sil po laoškero ozemlju ob kršitvi ženevskih sporazumov iz leta 1962.
»Predsednik, nadaljuje sporočilo, je dal navodila poslaniku Tayloru. naj začne nujna posvetovanja z južnovietnamsko vlado o ukrepih, ki bi bili potrebni za izboljšanje položaja z vseh vidikov. Predsednik je poudaril, da je temeljna politika ZDA v «dobavljanju vse mogoče in potrebne pomoči južnoviet-namski vladi in ljudstvu v njihovi borbi proti uporu in napadu, ki sta podpirana od zunaj«.
Kar se tiče poročila, ki ga je pddal general Tavlor na današnji seji, je rečeno, da Taylorovo poročilo omenja naslednje točke: 1. Politični položaj v Sajgonu je še vedno težaven, toda nova vlada, ki jo vodi ministrski predsednik Tran Van Huong, se zelo trudi, da okrepi narodno enotnost, ohrani u-gled in nadaljuje borbo proti Vietkongu. 2. Vprašanja, ki se tičejo varnosti, so se povečala v zadnjih mesecih, v severnih pokrajinah Južnega Vietnama. Efektivi vladnih oboroženih sil, predvsem pa južno-vietnamskega letalstva so se povečali. 3. Vladne sile še dalje zadajajo hude izgube Vietkongu. 4. Kmetijska proizvodnja stalno narašča. Domače cene in domača valuta sta »precej ustaljena«. 5. Povečano nadzorstvo prometnih vezi s strani Vietkonga pa ovira trgovino v notraniosti dežele.
Kakor piše «New York Dai!y News», je poveljnik ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu general Westmoreland baje naklonjen načrtu, ki ga zagovarja general Taylor in ki določa omejene napade ameriških letal na ceste v Južnem Laosu in nato na oporišča v Severnem Vietnamu.
V Sajgonu pa je napetost med vlado in budisti vedno večja. Budistični zavod za širjenje vere je obtožil vlado, da je v nedeljo organizirala «izzivanje med pogrebom nekega mladeniča. Med pogre. bom so našli orožje Vietkonga v zadnjem avtomobilu sprevoda.
Glavni bone Tič Hujen Kuang javlja, da so od včeraj vse pagode v pripravljenosti, da preprečijo izzivanja. Budistični zavod je za-
prt. Prav tako je prazno ogromno dvorišče okoli glavne pagode. Na dvorišču stražijo samo mladi budisti za španskimi jezdeci pred dvema vhodoma. Tudi po ulicah je zelo napeto. Oborožene patrulje skrbijo za spoštovanje obsednega stanja Tudi tisk je podvržen zelo strogi cenzuri, tako da zadnje dni izhajajo časopisi s številnimi praznimi stolpci.
ja Samore in Dell’Acqua, ki sta načelnika dveh odsekov državnega tajništva, prefekt za ceremonije msgr. Dante, prof. Fontana, osebni papežev zdravnik in drugi. Na izrecno prošnjo papeža je indijsko poslaništvo v Rimu dalo vsem vstopne vizume po popolnoma normalnem postopku zaradi tega, da bi «obdržali potovanje v Indijo v okviru navadnega zasebnega ob-isjta«.
Letalo bo pristalo najprej v Bejrutu ob 8.45 po krajevnem času, prihod v Bombay pa je predviden za 16.45. Letalo bo v radijski zvezi z uradi družbe «Air India« in posadka bo poročala o poteku poleta, za katerega se poudarja, da je najdaljši v zgodovini katoliške cerkve. V Bejrutu bo na letališču sprejel papeža predsednik libanonske republike Charles Helou, ki je v vsem arabskem svetu edini poglavar države katoliške vere in ki je v prijateljskih odnosih s papežem še iz časov, ko je Pavel VI. kot kardinal Montini imel v svoj-stvu državnega tajnika z njim tesne odnose, ker je bil Helou tedaj veleposlanik Libanona v Vatikanu. Patriarh msgr. Pierre Paul Meou-čhi je pozval vse vernike, naj pridejo k letališču, oziroma na šest kilometrov dolgo cesto, ki vodi
tudi posebna delegacija iz Sirije, ki jo bo vodil minister za informacije. Papeža bo pozdravil v Bejrutu tudi grško-katoliški patriarh is Damaska.
V Bombayu pripravljajo papežu zelo svečan sprejem in predvidevajo, da bo množica tako velika, da bo več kot 8000 policajev skrbelo za red poleg nekaterih policajev iz Italije in orožnikov iz Vatikana. Veliko skrb predstavljajo za policijo številni berači, čarovniki s kačami, tatovi itd. Dopisniki iz inozemstva so sicer najprej poročali, da bo policija vse- take osebe zaprla v posebno taborišče, toda sedaj se je izvedelo, da jih bodo prepeljali s tovornimi avtomobili okrog 100 kilometrov daleč iz Bombaya, ker so računali, da potrebujejo za povratek v mesto najmanj štiri dni, če se upošteva, da ne morejo prehoditi peš več kot km na dan. Medtem pa prihajajo na papežev naslov v Bombay pisma iz vseh krajev Indije, v katerih izrekajo prebivalci dobrodošlico,
Istočasno se evharistični kongres nadaljuje. V študijski komisiji kongresa je katoliški nadškof iz Durbana med drugim dejal, da je treba ravnati tako, da bi «ljube-
stranila železne zavese, iz bambu-ja in barvaste pregrade«. Bivša ni-zozemskša ministrica za socialno skrbstvo pa je dejala, da bi morale bogate države in kristjani, ki v njih prebivajo .pomagati državam v razvoju, s tem da bi plačevali višje cene za surovine, pri čemer ne bi smeli zahtevati za pomoč oolitičnih koncesij.
Italijanski obrambni minister Andreotti je odpotoval že danes z letalom v Bombay, da bi se u-deležil evharističnega kongresa, na katerem bo prebral 3. t.m. posebno poročilo, nato pa bo pozdravil kongresiste v latinščini. Sestal se bo tudi s predstavniki indijske vlade.
Iz New Yorka poročajo, da je kardinal Spellman včeraj med nekim banketom pokazal svojim gostem tisto znamenito papeževo tiaro, ki jo je Pavel VI. pred dnevi daroval siromakom vsega sveta. Kardinal je dejal, da mu je papež izročil tiaro med zasebno avdienco 18, novembra letos. Povedal je tudi, kako mu je uspelo prenesti tiaro po prihodu na letališče v New York mimo carinikov. Nekemu carinskemu inšpektorju, ki ga je vprašal, kaj vsebuje škatla iz belega usnja, v kateri je bila tiara, je kardinal odgovoril: »Cerkveni okrasek«.
iz mesta, kajti dostop na letališče zen in enotnost med kristjani od-
MINISTER GUI PREDLOŽIL POSLANSKI ZBORNICI
Zakonski ukrep o ustanovitvi državnih otroških vrtcev
Prva seja odbora za reformo državnih železnic ■ Resolucija vodstva PSDI . Posve-tovanja PSI o upravnih odborih - Cattani o združitvi socialistov . Jutri zasedanje glav. nega odbora PSIUP jn vodstva KPI - V kratkem obisk romunske gospodarske delegacije
MONTEVIDEO, 1. — Urugvajski zunanji minister je sporočil, da bo bivši argentinski predsednik Peron prišeli danes v Assuncion (Paragvaj). O Peronovem potovanju ga je obvestil urugvajski poslanik v Madridu. Minister je dodal: «Ne bom dopustil žalitve, kakršna bi bila, če bi Peron prišel v Urugvaj.« Minister je poudaril, da v nasprotju z govoricami ni urugvajsko poslaništvo v Madridu dobilo od Perona nobene prošnje za vizum.
RIM, 1. — V poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o državnem proračunu, ki jo bodo zaključili v petek; že jutri pa bodo dali na dnevna red dva zakonska osnutka, Id zadevata ukinitev posebne pristojbine za nakup avtomobilov in motornih čolnov ter nova določila glede opravljanja carinskih poslov v primeru da cariniki stavkajo, ker morata biti odobrena najkasneje do 10. januarja 1965. Današnja razprava je zadevala proračune ministrstva za zdravstvo, ministrstva za turizem in prireditve, ministrstva za prosveto in ministrstva za notranje zadeve.
V senatu so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega demokristjanskega senatorja Malvestitija, nato pa so razpravljali o vladnem zakonskem osnutku, ki predvideva povišanje pristojbine na kolkovane papirje od 200 na 400 lir. Gre za kolkovane papirje, ki jih državljani morajo uporabljati pri svojih odnosih s sodnijo.
Leva in desna opozicija nasprotujeta temu ukrepu in zatrjujeta, da bo ta ukrep podvojil že itak visoke sodne stroške, senator Palermo (KPI) pa je zatrdil med drugim, da bo to »preprečilo delavcem, uradnikom in pretežnemu delu srednjega sloja, da bi se obračali na sodišča«.
Hkrati so zatrjevali, da je ta u-krep v nasprotju z določilom u-stave, ki jamči vsem državljanom pravico, da se morejo obrniti na sodišče za zaščito svojih pravic.
Prosvetni minister Gui je danes predložil poslanski zbornici zakonski osnutek o ustanovitvi državnih otroških vrtcev.
Danes popoldne se je sestal pod vodstvom podpredsednika vlade
iiiiitiiiiiiiiiiuiiiiDiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitjifmiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Diaz Ordaz včeraj ustoličen
S? bi
iii__ caKan na prnujucnev ve-
Britanije. Dodal je, da ne gre SL,to. da bi zaprli vrata Veliki nniuK^1. toda «nl moč odložiti Jetične graditve Evrope*. Ne gle-»Ai.na to pa bosta morala skupaj,? ln svet ministrov ZEZ v tem in Pomnožiti stike med šestimi ^ Veliko Britanijo.
dnevnem redu zasedanja Je W).,a.va o NATO, o večstranski *Jtskl sili, razorožitvi, politični jSJmostl Zahodne Evrope in va-nem stanju v Zahodni Evropi.
ižge?*^ mlnlster
za zaklad Dol-
s„ - jo govoril o vprašanjih, ki nastala z omejitvijo britanske-
uvoza, brit ju t
rieiJ6’ da Podpira'ustanovitev stalit; ?. k°sP°darskega odbora v ZEZ, w Vzdrževal gospodarske stike
bi k. a' in J® izrazil željo, naj iL^iJčmska vlada v čim krajšem . n Ukinila omenjene ukrepe. De-
MEKSIKO, 1. — Gustavo Diaz Ordaz Je bil danes ustoličen kot novi predsednik Mehike. Ordaz je trinajsti mehiški predsednik, odkar Je v veljavi revolucionarna ustava od leta 1917. Diaz Ordaz, ki je bivši notranji minister, bo na predsedniškem mestu šest let. Novi predsednik ima 53 let.
Slovenost Je bila na sedežu parlamenta ob navzočnosti nad tri tisoč oseb, med katerimi so bili delegati 64 držav.
Po prisegi Je novi predsednik odšel skupno z dosedanjim predsednikom Lopezom Mateosom v vladno palačo, kjer sta skupaj prisostvovala vojaški paradi ob navzočnosti nad sto tisoč ljudi, ki so se zbrali na ogromnem trgu pred palačo.
Slovesnosti ob ustoličenju novega predsednika so se začele v petek in se bodo zaključile v četrtek z
ZARADI NAPADA NA KONGO
Skupina šestnajstih držav zahteva nujno sejo varnostnega sveta OZN
V Stanleyvillu se nadaljujejo boji - Padalci so se vrnili v Bruselj - Čombejev razgovor z de Gaullom
NEW YORK, 1. — Šestnajst držav je danes uradno zahtevalo nujno sejo varnostnega sve ta OZN v zvezi z napadom na Kongo. Te države so: Alžirija, Afganistan, Burundi, Dahomej, Kongo-Brazzaville, Etiopija, Gana, Gvineja, Kenija, Mali, Somalija, Tanzanija, Uganda, ZAR, Jugoslavija in Sudan.
V Parizu je general de Gaulle sprejel danes popoldne Combeja.
Razgovor je trajal približno eno uro. Combe je po razgovoru izjavil, da je zelo zadovoljen in je dodal: »Za nas je general de Gaulle velik človek. Pregledali smo mednarodni položaj in govorili o sodelovanju. Franclja želi eno samo stvar: da bi mi bili neodvisni.«
Combe bo odpotoval v Leopold-vllle Jutri zvečer, še prej pa bo imel tiskovno konferenco v kongo-škem poslaništvu. Nocoj bi moral biti Combe gost na večerji združenja prekomorskih časnikarjev, toda večerja je bila odpovedana in ne ve se iz kakšnih razlogov.
Zatrjuje se, da je Combe zaprosil de Gaulla za gospodarsko, tehnično ln upravno pomoč. V
uradnih krogih poudarjajo, da Je bil obisk Combeja določen še pred nedavnimi dogodki v Kongu. Dalje poudarjajo, da Je de Gaulle 6prejel Combeja kot predsednika «zakonite kongoške vlade« in ne kot Combeja. Pri tem dodajajo, da se Franclja drži načela nevme-šavanja v notranje zadeve Konga in zato ne more izreči »nobene moralne ali kakršno koli druge sodbe o Combeju«,
Iz Leopoldvilla javljajo, da se boji v Stanleyvillu nadaljujejo. Letališče je pod stalnim ognjem revolucionarne vojske in zaradi tega so prekinili ves letalski promet. Skoraj vsa ameriška prevozna letala, ki so odvažala begunce iz Stanleyvilla v Leopoldville,
so bila zadeta po strelih revolucionarne vojske, vendar pa niso bila močno poškodovana.
V Bruselj so se danes vrnili belgijski padalci, ki so sodelovali pri napadu na Stanleyvilie in Paulis. Ob 10.30 je pristalo zadnje ameriško letalo z belgijskimi padalci. Na letališču je belgijski kralj odlikoval poveljnika padalcev in ameriškega poveljnika, ki je vodil posadke ameriških letal.
Ob tej priložnosti je imel tudi kratek govor, v katerem je čestital ameriškim pilotom.
Pozneje so padalci šli v sprevodu po glavnih ulicah Bruslja, kjer jih je pozdravljala velika množica.	i
Predsednika Dahomeja in Gane predlagata v skupnem sporočilu, naj skupina afriških držav postavi temelje za vlado vseafri.ške zveze. Sporočilo so objavili ob /a ključku štiridnevnega obi»ka dahomejskega predsednika v Gani. I velike teme države, zunanje po
Nenndja odbor za reformo državnih železnic; razen državnih funkcionarjev ministrstva za prevoz, zakladnega ministrstva in ministrstva za reformo državne uprave ter ministra Jervolina, so se sestanka udeležili tudi sindikalni predstavniki CGIL, CLSL, UIL, CISNAL in glavni ravnatelj državnih železnic Renzetti, da bi začeli splošno razpravo o tej reformi. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne.
Danes se je sestalo vodstvo PSDI in po poročilu tajnika stranke Tanassija odobrilo resolucijo,
v	kateri poudarja pozitivne rezultate nedavnih upravnih volitev, ki so potrdile veljavnost politike levega centra in nerealnost tako alternative liberalcev, kot one, ki jo skušajo nakazati komunisti. PSDI se bo zavzemal, da se sestavijo upravni odbori leve ga centra povsod tam, kjer je to mogoče; kar pa zadeva vlado in njen program, pa se bo zavzemal za dosledno izvajanje sprejetih obvez.
V	resoluciji se nato poudarja, da je bila glavna tema predvolilne kampanje PSDI vprašanje enotnosti socialističnih sil, ki so • trdno prepričane o nerazdružlji-
vi	vezi med socializmom in demokracijo«; jemlje z zadovoljstvom na znanje, da se v PSI pojavlja nova volja po enotnosti in ponovno poudarja, da mora socialistična enotnost temeljiti na načelih demokratičnega socializma, da bi moglo priti do ustanovitve stranke, ki bi imela polno pravico državljanstva v socialistični internacionali. Le taka enotna socialistična stranka more, »v perspektivi, predstavljati alternativo KD v političnem vodstvu vlade, s čimer bi demokracija postala konkretna, svoboda pa čvrsta«.
Na sedežu vodstva PSI pa so se danes začela posvetovanja s tajniki federacij v zvezi s sestavo upravnih odborov v organih krajevnih samouprav. Danes so bili na vrsti tajniki federacij iz Perugie, Ternija in Orvieta. Federacija iz Perugie je odločena sestaviti upravne odbore levega centra v vseh občinah pokrajine, vštevši Perugio, v katerih obstaja ta možnost, tudi če obstaja hkrati možnost levičarskih uprav nih odborov. Popoldne pa so bila posvetovanja s federacijami iz To-scane; julri bosta na vrsti Ligu rija in Piemont, v četrtek Emili ja in Marche, v petek Lazio, A-bruzzi in Campania; v petek popoldne Puglie, Lucania in Cala-bria; v soboto dopoldne V Milanu Lombardija; v nedeljo dopoldne pa v Benetkah federacije iz treh Benečij. Centralni odbor PSI, ki se bo sestal 9. t.m. bo imel tako popolno sliko o stanju tega vprašanja.
V	zvezi z vprašanjem združitve
socialistov je poslanec Cattani dal novinarjem sledečo izjavo:	»So-
cialistična združitev ima smisel in možnost ustvaritve la, če jo zastavimo kot politično in ideološko soroden odnos. Ti sorodni sili sta danes PSI in PSDI, ki i-mata v bistvu sličen pogled na
lirike in na demokratičen način vladanja dežele. Umetno razširiti to vprašanje z vprašanjem vseh tistih, ki se generično sklicujejo na socializem in z zgodovinskim vprašanjem enotnosti levice v I-taliji, pa pomeni stvarno, da se noče storiti ničesar. Kajti ne gre za to, da se združijo vsi socialisti, ampak le oni, ki imajo skupne ideje na določeni politični in idejni podlagi. Se manj je moč sprejeti danes tezo, ki jo postavljajo nekateri komunisti, o enotni stranki levice ki bi v sedanjih razmerah ne bila nič drugega, kot povečanje KPI, takšne, kakršna je danes, kar bi pomenilo likvidacijo vseh idej, ki jih je PSI zagovarjala od kongresa v Benetkah do danes. Socialisti ne morejo nasesti temu manevru, katerega očiten namen je predlagati danes nemogočo združitev, da bi preprečili edino združitev, ki je danes pravilna in možna.«
V	četrtek dopoldne se sestane glavni odbor PSIUP, ki bo proučil volilne rezultate. Spričo tega se je danes sestalo vodstvo PSIUP, kateremu je Vecchietti obrazložil glavne poteze svojega poročila, ki ga bo podal na zasedanju glavnega odbora. Vecchietti je potrdil, da se bo PSIUP zavzemal le za sestavo »enotnih levičarskih« upravnih odborov, povsod tam, kjer bo to ostvarljivo. O poročilu Vecchiettija se je razvila diskusija, ki se bo nadaljevala jutri.
V	četrtek bo tudi seja vodstva KPI.
Za soboto je bil napovedan prihod romunske gospodarske misije, ki bi se zadržala v Italiji do 22. t.m. Delegacijo bo vodil romunski minister za zunanjo trgovino Mihael Petri m si bo ogledala obrate največjih italijanskih industrijskih podjetij, kot na pr. Ansaldo, Innocenti, Marelli, Pi-relli, ENI, Necchi in Montecatini. Predvideni so tudi razgovori s predstavniki Confindustrie in visokimi funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za zunanjo trgovino. Ker pa imajo nekateri člani delegacije določene, prej nepredvidene obveznosti, bodo datum obiska določili v bližnjih dneh.
Po razgovorih s C. de MurvUlom
Koča Popovič se je vrnil v Beograd
BEOGRAD, 1. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič se je danes zjutraj vrnil iz Pariza, kjer se je razgo-varjal s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillom o vprašanjih s področja dvostranskih odnosov med Jugoslavijo in Francijo in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Na beograjski železniški postaji so Kočo Popoviča med drugimi pozdravili zvezni tajnik za informacije Vinko Vinterhalter in francoski veleposlanik v Beogradu Jean Binoche.
WA8HINGTON, l. — Predsednik Zambije Kennet Kaunda, ki je prišel včeraj v Washington na tridnevni obisk, se bo jutri sestal s predsednikom Johnsonom. Raztovarjal se bo tudi s funkcionarji državnega departmaja.
Sinoči se je začelo 19. zasedanje glavne skupščine OZN. Za novega predsednika je bil izvoljen — brez glasovanja, t. j. soglasno — predstavnik Gipie Alex Quaison Sackey, ki je-prišel na tribuno oblečen v rdečo in pozlačeno togo ter poudaril, da je njegova izvolitev čast za vso Afriko in za milijone ljudi afriškega porekla povsod na svetu. Nato je skupščina sprejela za nove članice OZN Malto, Malavi in Zambijo, tako da je število članic narastlo na 115. Glavni tajnik OZN U Tant je sporočil, da za dva ali tri tedne skupščina ne bo razpravljala o vpra an.jih, o katerih ne bi mogli odločati soglasno S tem je odvmjena nevarnost zaostritve zaradi spora o prispevkih za operacije OZN v Kongu in na Srednjem vzhodu, ki jih Sovjetska zveza noče plačati, ker ni bil zadevni sklep sprejet v varnostnem svetu. Toda zdi se, da bo SZ sprejela kompromisni predlog Afganista-stana. Na splošno se poudarja, da se je delo skupščine dobro začelo, in prevladuje mnenje, da se bo nadaljevalo še nekaj časa, ne da bi prišlo do glasovanj, t. j. da bodo sklepi sprejeti soglasno .
Šestnajst držav, med katerimi je tudi Jugoslavija, je uradno zahtevalo nujno sejo varnostnega sveta o Kongu. V Stanleyvillu so se tudi včeraj boji nadaljevali ves letalski promet je prekinjen. V Bruselj so se vrnili belgijski padalci, ki so sodelovali pri zadnjih dveh napadih, in belgijski kralj je odlikoval njihovega, poveljnika in ameriškega poveljnika, ki je vodil posadke ameriških letal. De Gaulle pa je včeraj v Parizu sprejel Combeja, za katerega v uradnih krogih poudarjajo, da ga je sprejel kot predsednika »zakonite kongoške vlade« in ne kot Combeja, .ter dodajajo, da se Francija drži načela nevmešavanja. Combe pa je izjavil, da je zanj «general de Gaulle velik človek«. Domneva se, da ga je zaprosil za gospodarsko, tehnično in upravno pomoč.
V Parizu se je začelo včeraj zasedanje skupščine Zahodnoevropske zveze, v Bruslju pa so nadaljevali razpravo o skupni kmetijski politiki držav Zahodnoevropske skupnosti. V Parizu je na dnevnem redu razprava o večstranski jedrski sili, razorožitvi, politični enotnosti zahodne Evrope in o valutnem stanju v njej. V Bruslju pa so ugotoviti, da se sklepi bonske vlade glede cen žita v glavnem ujemajo s predlogi izvršilnega odbora ZEZ. Poseben odbor za kmetijstvo mora sedaj določiti datum začetka veljave enotnih cen, določiti mora cene in urediti številna druga nerešena vprašanja. Itali.innsKi predstavnik pa je izjavil, da je nemško stališče še daleč od italijanskega.
Gen. Taylor je poročal včeraj predsedniku Johnsonu n stanju v Južnem Vietnamu, ki po njegovem mnenju v glavnem ni slabo, vendar pa je priznal, da povečano nadzorstvo prometnih zvez s strani Vietkonga ovira trgovino v deželi.
Včeraj so ustoličiti v Mebild novega predsednika Uiaza Orda-za. Bivši argentinski predsednik Peron pa je prišel včeraj v Pa-ragvaj.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.4, najnižja 6.8, ob 19. uri 7.6; zračni tlak 1004.7 lahno raste, vlaga 85 odst., veter vzhodnik 2 km, nebo oblačno, 2.5 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 13.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2 decembra
Blanka'
Sonce vzide ob 7.26 In zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 5.35 in zatone ob 15.39 Jutri, ČETRTEK, 3. decembra
Frančišek Ksav.
NUJNOST USTANOVITVE ODBORA ZA OBRAMBO LUKE
Desetletni načrt za razvoj pristanišč ne sme zanemariti življenjskih interesov Trsta
Letos se je promet v naši luki v primeri z lani nekoliko izboljšal, toda v zadnjih letih je v odnosu do drugih pristanišč močno nazadoval, tako da smo prešli s 3. na 9. mesto
V tržaškem občinskem svetu so. liko je tržaško pristanišče v zad-na predvčerajšnji seji načeli vpra- njih letih zamudilo v primerjavi
šanje o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi rešili tržaško pristanišče iz sedanje krize. Kakor smo že poročali v našem listu, je skupina svetovalcev, ki pripadajo KPI, in sicer V. Vida-li, M. Bemetičeva, C. Tonel in A. Cuffaro, že pred dobrim letom predložila občinskemu svetu posebno resolucijo, v kateri so se zavzemali za ustanovitev posebnega odbora za obrambo tržaškega pristanišča, v katerem naj bi bile zastopane vse stranke, sindikalne, gospodarske in strokovne organizacije. Po županovi izjavi pa so podobno resolucijo pozneje predložili tudi svetovalci Stopper, Pittoni in Di Gioia, ki pripadajo strankam levega centra. Na zadnji občinski seji je svetovalec Nereo Stopper med razpravo o omenjeni resoluciji poudaril, da se popolnoma strinja s komunističnimi svetovalci o resnem položaju tržaškega pristanišča, čeprav bi rad videl, da bi do rešitve iz teh težav prišlo po nekoliko drugačni poti, kakor jo predlagajo svetovalci V. Vidali in njegovi somišljeniki.
Izvajanje krščansko demokratskega svetovalca je zanimivo med drugim tudi zaradi tega, ker kaže, da se glede krize, ki je zajela tržaško pristanišče, končno strinjajo vsi tržaški poslovni krogi, ne glede na njihovo politično pripadnost. Na žalost je bila ta enakost gledišč dosežena zelo pozno, ko
z drugimi pristanišči na Jadranu in na drugih morjih, ki obkrožajo Italijo. Krizo tržaškega pristanišča si lahko predočimo s kratkim pregledom podatkov o blagovnem prometu pri nas in drugod; lansko leto je tržaško pristanišče manipuliralo le 5,008.000 ton raznega blaga, ali 3,3% manj kakor 1. 1962, ko je šlo skozi Trst
5.177.000	ton blaga. V drugih italijanskih lukah pa je bil položaj naslednji: v Genovi je promet na-rastel za 11,7% in sicer od
28.060.000	na 31,335.000 ton, v Benetkah je narastel za 13,4% ter dosegel skoraj 14 milijonov ton. Blagovni promet na Reki se je povečal za 11%, a promet v koprski luki celo za 142%. Trst, ki je bil pred leti na tretjem mestu med najvažnejšimi italijanskimi pristanišči, zavzema zdaj le deveto mesto. Njegov blagovni promet doseže povprečno na leto po 5,000.000 ton ter je ze nekaj let obtičal na tej višini, medtem ko je promet v drugih italijanskih pristaniščih v zadnjih nekaj letih narastel povprečno za 40%. Ko bi tudi naše pristanišče doživelo takšen razvoj, kakršnega so doživele druge italijanske luke, bi promet v našem pristanišču zdaj lahko dosegel najmanj po 7,200.000 ton na leto.
To mrtvilo se na žalost nadaljuje tudi letos. Blagovni promet v 11 najvažnejših italijanskih lukah je bil v prvi polovici letošnje-
gre lahko samo za ugotavljanje, ko-1 ga leta naslednji:
(V TISOČ TONAH)
jan.-junij 1964	jan.-junij 1963	razlika
Genova	16.028	15.111	+	6 %
Augusta	9.416	7.337	+	28 %
Benetke	6.850	6.891	—	0,6%
Neapelj	6.704	6.705	-------
Ravenna	4.060	3.786	+	7 %
La Spezia	4.002	2.925	+	37 %
Livorno	3.345	3.178	+	5 %
Savona	3.311	3.297	+	0,4%
Trst	2.699	2.497	+	8 %
Ancona	2.160	2.022	+	6,9%
Bari	2.159	1.725	+	25 %
Podatki o prometu v prvih šestih mesecih letošnjega leta kažejo za naše pristanišče napredek v razmerju 8% v primerjavi s prometom v ustreznem razdobju lanskega leta, podatki za razdobje januar . oktober pa kažejo, da je blagovni promet dosegel skupno 4,386.041 ton, to je okoli 360.000 ton več kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Ce se bo -ta tendenca nadaljevala tudi v novembru in v decembru, se bo morda letošnji promet le nekoliko dvignil nad povprečno višino. Kljub temu pa ostane zamisel o ustanovitvi mestnega odbora ali kakršnekoli druge. 1U1C„V organizacije, ki naj bi skrbela in dranu, branila interese našega pristanišča pred konkurenti, na dnevnem redu.
Ustanovitev posebnega odbora, ki naj na pristojnih mestih zagovarja upravičene zahteve tržaškega pristanišča, je toliko bolj potrebna prav v tem času, ko se vlada pripravlja na izvajanje novega desetletnega načrta za razvoj pristanišč. O najvažnejših smernicah, ki so vodile strokovnjake ministrstva za trgovinsko mornarico in ministrstva za javna dela pri sestavljanju okvirnih predpostavk tako imenovanega «modrega načrta« je pred kratkim spregovoril minister za trgovinsko mornarico Giovanni Spagnolli. Ce si nekoliko pobliže ogledamo njegove izjave, ki jih je ponatisnil v zadnji izredni številki posvečeni pqmorstvu, milanski gospodarski dnevnik «24 Ore», bomo ugotovili, da je tudi v «modrem načrtu« tržaško pristanišče izostalo, ter vse kaže, da bo v tem pogledu še enkrat prepuščeno samemu sebi.
Minister Spagnolli pravi med
mu prometu. Na podlagi teh ugotovitev je novi desetletni načrt za razvoj pristaniških zmogljivosti v državi sestavljen tako, da bodo v ta namen določena sredstva uporabljena za modernizacijo in tehnično izpopolnitev le omenjenega števila velikih pristanišč, ker bi razdelitev teh sredstev med vsa pristanišča v državi pomenila brez. plodno trošenje energije in denarja.
Iz omenjenih ministrovih besed ni sicer razvidno, če so strokovnjaki vključili tudi Trst v skupino večjih pristanišč, ki jih «modri načrt« namerava usposobiti za konkurenco z drugimi lukami na Jana Sredozemskem, na Se-
vernem in Baltiškem morju, toda 13. t. m. dalje. Na splošno bodo dejstvo, da se Trst po obsegu svo-1 poštni uradi plačevali pokojnine
jega blagovnega prometa nahaja le na devetem mestu med italijanskimi lukami, vzbuja upravičeno zaskrbljenost, da bodo sredstva »modrega načrta« prej izčrpana, preden bodo njihovi delilci dospeli do devetega mesta v lestvici. 2e samo ta zaskrbljenost bi morala narekovati tržaškim poslovnim krogom, naj se pravočasno dogovorijo za sestavo posebnega odbora ali kakršnegakoli drugega organizma, ki naj budno sledi pripravam za izvajanje novega desetletnega načrta ter naj bo pripravljen nastopiti na pravem kraju in ob pravem času, ko bo takšen nastop potreben.
Izplačevanje pokojnin INPS
Poštna uprava sporoča, da bodo redne pokojnine in 13. pokojnino INPS spričo bližajočih se praznikov izplačevali prej kot običajno, to je namesto s 15. v mesecu od
kat. IO-SO 3., 4„ 5. in 7. t. m. in pokojnine ostalih kategorij od 9. t. m. dalje. Na vsak način bodo o izplačilu pokojnin pri poštnih podružnicah in v uradih na Trgu Liberta obvestili prizadete s posebnimi javnimi lepaki.
Kar se tiče urada za nakaznice in prihranke na glavni pošti velja za kategorije ART-IO-SO (mesečna pokojnina in 13. pokojnina) naslednji razpored izplačil: 3., 4., 5. in 7. t. m.; kategorije VO-VR (samo 13. pokojnina): 9., 10., 11. in 12. decembra.
Prvi dan bodo izplačevali pokojnine upokojencem, katerih priimki se začenjajo z naslednjimi črkami: A, B, C, 0;	drugi	dan:	E, F,	G,
H, I, J, K;	tretji	dan:	L, M,	N,
O, P; četrti dan: Q, R, S, T, U, V, W, X, Y, Z.
Upokojencem se	priporoča,	da
se v lastnem interesu ravnajo natančno po tem razporedu. Vsi upokojenci naj prinesejo s seboj tudi potrdilo, da	so še	živi,	vdove	pa
potrdilo o vdovstvu.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Zanimivo predavanje Borisa Raceta pred otvoritvijo Kulturnega doma
Predavatelj je prikazal vsa povojna prizadevanja za obnovitev naših kulturnih domov, podal pregleden oris doma v Ul. Pe-tronio in opozoril na plemenito poslanstvo novega hrama kulture
V Slovenskem klubu v »Gregorčičevi dvorani« je bilo sinoči najavljeno predavanje Borisa Raceta o Kulturnem domu pred njegovo slavnostno otvoritvijo, ki bo v soboto 5. t.m.
Po uvodnih besedah dr. Roberta Hlavatyja je Boris Race pred številnimi poslušalci, ki so do kraja napolnili dvorano, najprej pojasnil, kako so potekala prizadevanja za obnovitev uničenih nam kulturnih domov. Pri tem je o-menil ustanovitev Odbora za obnovo zidov na slovanskem kulturnem pogorišču leta 1947, pobudo SHPZ leta 1950, po zaslugi katere je prišlo leta 1951 do ustanovitve Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu in nato prikazal celotno časovno zaporedje načrtovanja, vlaganja različnih gradbenih in drugih dovoljenj in njih počasno reševanje ter zavlačevanje, zaradi katerega se je gradnja doma v Ul. petronio tako zavlekla. Nato je opisal kako je prišlo do izbire stavbnega zemljišča v Ul. Petronio za gradnjo Kulturnega doma.
Po teh uvodnih pojasnilih je predavatelj s pomočjo nekaterih
liiiiiiiiniiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiHuTiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiMiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiittiiiiiiiiiiiuit
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Nasprotujoča si mnenja izvedencev o nastopu smrti pokojne Cassine
Včeraj so sodniki zaslišali štiri zdravniške izvedence - Razprava se bo nadaljevala jutri
Včeraj se je pred prizivnim porotnim sodiščem (predsednik dr. Palermo, generalni prokurator San-tonastaso, zapisnikar Vascon, ob-bramba De Marsico in Cilario za Cenciga, Centazzo in Fortuna za Macoriga, zastopnika zasebne stranke Vittorino in Roberto Gomira-to) nadaljevala obravnava proti obtožencema, ki sta obdolžena strašnega umora Pierine Cassine, ki sta ga baje zagrešila ponoči med 6. in 7. januarjem leta 1960.
Kot smo že poročali včeraj, so porotniki zavrnili zahtevo po ogledu kraja kjer je bil zločin izvršen, toda pristali so na zahteve, tako generalnega prokuratorja,. kakor tudr nekaterih odvetnikov, da se ponovno zaslišijo predvsem občinski zdravnik, ki je prvi izvršil pregled trupla pokojne Pierine Cassina, nato profesor Mencarel-li, ki je opravil obdukcijo in končno trije višji zdravniški izvedenci, ki so na podlagi ugotovitev prej omenjenih zdravniških izve-
svojim izvajanjem, da so sedanje tehnične zmogljivosti italijanskih pristanišč nezadostne, da bi opravljale že samo zdajšnje tekoče delo. Pomanjkanje pristaniških struktur pa bo postalo toliko bolj pereče, ki bo celokupen blagovni promet dosegel leta 1970 okoli 200 milijonov ton. 2e v zadnjih letih se je promet blaga in potnikov tako povečal, da italijanska pristanišča niso več kos svoji nalogi. Leta 1952 je šlo skozi vsa pristanišča v državi 47 milijonov ton blaga, leta 1962 pa Je promet dosegel že 131 milijonov, a lansko leto 148 milijonov ton. Tudi promet potnikov se je večal vzporedno z blagovnim ter je leta 1963 dosegel 13,882.000 enot. Poleg tega je treba upoštevati, da gre danes skozi te zastarele pristaniške naprave okoli 90% vsega italijanskega uvoza in okoli 60% izvoza. Zaradi tega ima »modri načrt« namen usposobiti sistem italijanskih pristanišč za vzporedno naraščanje blagovnega in potniškega prometa v skladu z nadaljnjim predvidenim razvojem na teh področjih, poleg tega pa bo načrt omogočil najvažnejšim italijanskim lukam, da se zoperstavijo hudi konkurenci tujih pristanišč, in to zlasti v okviru Evropskega skupnega tržišča.
Za naše pristanišče pa so pomembna zlasti naslednja ministrova izvajanja: danes se dogaja, da se pomorski promet usmerja čedalje bolj v omejeno število velikih pristanišč, ki razpolagajo s sodobnimi tehničnimi napravami in globokimi pristajališči, tako da lahko sprejemajo tudi največje prekooceanske ladje. Poleg tega pa je v zadnjih letih opaziti, da se del prometa usmerja tudi v nekatera pristanišča na jugu države, medtem ko se ostala pristanišča polagoma uvrščajo v »drugorazredna pristajališča«, ki se posvečajo v čedalje večji meri razvoz-nemu in turističnemu pomorske-
iiiiiiliiiiitiiiiiiiiiilililiiiilMiiiliiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJEM SESTANKU NA PREFEKTURI
Razdelitev sredstev iz sklada za potrebe tržaškega ozemlja
Posvetovalna komisija za Trst je izrekla svoj pristanek na zadevni predlog vladnega komisarja
Včeraj se je na prefekturi sestala posvetovalna «komisija za Trst«, ki je končala proučevanje predlogov vladnega komisarja glede razdelitve sredstev iz «sklada za Trst« v višini 4 milijard tn 850 milijonov lir, namenjenih za potrebe tržaškega ozemlja za polletje julij -december 1964 Komisija je izrekla svoj pristanek na naslednjo razdelitev sredstev za razne ustanove, ki so odvisne od naslednjih ministrstev; zakladno ministrstvo — predsedstvo vlade za 5 postavk 1.422.478.000 lir, zakladno ministrstvo 175 milijonov, ministrstvo za prosveto 58.250.000, notranje ministrstvo 2.875.221.000, ministrstvo javnih del 279.701.000, ministrstvo za poljedelstvo 18.600.000, ministrstvo za delo 1.100.000, ministrstvo za trgovinsko mornarico 17.250.000, obrambno ministrstvo 2.400.000 lir. Dokument komisije bodo poslali računskemu dvoru v Rim v potrditev, nakar bodo lahko izplačali omenjene vsote.
Sklepi vodstev PSI in mladinske federacije
V	petek se je pod predsedstvom pokrajinskega tajnika Pittonija sestalo vodstvo federacije PSI ter proučilo izide volitev. Vodstvo se je zahvalilo volivcem, ki so potrdili svoje zaupanje kandidatom PSI na pokrajinskih volitvah, ter novim in starim volivcem, ki so omogočili značilni uspeh socialističnih list na občinskih volitvah v Miljah, Nabrežini in Dolini. Nato je vodstvo proučilo položaj, ki je nastal po volitvah v pokrajini in v podeželskih občinah. Proučilo je tudi dejanske možnosti večinskih odborov, ki bodo lahko upravljali občine na podlagi jasnih programov demokratičnega in socialnega napredka, tako da se odvrne možinost komisarskih u-prav, ki so že same po sebi nedemokratične ter ne ustrezajo interesom občanov.
V	tem smislu bo PSI poskusil vse, da se zagotovijo na pokrajini in v malih občinah čimbolj napredne demokratične in ljudske uprave na osnovi obvez, ki jih je
stranka sprejela med volitvami in v skladu s sklepi strankinih kongresov.
Vodstvo PSI se bo sestalo prihodnji teden po sekcijskih skupščinah v Trstu in podeželskih občinah. V prihodnjih dneh pojde tajnik Pittoni v Rim, kjer se bo posvetoval z vsedržavnim tajnikom De Martinom in z vsedržavnimi voditelji sekcije za krajevne ustanove. Danes ob 20. uri bo na sedežu federacije skupščina mestnih sekcij psi.
V ponedeljek se je sestalo vodstvo mladinske federacije PSI in proučilo položaj ter izreklo željo, da bi v malih občinah potrdili že obstoječe večine. Na pokrajini pa naj se sestavi odbor levega centra, da se prepreči i-menovanje komisarja.
Seja obč. odbora
Snoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Na predlog odbornika Fantasie je odbor odobril sklep o zvišanju meje dohodkov, ki dopuščajo pomoč družinam, katere sodno izženejo iz stanovanj. Ta meja se zviša od 25.000 na 30.000 lir za eno osebo, od 40.000 na 50.000 lir za dve osebi, od 50.000 na 65.000 lir za tri osebe. Odbor je nadalje sprejel sklep, da ne bodo upokojencem, ki so nameščeni v bolnišnici za kronične bolnike, prav nič odtrgali od 13. meseca pokojnine.
Slavka uslužbencev podjetja Toresella
Uslužbenci podjetja Toresella so na svoji zadnji enotni skupščini 30. novembra sklenili napovedati dvodnevno stavko, ki bo trajala od danes zjutraj do jutri o-polnoči, ker so ^delodajalci preko zveze male in srednje industrije zavrnili zahteve uslužbencev za izboljšanje mezd in normativnih določb, ki sta jih postavila oba sindikata.
Danes ob 8.30 se bodo uslužbenci sestali na enotni skupščini v Ul. Duca d'Aosta št. 12, soba št. 40 ter razpravljali o nadaljnji borbi.
dencev pripravili posebno poročilo za prizivno porotno sodišče. U-strezni sklep je prizivno porotno sodišče sprejelo že lani ter je to odgovorno nalogo poverilo profesorju Amletu Lori, ki poučuje na fakulteti za legalno medicino na tržaškem vseučilišču, profesorju Carlu Albertu Langu, primariju patološkega inštituta v Trstu ter ginekologu dr. Aldu Ducu.
Vsa včerajšnja obravnava pred prizivnim porotnim sodiščem se je torej odvijala izključno v okviru zasliševanja omenjenih zdravniških izvedencev.
vprašanja, ki predvsem zanimajo prizivno porotno sodišče. Glavno vprašanje, ki se glede strahotnega dogodka v Mažerolah, od katerega je minilo že skoraj pet let, postavlja danes je to: ali sta osumljenca (se pravi Cencig in Macorig), ali kaki drugi neznanci, privezala ali privezali, Pierino Cassino na češpljo kakih sto metrov pod vasjo, ko je bila . ta še živa, ali ko je bila že mrtva. Kakor je znano je porotno sodišče v Vidmu spoznalo Cen-, ciga in Macoriga za kriva namernega uboja (Cenciga tudi posilstva in raznih drugih prekrškov) ter je obsodilo prvega na dosmrtno ječo a drugega na nekaj več kot 23 let zapora.
Vprašanje, o katerem se je danes razpravljalo na prizivnem porotnem sodišču, se pravi o tem, če so krivci privezali na češpljevo drevo živo ali mrtvo žensko, je zelo važno posebno v zvezi s pravnim položajem Macoriga. Ce je bila namreč Pierina Cassina, v trenutku ko je bila privezana na češpljo že mrtva, je povsem razumljivo, da vsaj kar se tiče tega dejanja, Macorig ni zagrešil uboja.
Kaj pravijo izvedenci, ki so na ta ali na drugi način opravili določene preglede? Dr. Ciriano Schia-vi, občinski zdravnik, ki je skupaj s sodnikom prišel na kraj zločina, je našel žensko še obešeno na češplji, toda pokrito z odejo. Ko so jo sneli z drevesa je opravil bežen pregled trupla ter ugotovil določene poškodbe. Po njegovem mnenju je bila ženska še živa, ko so jo privezali na drevo. Povedal pa je, da je ženska držala v desni dlani volneno krpo, ki je bila ločena od vezli s katerimi sta ji bili zvezani obe zapestji.
Profesor Mencarelli, ki je izvršil obdukcijo trupla v mrtvašnici, v Mažarolah, je tudi potrdil svoja prejšnja izvajanja. Pristavil je, da je našel na truplu umorjene Cassine veliko število podplutb, prask in ran (in sicer več kot jih je naštel dr. Schiavi). Splošno mnenje pa je bilo, da vse tiste po-
škodbe niso bile smrtne. Po Men-carellijevem mnenju so neznani morilci privezali žensko na drevo, ko je bila še živa.
Porotno sodišče je nato zaslišalo dva izmed treh višjih izvedencev, katerim so lani poverili nalogo, da ponovno proučijo vzroke smrti nesrečne žrtve. Včeraj so porotniki zaslišali profesorja Langa in profesorja Duco. Profesor Lang je predvsem potrdil svoja izvajanja v poročilu, ki so ga izvedenci podali sodišču. Iz tega poročila je razvidno, da se utegne pripisati vzroke smrti Pierine Cassine štirim raz^ifpirp .činiteljem. Izvedenec pa ni izrecno dejal, da je smrt nastopila zaradi zmrznjenja.
Obravnava se bo nadaljevala jutri, ko bodo spregovorili zastopniki zasebne stranke in nato generalni prokurator. Predvidevajo, da bodo zagovorniki spregovorili prihodnjo soboto. Do razsodbe bo mogoče prišlo prihodnji ponedeljek.
bistvenih razstavljenih očrtov novega doma zelo podrobno, vendar pa obenem plastično in lahko razumljivo podal opis poslopja v Ul. Petronio bodisi s stališča njegove arhitektonske konstrukcije, kot s stališča notranje opreme in raznih tehničnih posebnosti in zanimivosti, ki so značilne za novi kulturni dom in še posebej za njegovo gledališko funkcijo. Pri tem je predavatelj navedel tudi bistvene materiale, ki so bili pri gradnji uporabljeni, kakor tudi razne umetnostne okrase s katerimi bodo v domu zastopani predvsem domači umetniki.
Svoja izvajanja pa je predavatelj, ki je kot graditelj bil ves čas tudi najbolj neposredni in aktivno prizadeti spremljevalec in sodelavec pri gradnji doma, zaključil z naslednjimi mislimi:
»V soboto bo dom končan. 44 let smo tržaški in primorski Slovenci nasploh čakali na ta dan. Težko smo čakali. Huda leta smo prestali ne samo brez kulture, brez svojih šol, organizacij. Tudi r.aš jezik je bil zapisan poginu. Naši kulturni domovi so bili v tistih časih dom, narava, kor, gostilne, naše želje in tudi drznost ni mogla segati dlje kot do tja.
Ko nas je zgodovina poklicala, smo se odzvali in streli iz naših pušk so terjali nove čase z našimi šolami, prosvetnimi društvi in kulturnimi ustanovami, s pravicami našega jezika in kulturnimi domovi.
Marsikateri račun je ostal do danes neporavnan, predvsem tisti, ki nas najbolj boli, glede našega jezika. Spominjamo se časov, ko so bila vrata dvoran v središču mesta našemu gledališču zaprta samo zato, ker je bilo slovensko. Zatekati se je moralo, skupaj z drugimi ustanovami, v manj prikladne in periferne dvorane.«
Predavatelj se je nato povrnil k prvi pobudi za obnovitev naših, v času fašizma uničenih, domov z nastankom odgovarjajočega odbora že v 1. 1947, omenil je nesrečno leto 1948, ko je gledališče prišlo ob vse dvorane v mestu, nato pa je nadaljeval:
»Omejena možnost uporabe Avditorija, obnova dvorane v Skednju 1. 1953 in zgraditev raznih dvoran so bile samo rešitve v sili, ker drugega ni bilo mogoče storiti. Danes je novi dom pred nami dokončan in kot Slovencu, kot dolgoletnemu delavcu v kulturnih ‘črgamzacijah in kot graditelju, se mi zdi' kar neverjetno, podobno kot človeku ko v svojem življenju kaj zanj pomembnega zaključi, ker smo čakali na to 44 let, ker ne bomo več v skrbeh za dvorano in ker je bilo delo tako kompleksno in tako zamudno kot za navadno zgradbo ni potrebno.
iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiimiiiiiiiimiiiitiiimmiiiuiiiimiimiiiiHiiiiiimiiiimimi
DELO DEŽELNIH KOMISIJ
Prva komisija zavrnila vključitev Selada v deželo
Predsednik Berzanti poročal prvi komisiji o najemanju uslužbencev za deželne urade
Včeraj zjutraj so se v palači Modello pri predsedniku deželnega sveta dr. de Rinaldiniju sestali predsedniki vseh petih stalnih komisij sveta:	Stopper, Ribezzi,
Bertoli, Metus in Cumbat. Med sestankom so se podrobno domenili, kako se bodo komisije na podlagi norm statuta in notranjega pravilnika sveta ravnale pri predhodnem proučevanju osnutkov deželnih zakonov, ki jih predložijo odbor ali svetovalci.
Zjutraj je bila tudi seja pete komisije za javna dela, urbanistiko, prevoze in turizem, ki je pod predsedstvom prof. Cumbata nadaljevala proučevanje zakonskega osnutka svetovalca Morellija o premestitvi osebja Selada pod deželno Upravo Ker je svetovalec Romano predlagal, naj ne preidejo h glasovanju o posameznih členih, je svetovalec Moreiii po predložitvi raznih spreminjevalnih predlogov umaknil sedanje besedilo zakonskega načrta in si pridržal pravico, da predloži drugačno besedilo.
Seje se je udeležil tudi odbornik za javna dela Masutto, ki je
iiiiMimiuuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
HUDA NESREČA V PRISTANIŠČU
Dva stota težak zaboj padel s škripca na delavca
Nesreča se je zgodila pri delu na ladji «Enri» Zdraviti se bosta morala vsak po 25 dni
Včeraj ponoči se Je v Starem pristanišču dogodila huda nesreča na delu, ki pa na srečo ni imela hujših posledic. Okrog 3. ure so na ladjo «Enri», ki je zasidrana ob skladišču štev. 14, natovarjali velike zaboje ter Jih spuščali v podpalubje štev. 2. V podpalubju sta stala pristaniška delavca 27-let-ni Arduino Huala iz Ul. Molino a Vento 26 in 26-letni Enrico Bardel-la iz Stare Istrske ulice 31 ter spremljala tovor. Nenadoma se je viseči tovor zagugal in dva stota težak zaboj se je nagnil in padel.
Pri tem je sunil oba delavca ter ju stisnil ob železno steno. Ponesrečencema so priskočili na pomoč delovni tovariši ter ju prenesli na pomol, kjer ju je že čakal rešilni avto. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer so Bardello pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi u-darca v glavo, udarcev po spodnji strani hrbta in verjetnih poškodb hrbtenice. Hualo so sprejeli na ortopedski oddelek ker se je pobil in ranil po lasišču, in levi nogi. Okreval bo v 25 dneh.
rekel, da po njegovem mnenju sedanje besedilo tehnično ne u-streza sedanjim možnostim in zahtevam deželne uprave. Poudaril je, da bodo vprašanje dokončne ureditve Selada rešili tudi s posredovanjem dežele, toda na drug način.
Včeraj popoldne se je pod predsedstvom svetovalca Stopperja sestala tudi prva komisija za zadeve predsedstva, finance in proračun, kateri je predsednik Berzanti poročal o osebju, ki so ga odstopili deželi državni in drugi javni uradi ter o začasno zaposlenem osebju za ureditev deželnih uradov.
Tatovi v prodajalni v središču Opčin
Tatovi so se tokrat podali tudi na Opčine. Včeraj ponoči so s silo, verjetno skozi zadnja stranska vrata, vdrli v mlekarno In slaščičarno v Narodni ulici na vogalu Proseške ceste. V notranjosti so prebrskali vse kote in «očistili« predal prodajalne mize. Ker se niso zadovoljili z malenkostno vsoto denarja, v predalu je bilo približno 3000 lir drobiža, so si napolnili žepe z raznimi sladkarijami, bonboni in žvečilnim gumijem. Tatvine se je včeraj zjutraj zavedel lastnik slaščičarne, ko je prišel odpirat trgovino. Komaj je dvignil rebračo, je v notranjosti trgovine opazil nered, ki so ga pustili neznani tatovi. Tatvino je prijavil na policiji.
Toda ko danes vstopamo v ta Dom, bodo skrbem, kje bomo nastopali, sledile nove, da bomo namreč zadosti nastopali. Obenem pa predstavlja ta Dom tudi opozorilo za javno oblast, ki bo morala slovenskim kulturnim ustanovam gmotno pomagati, da bodo lahko vršile svoje poslanstvo v teh dostojnih prostorih. Od someščanov italijanske narodnosti pričakujemo ob tem našem kulturnem prazniku tudi kulturni odziv. Ne moremo zahtevati od njih takega veselja, kakršnega občutimo mi, vendar pa mora napolniti z zadovoljstvom vse tržaške meščane, posebno vse njegove kulturne kroge, da se bo s tem domom Trst obogatil z novim hramom kulture, v katerem se bomo medsebojno spoznavali in si posredovali kulturne dosežke obeh narodov. Trdno smo na stališču, da nas mora Kulturni dom približevati.
Opozorilo pa je tudi za nas Slovence, ki bomo na ta Dom upravičeno ponosni, bodisi glede njegove funkcionalnosti, pomembne arhitektonske vrednosti in umetniških vrednot, ki jih imajo njegovi posamezni deli in izdelki naših umetnikov.
Bodimo ga vredni s svojo dejavnostjo v kulturnih organizacijah, predvsem pa s svojo prisotnostjo na prireditvah, ki jih gotovo ne bo malo. V naš družinski proračun je treba vnesti stalno važno postavko: vstopnino za prireditve v Kulturnem domu. To je res najmanjša gmotna žrtev, ki jo pripadniki manjšine lahko dajo za razvoj kulture, za dvig naše samozavesti in za vzpodbudo tistim, ki bodo v domu nastopali.«
Predavatelj je bil za ta svoja izvajanja deležen iskrenega in pritrdilnega aplavza, obenem pa tudi besed hvaležnosti, ki mu jih je izrekel dr. Hlavaty, ne samo za predavanje, temveč tudi za ves njegov trud, ki ga je vložil v gradnjo našega Kulturnega doma.
Razgovori o centru teoretske fizike
Odvetnik Guido Gerin, predstavnik italijanske vlade pri mednarodnem centru teoretske fizike v Trstu, je včeraj odpotoval na Dunaj, kjer se bo sestal s predstavniki mednarodne agencije za Atomsko .-energijo, da bo z tujimi-razpravljal o vprašanjih, ki so povezana z začetkom dejavnosti centra v Trstu.
TEATRO STABILE
V pripravi Je tretja abonmajska predstava Shakespearove komedije »Kakor hočete«.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za drugo predstavo Bergove opere «Wozzeck», ki bo drevi ob 20.30 za red B v vseh prostorih.
Nadaljuje se tudi prodaja vstopnic za tretjo predstavo, ki bo v petek 4. t.m. za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah. Nastopili bodo isti pevci kot na prvih 'dveh predstavah. Dirigent Gianfranco Rivoli.
Nazionale 14,30 «1 marzian! hanno 12 mani« Franco Franchi, Ciccio Ingrassia
Arcobaleno 16.00 «Nudi per vivere« Technieolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ezcelsior 15.00 «Topkapi» Technico-lor. Melina Mercouri, Peter Ustinov, Maximilian Shell.
Fenke 15.00 »...e venne H giorno della vendetta« Gregory Pečk, Daniela Rocca, Anthony Quinn.
Grattacielo 16.30 «Scandalo in socle-t4» James Frandscus, Suzanne Ple-shette, Genevieve Page.
Alabarda 15.30 «Tre nottl d’amore» Colorscope. Catherine Spaak, H*1 nato Salvatori, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Filodrammatico 16,30 «Universo proi-bito« Colorscope. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Per un pugno dl dol-lari«.
Cristallo 16.30 «Schiavo d’amore» — Kim Novak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 «La doppia vita di Dan Cray» Albert J^inney prepovedan* mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «La signorina e » cow boy» John Wayne.
Impero 16.00 «Gli onorevoli«.
Vittorio Veneto 16.15 «11 Piave mor-moro«.	'
Moderno 15,30 «Gli ammutinatd del Bounty» Technieolor. Marlon Bran-do.
Astra 16.30 «Gli uccelli« Prepovedano mladimi pod 14. letom.
Astoria 16.30 «1 predoni del Kansas« Technieolor. Audie Murphy.
Abbazia 16.00 «A1 dl 14 del fiume« Technieolor. Audie Murphy.
Ideale 16.00 «Jessica» Technieolor. Angie Dickimson. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Huda zastrupitev s pokvarjenimi hrenovkami
Včeraj zjutraj so prepeljali v bolnišnico im v hudem zdravstvenem stanju nujno sprejeli na četrti medicinski oddelek s pridržano prognozo 49-letno šiviljo Gl-no Alegrettovo iz Ul. Caccia 3, ki se je predvčerajšnjim zvečer zastrupila s hrano. Alegrettova Je zdravnikom s težavo povedala, da je -predvčerajšnjim zvečer pri večerji zaužila hrenovke, ki so bile verjetno pokvarjene. Nekaj časa potem se je počutila slabo, popi-la je odvajalno sredstvo ter šla v posteljo. Ponoči pa so Alegrettovo prijeli hudi želodčni krči in proti jutru je celo nekajkrat izgubila zavest. Domači so tedaj P°' klicali bolničarje RK, ki so nesrečnico nemudoma odpjijjli v bolnišnico.
htncjrn CjiMn
m*
predvaja danes, 2. t. m. ob 18. uri barvni avanturistični filmi
u smem
(ODERUH)
Igra CURT JURGENS
KINO PROSEK-KONTOVEE
S
.iredvaja danes, dne 2. t. m. z začetkom ob 19.36 uri barvni 2lm v Cinemascope:
IL FlIOCO VERDE
(ZELENI OGENJ)
___	Glavni igralec STEWART GRANGER!
Avtomobilist podrl žensko
žrtev prometne nesreče je postala sinoči 61-letna uradnica Gi-sella Marzotti iz Ul. Carli 4. Ko je prečkala Sprehajališče Sv. Andreja blizu stavbe štev. 4, jo je z avtom TS 70531 podrl 19-letni Guido Paolini lz Milj, Ul. Frausim 6, ki je vozil proti Drevoredu Čampi Ellsl. Paolini Je ponesrečenki priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Mar-zottijevo so pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi udarca po levem semcu, glavi, levi rami In začasne izgube spomina.
Z avtom je trčil v ustavljeni avte
Včeraj popoldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 38-letnega šoferja Leonarda Gridija lz Ul. Udine 25 in 48-letnega delavca Isi-dora Borghella iz Ul. Crosada 14, ki sta postala žrtvi prometne nesreče. Ko je Gridl vozil avto TS 37607 po obrežni cesti proti Trstu, je blizu gostilne Kralj v Sesljanu trčil v zadnji del avta TS 39691, ki ga je pred njim vozil 49-letni Rodolfo Maurel Iz Ul. Bazzoni 6/2. Ta se je nenadoma ustavil, da ne bi trčil v avto pred njim. Pri nesreči sta se ranila Grldi in Bor-ghello, ki se je peljal v Grldije-vem avtu. Gridiju so v bolnišnici nudili prvo pomoč in bo okreval v, 8 dneh, Borghella pa so s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev v glavo in desno nogo.
Prosvetno društvo .Ivan Cankar«
sporoča, da Je vpisovanje za Izlet, ki bo 8. decembra v Bohinj ln na Vogel, zaključeno. Odhod bo ob 5. uri s Trga Ulplano.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 1. decembra se Je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa Je 12 oseh.
UMRL! SO: 87-letna Caterlna Ghez-zl vd. Schergna, 7B-letna Čarobna Hrovatin vd. Ferluga, 80-letnl Fran-cesco R-Ivlgnas, 73-letni Florio Go-vaccl, 62-Jetmi Carlo V alta, 59-1 etnl Giovanni Mejak, 72-letni Francesco Trotta, 71-letni Augusto Serpan, ®T' letna Francesca Žitko, 60-letna Ah' tonletta Tonnicchi por. Glustl, 58-letn-i Placido Vernerin, 43-letna An-na Sardoč por Grilanc.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (30.	11.	— 6.	12.)
Blasoletto,	Ul.	Roma	16:	Al	Gal*
no. Ul. S. Cillno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2: SanfAnna. Reška cesta 63; Davanzo, Ul. Bern * n, 4; Godina A11TGEA, Ul. GlnnasR-ca 6; Al Lloyd, Ul. Orologlo 6; SP0,1*-za. Ul. Montorslno 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (30.	11.	— 6.	12.)
Blasoletto,	Ul.	Roma	16;	Al	Gat*
no, Ul. S. Cillno 36; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna. Reška cesta 63.
Preminila Je naša draga
FRANČIŠKA ŽITKO
Pogreb bo jutri, 3. t. m. ob 10.30 uri iz glavne bolnišnice v Trstu.	, „ ,
_	Sestri ln sorodniki
Trst - Matenja vas, 2.12.1964
IZREDNI PRILOŽKOSI!
srrs; -ztjzzz - sut^ ji
NEVARNO IGRAČKANJE Z OGNJEM
Kar so doživeli Francozi v Indokini bodo ZDA doživele v Vietnamu
Mnenje zahodnega realista o tem, v čem je slabost belcev na tem področju - Podobnost med francoskim položajem l. 1953 v Indokini in ameriškim v Vietnamu danes - Kaj je nekoč zapisal letalski polkovnik in današnji francoski publicist Jule Roy
V Vietnamu so generali v nedeljo, 29. novembra, porazdelili odlikovanja predstavnikom oblasti in domačim vojakom, ki so se zadnje dni posebno odlikovali v borbah proti gverilcem osvobodilnega gibanja. «Domovina vam je hvaležna,« so dejali ob tej priložnosti. «Tu v Vietnamu ste vi zahodna predstraža proti prodoru komunizma v Laos, Kambodžo, Tajsko, Malajo in vso jugovzhodno Azijo.« Nekaj tednov prej, v začetku novembra, je eden od njih odpotoval čez morje v prestolnico in zahteval okrepitev. «Vojna se mora razširiti,« je rekel predsedniku. ((Sicer smo izgubljeni,«
Tisto nedeljo, ko so omenjena odlikovanja razdelili, pa ni bil 29. november 1. 1964, marveč 1. 1953. Generali niso bili ameriški, temveč francoski. Prestolnica ni bila Washington, ampak Pariz, a okrepitev in razširjeno ((protikomunistično vojno« ni zahteval general Maxwell Taylor od predsednika Johnsona, pač pa general
Bodet od predsednika Cotyja. Vendar je bil cilj isti tako 1. 1953, kot je to danes, 1. 1964. Tujci so si v obeh primerih vtepli v glavo, da je nujno zatreti neko osvobodilno gibanje in da se — iz strateških ter političnih razlogov — v jugovzhodni Aziji uveljavi sistem tujih vojaških oporišč.
«Slabost belcev na tem področju,« je pred kratkim zapisal neki zahodni realist, «je vselej bila v tem, da so na njem hoteli uresničiti družbeno strukturo, ki ne samo, da ni bila boljša od nasprotne, marveč ji po notranji moči niti ni bila dorasla.« Za večino prebivalcev tega področja, je uresničenje idej, ki se zanje bore osvobodilna gibanja ((identično s prenehanjem napadov in mučenj, prenehanjem bombardiranj in sežiganjem moških, žena in otrok«. Tako pa se danes, kot 1. 1953 Laos, Kambodža, Tajska in Malezija skušajo «obvarovati pred prodorom komunizma«.
Obstajajo pa tudi razlike — politične, finančne in strateške. Po-
•IIIJIIIllllllUllllllllllllllltllllllliaillllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllltllllllllllllllllllllllMIIIIf lllllllll
SZ IN ZDA PRODIRATA V VESOLJE
Sovjetska «Sonda 2» leti proti Marsu
Zdi se, da ima ■ podobno kot ameriški Mariner IV. - neke težave: proizvodnja in poraba energije za 50 odst. pod predvidenim
Vtem ko so se ameriški strokovnjaki trudili, da bi svojemu .umetnemu satelitu «Mariaer IV« Popravili smer, da bi se čimbolj približal svojemu cilju Marsu, so sovjetski strokovnjaki pognali proti istemu nebesnemu telesu, proti tako imenovani «rdeči zvezdi« svoj umetni satelit, ki so ga imenovali »Sonda 2». »Sondo 2» so sovjetski strokovnjaki izstrelili 30. novembra, kot sta o tem poročali včeraj agencija Tass in moskovski radio. Kakor je poročala omenjena agencija, je bila »Sonda 2» 30. novembra ob 20. uri po moskovskem času kakih 40.000 kilometrov od Zemlje.
Izstrelitev »Sonde 2» — kakor poroča Tass — se je izvršila v dveh obdobjih. Najprej je raketa odnesla okoli Zemlje «težak u-metni satelit«, ki je bil sestavljen iz zadnjega člena rakete in iz kozmične postaje »Sonda 2». S te krožne poti se je nato avtomatična postaja ločila, da bi ubrala pot proti planetu Marsu. Sovjetska agencija in moskovski Radio sta dali tudi podrobnejše podatke o položaju «Sonde 2» in hkrati omenila, da je «Sonda 2» ubrala pot, ki je »zelo blizu predvideni« in da ima tudi brzino, ki je blizu predvideni brzini. Hkrati pa je bila dodana še vest, da , umetno nebesno telo troši komaj Polovico energije kot so jo oni Po načrtih preračunali.
Agencija Tass govori nadalje o namenu tega vesoljskega poskusa, ki da je v preizkušanju naprav v vesoljskih kabinah, v zbiranju izkušenj na tem področju, hkrati pa v nadaljevanju znanstvenega raziskovanja globljih vesoljskih prostranstev.
Ko je sovjetska agencija Tass sporočila uspelo iztrelitev »Sonde 2», ni povedala, ali so v vesoljski kabini nameščene tudi fotografske naprave, s katerimi je opremljena ameriška vesoljska sonda «Mariner IV«, ki so jo ZDA iztrelile pred nekaj dnevi.
Sedanji sovjetski poskus je drugi sovjetski poskus izstrelitve neke znanstvene naprave proti planetu Marsu. Prvega novembra 1982. so Sovjeti iztrelili sondo “Mars 1», s katero so bili v radijski zvezi skozi polnih šest mesecev, dokler se ni ta radijska zveza prekinila nekako dva meseca preden bi bila morala dospeti do cilja. V marcu lanskega leta je sovjetska sonda »Mars 1» dosegla prvenstvo radijske povezave v obeh smereh, to se Pravi, da je sprejemala radijske signale z Zemlje in jih tudi oddajala spet na Zemljo, to se pravi. da je dosegla daljinsko prvenstvo na razdalji kakih 105 milijonov kilometrov od Zemlje.
Kar zadeva ameriške poskuse v smeri proti Marsu, bi ameriški “Mariner IV«, ki so ga iztrelili preteklo soboto, moral doseči svoj eilj — Mars — sredi julija, da bi ga fotografiral na razdalji 15 kilometrov in nato fotografske po-
snetke poslal na Zemljo. Kakor pa smo že poročali, se je ameriški »Mariner IV« nekoliko oddaljil od svoje poti in so mu smer pri drugem poskusu nekoliko popravili, tako da ubira «Mariner IV« verjetno pravo pot. Istočasno bomo dodali, da se je ameriški »Mariner III«, ki so ga Američani iztrelili pred mesecem dni, izgubil v vesolju, ker je prav tako zgrešil pot in, ker naprave niso delovale, mu niso mogli smeri popraviti.
Iz poročila, ki ga je včeraj cd-dala sovjetska agencija Tass, se da sklepati, da je tudi «Sonda 2» na svoji poti proti Marsu naletela na nekatere težave. To se da sklepati iz tistega dela poročila sovjetske agencije, kjer je rečeno da je po dobljenih podatkih proizvodnja električne energije na vesoljski postaji le 5Q odst. tiste, ki je bila predvidena. Agencija sicer ne dodaja, kakšne posledice bi to moglo imeti na nalogo, ki so jo strokovnjaki poverili «Sondi 2».
Zahodni strokovnjaki nadalje ugotavljajo, ali bolje domnevajo, da je med sovjetsko »Sondo 2» ameriškim »Marinerjem IV« določena bistvena razlika. Osnovni namen sovjetske «Sonde 2» namreč ni v tem, da bi iz bližine fotografirala površino Marsa ali da bi zbrala znanstvene podatke tem nebesnem telesu, pač pa da je njen namen, kontrolirati «obnašanje vesoljske kabine v pogojih podaljšanega poleta«. Na temelju poročila agencije Tass se namreč zdi, da vesoljska ladja, ki so jo iz Baikonura v Sovjetski zvezi izstrelili, ni »poln« satelit, da v njem torej ni veliko naprav in anten, pač pa da gre dejansko za nekakšno vesoljsko ladjo, ki je vsekakor težja in večja od ameriškega «Marinerja». V sovjetski vesoljski ladji «Sonda 2» bi znal biti maneken ali celo več manekenov, to se pravi figur iz določenih snovi, ki bi posnemali in nadomeščali bodoče sovjetske kozmonavte, ki bodo nekoč sedli v enake vesoljske ladje m se napotili proti Marsu ali kamorkoli v globlje vesolje. Glavni namen tega sovjetskega vesoljskega poskusa naj bi torej ne bilo proučevanje razmer v bližini Marsa, pač pa pogoji v sami kabini, delovanje naprav v kabini ter reakcije potnikov torej kozmonavtov v kaki bodoči vesoljski ladji.
Zahodni strokovnjaki pa kljub temu ne izključujejo tega, da je bil prvotni namen sedanjega sovjetskega poskusa s »Sondo 2» tudi fotografiranje površine Marsa, le da so se sovjetski strokovnjaki temu namenu odpovedali zaradi že omenjene motnje v »Sondi 2», ki se izraža v zmanjšani proizvodnji električne energije na samih 50 odstotkov, kar bi znalo motiti tako posnemanje fotografij Marsove površine, še bolj pa oddajanje teh fotografij na Zemlja.
litična razlika med 1964. in 1953. letom je enaka razliki med dvema pojmoma, kolonializmom in neokolonializmom. Finančno se je v teku indokitajskega spopada trošilo od 3 do 6 milijonov dolarjev dnevno, vtem ko v vietnamskem spopadu ZDA porabijo 1,2 milijona na dan. Indokitajska vojna je Francijo stala pet milijard dolarjev, današnja v Vietnamu pa ZDA tri milijarde. Kar zadeva strateško, oziroma vojaško razliko, je Francija v vsej Indokini (700 tisoč kvadratnih kilometrov in 30 milijonov prebivalcev) imela 375 tisoč vojakov, od katerih jih je v bitki za oporišče Dien Bien Fou padlo 92.000. ZDA imajo v Južnem Vietnamu (170 tisoč kvadratnih kilometrov in 15 milijonov prebivalcev) 400.000 sajgonskih in 22.000 lastnih vojakov, od katerih jih je doslej izgubilo življenje okrog 50 tisoč, oziroma 260 v ameriških enotah.
Vendar Francija v času indoki-tajske vojne ni imela atomskega orožja. Kar se tega tiče, na srečo, namen, da bi se v borbi proti gverilcem v jugovzhodni Aziji uporabilo jedrsko orožje, doslej še ni bil uresničen. Toda če bodo ZDA s to vojno, ki v njej nikakor ne morejo zmagati, nadaljevale, bodo nujno morale priti do tega, da jo razširijo bodisi v teritorialnem ali strateškem smislu, se pravi, ali z bombardiranjem Severnega Vietnama ali pa z uporabo jedrskega orožja. Ali pa — da se umaknejo in pristanejo na nevtralizacijo Južnega Vietnama. «Umik ne prihaja v poštev,« zatrjujejo zadnje dni nekateri ameriški daljnovzhodni strategi.
Pred nekaj meseci so že bombardirali nekatere ((strateške cilje« v Severnem Vietnamu. Med njimi, kot zatrjujejo, tudi skladišče goriva v mestu Vin, ki je posredno povezano z revolucionarno kariero komandanta osvobodilnih e-not iz časa protikolonialne vojne, generala Gjapa. V Vinu so francoske oblasti 1. 1939 aretirale soprogo takratnega 27-letnega učitelja in voditelja Demokratske fronte ter jo pod obtožbo ((komunistične zarote« vtaknile v zapor, kjer je 1. 1943 umrla. Gjap se je takrat zaklel, da ne bo miroval, vse dokler tujci ne bodo izgnani iz njegove dežele.
Usoda vojne in miru v jugovzhodni Aziji Je vsekakor odvisna od tuje politike in interesov. Toda politika sile se običajno najbolj maščuje nad onimi, ki jo izvajajo. A potrebne izkušnje se po navadi pridobe šele po katastrofi, vtem ko so današnji krivci za nevarno stanje na tem področju, na žalost, kratkovidni in so že pozabili na Dien Bien Fou. Tudi francoski generali so nekoč, kot danes Ameriški, verovali v svojo zmago. Z razširitvijo vojaških operacij pa ZDA za gotovo korakajo proti svojemu dokončnemu porazu. ((Stalingrad belega človeka« Je pred več kot desetimi leti imenoval Dien Bien Fou takratni francoski letalski polkovnik in današnji publicist Jules Roy. ((Spoznal sem, da se borimo za nepravično
stvar,« je še ugotovil. Ali niso tudi danes prav vse okoliščine povsem enake?
V petek, dne 20. novembra, je ameriški veleposlanik in general Maxwell Taylor, sporočil, da bo odpotoval v Washington (kamor se je odpravil 25. novembra), kjer bo predložil, da se «vojaške operacije razširijo na ozemlje Severnega Vietnama«. Zedinjene države se danes nahajajo pred istim vprašanjem, ki se je pred desetimi leti postavljalo pred Francijo, so v zvezi s tem javljali dopisniki iz Washingtona. Francozi so po padcu trdnjave Dien Bien Fou Indo-kino zapustili. Pripravljenosti, da bi to storile še pred končno katastrofo, pa pri ZDA ni opaziti. Zdi se, kot da bi Dien Bien Fou bil za ameriške generale posebno zanimiv in bi ga hoteli tudi sami doživeti. Morda bi diplomati želeli ubrati kako drugo pot, manj nasilno in nevarno, toda njim, kot se zdi, ni dana beseda, besedo imajo generali, a ti kažejo vselej največjo pripravljenost tudi za najnevarnejše eksperimente.
Izšel je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiii
..................................................iiiiiiiiiliiliiilliillliimillliimitliiimiiimmil...........................................................Milimi...............................im.............
ELEKTRIČNA ENERGIJA JE TEMELJ GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Sovjetska zveza skuša čimprej dohiteti
razvite Združene države
Pred oktobrsko revolucijo je bilo stanje 20 proti 1, danes pa 2 proti 1 - Velikanske centrale, ki bodo SZ pripeljale do zaželenega cilja
Ze vrsto'let je govora o ekonomskem tekmovanju med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. Statistični podatki še vedno govore in bodo verjetno še dolgo pričali, da so Združene države v proizvodnji pred Sovjetsko zvezo, kar je tudi razumljivo, ker so ZDA začele svoj novejši ekonomski razvoj na močno razviti osnovi, dočim je Sovjetska zveza začela na skrajno šibkih temeljih in hkrati doživela dvojno gospodarsko uničenje, in sicer; prvič v dobi prve svetovne vojne in revolucije, drugo pa v času druge svetovne vojne, ko je bil ekonomsko praktično uničen ves evropski del Sovjetske zveze, ki je do nedavnega predstavljal osnovo vsega njenega gospodarstva. Da pa more Sovjetska zveza nekako z upanjem tekmovati z ZDA, je temu razlog v hitrejšem tempu gospodarskega razvoja Sovjetske zveze, pa čeprav v precejšnji meri na račun življenjske ravni sovjetskega prebivalstva. Ni ga namreč pospešenega razvoja brez žrtev in tega se sovjetski voditelji zavedajo in to tudi upoštevajo.
Med gospodarskimi panogami, ki so za pospešeni razvoj osnovne, je tudi elektrifikacija dežele. V tem primeru mislimo predvsem na gradnjo virov električ-
32 *
ne energije ter na energetsko mrežo v deželi. Tovrstni sovjetski načrti zaslužijo nekoliko več pozornosti, saj so konkretni podatki zelo zgovorni. Sovjetska agencija «Novosti» je v svoji številki od 28. novembra letos prinesla o tem vprašanju sledeče podatke:
Gospodarski razvoj Sovjetske zveze je za letošnje leto predvideval proizvodnjo 452 milijard kilovatnih ur električne energije, toda že sedaj podatki govore, da bo načrt prekoračen
V letu 1913 so ZDA proizvajale 20-krat več električne energije kot tedanja Rusija, ki je bila tudi na tem področju zelo zaostala. Po razmeroma kratkem času, v 30 letih od začetka revolucije pa se je proizvodnja električne energije v Sovjetski zvezi povečala v tolikšni meri, da se je SZ v proizvodnji električne energije povzpela že na drugo mesto na svetu, kar pomeni, da je prekosila vse razvite države Evrope in da so količinsko bile pred njo le ZDA. S tem seveda nočemo reči, da se je SZ že približala Združenim državam, saj proizvajajo ZDA dvakrat več električne energije kot SZ. Toda drugi podatki govore, da SZ uspešno dohiteva ZDA, kajti med tem ko se proizvodnja električne energije v ZDA veča

g "//////A V. V//////.
/srsssssff
Radio Trst A
7.00	Jutranja glasba; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Naš juke-box; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja;
17.00	Ansambel «Musici del Friu-11»; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Radijska univerza; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče; 19.00 Na planoto igra Crazy Otto; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Jug. ritmični motivi; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; v odmoru: Knjižne novosti: «Arrigo Benedetti in njegova knjiga .Prelaz Langobardov’« 22.45 Melodije.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Operna glasba; 14.15 Orkester C. Pacchlorija; 14.35 Potovanje na Orient.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40’ Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Ameriški uspehi; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Ruski narodni plesi;
18.00	Prenos RL; 19.00 Orkester Halletz; 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvintet Shearing; 22.40 Dve romunski rapsodiji.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9 35 Popevke;
10.00	Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11,00 Sprehod skozi
SREDA, 2. DECEMBRA 1964
čas; 11.30 Lisztova Madžarska rapsodija; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; .14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Mladi koncertisti; 17.25 Webem in Berg; 18.00 Parlament skozi zgodovino; 18.15 Italijanske popevke; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.30 Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda«.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 8.40 Na-talino Otto; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Kvartet Cetra; 10.35 Nove popevke; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.30 Poezije s plošč; 22.10 Glasba v večeru.
III.	program
18.30	španska kultura; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Faurejeva Barcarola; 21.30 Z glasbenih festivalov; 22.20 Michelangelo kot pesnik.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 «Veseli fantje«; 9.25 Veseli hribovci; 9.45 Solisti; 10.15 Zabavni zvoki; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš
prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Iz slov. operne ustvarjalnosti;
13.30	Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Mladi pevci;
15.30	Partizanske ljudske pesmi; 15.45 Lahka glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slov. reproduktivni umetniki; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Madrigalisti iz Kolna; 20.20 Melodije jug. skladateljev; 20.40 Glinka: Ivan Susanin; 22.10 Za ljubitelje zabavnih zvokov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Ital. televizija
8.30	šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 J. Giraudoux: i(L’Apollo di Bellac«; 20.15 športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 Neapelj proti Parizu, Madridu in Berlinu: 22.15 Dve vzporedni zgodbi; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 George Kaiser: «Zmagoviti listek«; 23.00 športne vesti.
Jug. televizija
17.10 Angleščina; *17.40 Tik tak — pravljica za najmlajše; 17.55 Pionirski TV studio; 18.45 S kamero po Aziji; 19.15 Sonata in trije gospodje; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.40 Italija — zabavnoglasbena oddaja; 21.40 Kulturna panorama; 22.10 TV obzornik: Kulturni dom v Trstu.
dustrijske namene in ne le poskusne namene. Nad Vhodom v to centralo je vklesan sledeči napis: «Atom naj bo delavec in-ne vojak!«
V minulem poletju je bila v Ženevi tretja mednarodna konferenca o miroljubni uporabi a-tomske energije. Konferenco je sklicala Organizacija združenih narodov. Na tej konferenci je vzbudil precej zanimanja referat »sovjetskega supkovpjj^ka, ki je govoril o sovjetskih malih a-tomskih centralah vrste «Argus». Prav tolikšno zanimanje so vzbudili podatki o sovjetskih atomskih centralah «Tes-3», to je o premičnih atomskih centralah, ki jih moremo na traktorjih voziti iz kraja v kraj, kjer je pač potrebno. Zmogljivost teh central je 1.500 kW, kar se sicer ne more meriti z velikimi centralami klasičnega tipa, kar pa hkra-
ti daje dovolj električne energi- | nergije na leto
je za manjša mestna naselja ali industrije.
Toda v Sovjetski zvezi je še več atomskih central z mnogo večjo zmogljivostjo, kot so npr. centrale v Bjelojarsku na Uralu in v Novo-Voronežu. Slednja ima zmogljivost že 210.000 kW. Sedanja skupna zmogljivost sovjetskih atomskih električnih central znaša okoli 900.000 kW.
To so konkretni podatki za sedanje spanje, ki govore, da se Sovjetska 'žveža na tem področju naglo razvija, da pa je iz že omenjenih razlogov še vedno za ZDA. Kaj pa načrti za bližnjo in daljšo prihodnost. Po sovjetskih načrtih se bo zmogljivost sovjetskih central klasičnega in atomskega tipa do leta 1970, torej v bližnjih šestih letih povečala za dvakrat, tako da bo znašala od 900 do 1.000 milijard kilovatnih ur električne e-
IlliiiilliliiiuiiiiiiiiiiiillliiliiiniiiiiiuilltiiniiiiMiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiiiiiiMliiilllliiiuiiiiull
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
BERGAGNA v «Scccessione»
■ '	onvonou
na leto za 7 o.lst.; se veča v SZ skoraj za 12 odst. Iz tega se da sklepati, da bo Sovjetska zveza v kolikor ne bo prišlo vmes do nepredvidenih motenj, tudi dohitela ZDA.
O naglem ra^v.ju elekirčnega potenciala Sovjetske zveze pričajo tud, izjave šenih ameriških strokovnjakov. Taka je npr. tedanji amer:ški minister Stuaid-Udall pred dvema letoma, ko1 je obiskal Sovjetsko zvezo, na tiskovni konferenci v Washingto-nu izjavil: »Rusi izvršujejo dela, ki vzbujajo resnično velik vtis... Vzemimo za primer njihovo centralo v Bratsku, ki je največja na svetu. Turbine, ki so jih Rusi izdelali za to centralo, so dvakrat večje kot so naše. Sovjetska zveza nas je prekosila v gradnji električnih vodov z visoko napetostjo«.
V avgustu lanskega leta je Sovjetsko zvezo obiskala neka druga ameriška strokovna delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki največjih ameriških elektroenergetskih in elektromehanič-nih družb. Delegacijo je vodil W. Sisler, ki se je o razvoju sovjetske energetike izrazil nadvse pohvalno.
Vse do nedavnega je bila ameriška centrala «Grand Coolie« smatrana kot nekakšno osmo čudo sveta. Nič čudnega, saj je to bila največja centrala na svetu.
Sedaj pa je to čudo prekosila centrala v Bratsku. Prav tako sta jo prekosili še dve centrali na Volgi.
28. novembra letos so minila tri leta, od kar je začel delovati prvi del centrale v Bratsku na reki Angar. Sedaj, ko je začel delovati tudi drugi del centrale, se je njena zmogljivost povzpela na 3,6 milijoni« kW in je potemtakem največja centrala na svetu. Toda v kratkem bo morala ta centrala prepustiti svoje prvo mesto še veliko večji centrali, ki jo grade v Krasnojarsku na Jeniseju, katere zmogljivost bo nad 5 milijonov kW.
Poleg teh uspehov na področju gradnje hidro in termocentral je vredno omeniti še druge sovjetske uspehe na tem področju.
Znano je, da so Sovjeti začeli prvi z gradnjo atomskih central.
V mestu Obminsk je namreč začela delovati prva električna centrala na atomski pogon v in-
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiHttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
Ne prenaglite se, dan za vas ni najugodnejši. Ogibajte se oseb, ki jih ne trpite.
V prostorih bivše kavarne «Sec-cessiones, ki je žal ni uspelo ohraniti, da bi služila kot tozadevni primer sloga, katerega ime je nosila, je podjetje Barisi razširilo svoje delovanje z otvoritvijo umetniške galerije. Po uspeli razstavi domačih slikarjev starejšega rodu je na vrsti poučna razstava zbranih del enega izmed njih: kratek razvojni pregled slikarske dejavnosti Vittoria Bergagne.
življenjska pot tega slikarja se je začela pred 80 leti pri Sv. Jakobu in se sedaj bliža svojemu koncu v hiralnici pri Sv. Ivanu. Iz zgodnje pošolske umetnikove dobe je na razstavi le slika otrok pri čitanju, ki kaže še vpliv Wo-strpjeve šole. Do izrazitejše u-stvarjalnosti pa se Bergagna povzpne šele v svojem novočentistič-nem slikanju.
Iz te dobe je odlično naslikano olje pravljičnega gozda in edini znani primer s Selakom slikanega prizora večernega sprehoda ob morju. Je pa tu tudi edina Berga-gnova monotipija «Prijateljici». Po velikosti izstopata sliki nečakinje njegovega prijatelja Rossinija in sestre tega slikarja v vlogi sodobne odaliske. Prva je kompozicijsko zelo uspelo delo, dočim obre menjuje drugo razkošnost stanovanjske navlake.
Izvimejši je tedanji Bergagna v obeh oljih cvetlic, ki kažeta v primerjavi s cvetlicami po letu štiri-
desetem, kako je od očesne lepote stvarnosti prešel tik pred vojno do njih pesniškega ponazorovanja v postimpresionističnem slogu, potem ko je spoznal, da uradni no-vočentizem ne pelje do preporoda italijanskega slikarstva. Vmesni položaj prehodne dobe zavzema majhno olje Borznega trga, ki spada med redka tovrstna dela.
Visoka pesem, ki jo je Bergagna izpel v poslednjih 33 letih pa so njegove draguljasto se iskreče slike notranjosti in starinskih predmetov njegove delavnice, ki si jih je nabral kot restavrator po podeželskih cerkvah, in še intimni kotički vrtiča hiše na griču Sv. Justa, ki mu jo je zapustila neka starejša občudovalka njegove umetnosti.
Kako se je Bergagna v poslednjih letih v nekaterih delih skušal prilagoditi prevladujoči nepredmetni ustvarjalnosti, ne da oi pri tem utrpela njegova osebna izraznost in spoznavnost njegovih del, pa priča veliko olje že neštetokrat, a vedno drugače naslikanega vrtiča. To priča tudi, da slikarjev duh ni miroval, kljub raznim starostnim nadlogam. Maloštevilna tovrstna dela razblinjena-nja 'predmetnosti v barvno pesem Bergagnove intonacije pa mislimo, da tvorijo nov, pa čeprav še nepravilno ocenjeni višek v ustvarjanju iz zaključne dobe Berga-gnovega slikarstva.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu bodite previdni in pazite, da se v njem kaj ne zatakne. Danes boste sklenili novo prijateljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Na kratko opravite z nekaterimi vprašanji, ki že postajajo nevšečna. Dan je primeren za razna srečanja in sestanke.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne reagirajte na nekatera izzivanja preveč burno. Ne popegajte v spore med prijatelji.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Opogumljajoče novice za one, ki se ukvarjajo * umetnostjo. Bodite zadržani in boste dosegli svoj namen.
UCV (od 23.7. do 22.8.) Za do-
sego vašega cilja, je predvsem potrebna previdnost. Obzirno se otresite vseh nevšečnih obveznosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte se prilagoditi dnevnim dogodkom. Vaš osebni načrt 'je na tem, da se izpolni.
TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Ponovno se boste zavzeli za načrt, ki ste ga že opustili. Odlična zamisel vam bo pomagala premagati sicer zelo težko vzdušje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 2111.)
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Stvari se razvijajo, ne spreminjajte svojih načrtov. Trenutek je primeren za obrambo osebnih interesov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samo s pomočjo svojega realističnega ravnanja, lahko premagate neko nasprotovanje. Nesporazum v zakonskem življenju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite metodični in spoštujte sprejeti program. Manjše čustveno razočaranje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sledite svoji intuiciji in vse bo potekalo po vaših željah. Ne izrekajte tvojih sodb prenagljeno.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU
Občinska uprava resno zaskrbljena zaradi krčenja števila delovnih mest
v
Županstvo je pismeno pozvalo najvišje oblasti, naj odpravijo kritične razmere v gospodarstvu - Čipkarska šola se preseli v druge prostore ■ Koncesija naftovodni družbi
Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji teden v Doberdobu, so sprejeli priporočilo občinskega svetovalca Karla Černiča, naj se pristojne oblasti opozorijo na hudo gospodarsko krizo, ki jo preživljajo podjetja naše pokrajine. Navedel je številne primere, kjer so občutno znižali število zaposlenih delavcev ali pa zaradi pomanjkanja naročil celo u-kinili proizvodnjo. Občinski svet je z zaskrbljenostjo sprejel na znanje to stanje ter poslal pismene pozive vladnemu predstavniku, vsedržavnim in deželnim parlamentarcem, naj si prizadevajo poiskati izhodno pot iz sedanjih razmer.
Občinski svetovalci so odobrili trošarinske pristojbine za prihodnje leto, ki bodo enake lanskim. Pridružili so se novemu konzorciju za skupnega zdravnika, v katerem bo sedem manjših občin tržiškega okoliša; izključeni bosta samo občini Tržič in Ronke. Z u-stanovitvijo konzorcija o uporabi skupnega zdravnika za svoje občine se bodo znižali deleži, ki jih sedaj plačujejo posamezne občinske uprave za zdravstveno službo, istočasno pa jo bodo tudi zboljšali, ker bo zdravnik na voljo samo za to področje. Razdelil si bo ordinacije po posameznih krajih drugače pa bo bolnike obiskal na domu, če bo to potrebno.
Svetovalci so nadalje odobrili predlog, naj se odstopita dve sobi, v katerih je bil poprej otroški vrtec, za potrebe čipkarske šole, ki že več let uspešno deluje in o kateri smo pred kratkim ponovno pisali v našem listu. Sprva se je nameravalo za njeno dejavnost zgraditi posebno poslopje, ker pa ni bilo sredstev, so poiskali rešitev v odstopitvi dveh sob v prvem nadstropju občinske zgradbe, v kateri je tudi dvorana. V njih bodo imele tečajnice dovolj prostora, da se bodo izpopolnjevale v svojem delu; prav pa bi bilo, da bi vse, ki so se vpisale, redne je obiskovale tečaj.
Občinskega odbornika Oliverja Pahorja so za nadaljnja tri leta imenovali v odbor šolskega patronata. Družbi za izgradnjo naftovoda Bavarska-Trst so podelili koncesijo za uporabo zemljišča po zgornjih obronkih Krasa, kjer b >-do speljali naftovod. Zemljišče je last zasebnikov, ki bodo prejeli odškodnino.
Prvotni načrt Je določal drugačno traso od sedanje; spremenili so jo zaradi posega vojaških oblasti, ki so pogojile izbiro trase z obstojem vojaških služnosti. Po novsm bo naftovod speljan mšd Zagrajem in Gradiško v smeri proti Krasu, čez «Monte sei bu-si» in dalje v smeri proti železniški progi. Končno so občinskim uslužbencem odobrili dopolnilno doklado v višini 2.000 lir mesečno, ki jo bodo prejemali od začetka prihodnjega leta dalje; poslej bo znašala 12.000 lir.
postavka za dohodke iz proste cone, čeprav še ni znano, koliko bodo ti dohodki znašali, ker znesek še ni bil določen, odnosno ugotovljen. Odobrili bodo tudi tro-šarinsko lestvico ter določili nagrado županu za leto 1965 za njegovo delo. Na dnevnem redu je tudi prošnja župnika iz Gabrij z navedbo zadev in potreb te župnije, o katerih bodo razpravljali svetovalci.
Ob koncu se bodo pogovorili tudi o drugih občinskih zadevah, zlasti o popravilu občinskih cest in ponovnem odlogu ureditve pokrajinske ceste iz Gorice do Sovodenj, ker mora za to delo dati dovoljenje centralna komisija v Rimu, ki je kompetentna za vsa
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
taka dela, kadar presegajo nost 200 milijonov lir.
vred-
Obvestila občine Sovodnje
Občinska uprava v Sovodnjah sporoča, da se bodo davki pobirali 10. decembra v občinskih prostorih. Uslužbenec davkarije bo občinstvu na voljo od 8. do 12. ure.
Materinska posvetovalnica bo odslej dalje odprta samo vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od
13.30	do 14.30.
Občinska uprava je pričela razdeljevati bone, ki jih prejmejo kmetje, ki so vpisani v vzajemno bolniško blagajno. Z njimi si bodo mogli pri domačih trgovcih kupiti hrano. Denar je prefektura dala občinski podporni ustanovi za kmete, ki so jih prizadejale lanske in predlanske vremenske neprilike.
OB OBISKU ZASTOPNIKOV API NA ŽUPANSTVU
Podžupan obljubil izgradnjo kostnice za padle partizane
Proučili so tudi možnosti proslave 20-letnice odporništva
Podžupan Lupieri je včeraj sprejel voditelja italijanske partizanske zveze API Fantinija in Mer-nija, s katerima je proučil možnosti proslavljanja dvajsetletnice odporniškega gibanja. Podžupan je ob tej priliki znova ponovil obljubo občinske uprave, da bodo zgradili kostnico na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, v kateri bodo zbrali vse posmrtne ostanke padlih pripadnikov odporniškega
Klub «Simon Gregorčič*
VEČERI OB SREDAH
DANES, 2. decembra ob 20.30 bo v klubu «Simon Gregorčiča, Verdijev korzo 13, zanimiv kulturni večer o temi
SLOVENSKA SOCIALNA LIRIKA
ki ga bodo priredili študentje iz novogoriške gimnazije. Recitirali bodo dela naših najbolj znanih pesnikov.
.........................................
ODREDBA POKRAJINSKEGA ŽIVINOZDRAVNIC
Obvezno cepljenje živine na področju obmejnih občin
Gre za okrog 4500 glav goveje živine na področju od Doberdoba do Dolenj
Drevi v Sovodnjah seja občinskega sveta
Sovodnejski župan Jožef Ceščut Je poslal občinskim svetovalcem vabilo za sejo, ki bo danes v sredo 2. decembra ob 19.30 uri v občinski sejni dvorani. Na dnevnem redu je pet .točk.
Največ časa bo gotovo zavzela razprava o občinskem proračunu za leto 1965, v katerem je tudi
Pokrajinski živmozdravniški u-rad v Gorici je razposlal prizadetim predstavnikom oblasti in županom goriških obmejnih občin
posebno okrožnico, s katero odreja obvezno cepljenje goveje živine, ovc in koz v obmejnih občinah Gorica, Sovodnje, števerjan, Doberdob, Moša, Kapriva, Krmin jn Dolenje. Cepljenje bodo izvedli tekom decembra letos in bodo posebej določili točen datum za posamezne občine. Potrebno cepivo daje preko pokrajinskega živino-zdravniškega urada na razpolago pristojno ministrstvo brezplačno, živinorejci pa bodo morali plačati živinozdravniku po 1200 lir za vsako cepljeno žival. Cepljenje bodo opravili pooblaščeni občinski živinozdravniki, ki si v primeru potrebe lahko vzamejo tudi pomočnika.
Ta ukrep se tiče okrog 4500 glav goveje živine v navedenih občinah. Točen datum cepljenja bodo za posamezne občine določili občinski živinozdravniki sporazumno s pokrajinskim živinozdrav-
VERDI. 16.30: «1 misteri di Roma«. Barvna reportaža Cesare Zavatti-nija. Mladini pod 18. letom prepovedano.
COKSO. 16.30:	«La conquista del
West», J. Waine, G. Pečk, D. Reynolds. Kinemaskopski film v barvah; ameriški.
MODERNISSIMO. 15.00:	«Raptna
a tre«, Lopez Vasquez in S. Cas-sena. Cmobeli španski film.
VITTOR1A. 17.00, zadnja ob 21.30: «Mondo animato No. 1« (barvna nsanica).
CENTRALE. 17.00, zadnja ob 21.00. «11 terrorista«, G. M. Volontč in P. Leroy. Italijanski čmobeli film.
niškim uradom. To bo že deseto cepljenje te vrste v obmejnih občinah naše pokrajine. Vsa prejšnja cepljenja so dala prav dobre rezultate ter so preprečila obolenja živine na tem področju in s tem tudi zaporo mejnih prehodov zaradi obolenj.
Tudi Jugoslovanske oblasti imajo v načrtu podobno pobudo, ki so
jo izvedli tudi prejšnja leta. Že sedaj so odredile, da se na mejnih prehodih izvede razkuženje. Zdi se namreč, da Je slinavka zaenkrat prizanesla jugoslovanskemu področju, pač pa da so primeri takega obolenja po nekaterih furlanskih občinah ter na Madžarskem in Češkem.
Cepljenje živine na obmejnem področju je nedvomno koristno in potrebno, saj se vsi živinorejci še prav dobro spominjajo velike škode, ki so Jo imeli ob razširjenju slinavke v prejšnjih letih, bodisi zaradi izgube živine in njenih proizvodov, zaradi zapore okuženih hlevov in zaradi začasne ukinitve malega obmejnega prometa.
prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh. Oče je povedal, da je okrog 20.00 ure cepil drva, ko je otrok padel s stola in se ranil na rezilu sekire.
Nekaj po 21. uri pa je Bruno Filipucci iz Gorice pripeljal z avtom v bolnišnico 34-letnega Alda Del Bene iz Kapri ve, ki je nekaj prej padel s skuterjem ono stran Ločnika, ko se je vračal z dela proti domu. Del Bene je zadel s svojim vozilom v kolesarja, ki je stal ob cesti. V bolnici so mu ugotovili rano na lasišču s pretresom možgan in so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
gibanja, ki so pokopani v Gorici.
Sporočilo občinskega predstavnika, da bodo zgradili grobnico padlim partizanom, pokopanim na raznih krajih goriškega glavnega pokopališča, bodo prav gotovo z zadovoljstvom sprejeli vsi bivši partizani in protifašisti, ki so se v našem mestu dolgo časa prizadevali, da bi se padlim za svobodo izkazale takšne časti, kakršne si zaradi svojega deleža pri osvoboditvi tudi zaslužijo.
Cepljenje proti otroški paralizi
V	ponedeljek in torek popoldne so na občinskem zdravstvenem u-radu v Gorici cepili s cepivom Sabin proti otroški paralizi še tiste otroke, ki doslej iz kakršnih koli razlogov niso bili cepljeni s tem cepivom.
S 1. decembrom se je začelo istotam tudi četrto ali povratno cepljenje tistih otrok, ki so pred časom opravili že tri prva cepljenja. Za četrto cepljenje ima že vsak otrok naveden dan in uro, kdaj naj se predstavi, in sicer na kartončku, ki ga je izdal zdravstveni urad ob prvem cepljenju.
V	zadnjih dneh je pokrajinski zdravstveni urad v Gorici prejel tudi več tisoč obrokov cepiva Sabin za potrebe podeželskih občin naše pokrajine, kjer prav tako nadaljujejo s cepljenjem predšolskih in šolskih otrok.
Kandidati CISL in CGIL za volitve v «fiocco»
Ker Je potekel mandat notranje komisije v oddelku »fiocco« v podgorski tekstilni tovarni, so sindikalne organizacije predložile svoje kandidatne liste za izvolitev nove notranje komisije.
CISL Je predložila naslednje kandidate:	Ferruccio Calligaris,
Mafaldo Grasselli, Antonio Pizzi in Rino Rupil.
FIOT-CGIL:	Mario Martelani,
Mario Querln, Elso Milocco in Mario Galasso.
Volitve bodo okoli sredine meseca decembra.
V ponedeljek 14.12.1964 bo ob 20. uri v dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v Trstu
5. redni občni zbor športnega združenja Bor
z naslednjim dnevnim redom:
1.	otvoritev
2.	izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	poročila:
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
č) načelnikov odsekov
4.	diskusija
5.	poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru
6.	volitve novega odbora
7.	razno.
Prvenstvo moške košarkarske A lige
Ginnastica Triestina
(proti pričakovanju)
pravna vrhu lestvice
Tokrat dve točki tudi za goriški Safog
APU Ugnano in Triestina samevata na vrhu lestvice moške A lige Medtem ko je bilo predvidevati uspehe videmske petorke, nas delno preseneča trenutno visok plasma tržaškega moštva, ki iz kola v kolo popravlja svojo igro in je do sedaj uspešno zaključilo vse svoje nastope. Res, da si nismo še povsem na jasnem če je tp njegova zasluga ali pa je Ginnastica le izkoristila priliko, da se je do-
slej spoprijela le z bolj šibkimi petorkami. Vendar je pa dala slutiti, da je njeno jedro zdravo in da si zna pomagati iz težkih položajev.
_________________________________________ To Je prišlo posebno do izraza
iiiimiiiiitimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiii
MEDNARODNI NOGOMET
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je od prta v Gorici lekarna S. GIUSTO, 1 Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
Pri prenosu kolesa si je zlomil nogo
Včeraj dopoldne okrog 11.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 56-letnega Giovannija Onofrija iz Gorice, Ul. Colombo 8, ki so mu zdravniki ugotovili zlom desne noge v gležnju ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Onofrio je povedal, da se je poškodoval že v soboto okrog 21. ure, ko je nesel po stopnicah v klet svoje kolo, pa se je pri tem spodtaknil in padel.
Iz goričke bolnišnice
Sinoči okrog 20.30 je oče pripe ljal v goriško civilno bolnišnico 1-letno Bruno Močnik iz Sovodenj Ul. ex Impero 68. Zdravnik Je pri pregledu otroka ugotovil rano na
HiiifiiiiuiitmiiiimiiiiiiiiiniliiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHitiiiiiiMiiiimiiiiMiiiitiiii
Drastična odločitev ravnateljstva cCotonificio Triestino>
Zapora tekstilnih obratov v Podgori in Ronkah
V Ronkah bodo stroji mirovali en mesec, v Podgori pa dva tedna
ZA TEKMO Z DANSKO
Skupni trening
italijanskih
reprezentantov
FLORENCA, 1. — Danes so se zbrali v športnem centru v Cover-cianu igralci, ki bodo prišli v poštev za sestavo reprezentance, ki bo v soboto igrala proti Danski. Med povabljenci je bil tudi Maz-zola. Za igralca Interja trenutno ne bo skrbel tehnični komisar Fab-ri temveč zvezni zdravnik dr. Fini. Namesto Mazzole, ki gotovo ne bo mogel igrati, je italijanska nogometna zveza povabila na skupni trening Beniamina Di Giacoma Da. nes popoldne so bile že prve razgibalne vaje, jutri pa bo imela e-najstorica, ki bo verjetno v soboto nastopila v Bologni proti Danski, trening tekmo z moštvom, ki ga bodo sestavljali preostali povabljenci in nekateri mlajši igralci Fiorentine.
Fabbri je izjavil, da bo ta tekma služila za proučitev sistemov, ki najbolj prijajo italijanskim nogometašem. Istočasno bo imel priložnost, da prouči možnosti nastopa v reprezentanci Nicoleja, Bari-sona in Pirovana.
Danes so reprezentanti igrali kar med seboj. Na eni strani so- bili v rumeni majici Albertosi, Robot-ti, Facchetti, Furlanis, Janich, Fo-gli, Pirovano, Lodetti in Pascutti, na drugi pa v. plavih dresih Negri, Salvadore, Trapattoni, Rivera, Ni-cole, Bulgarelli, Mora in Barison. uRumeni« so dosegli s Facchetti-jem (2), Furlanisom in Fogliem 4 gole, «plavi» pa enega z Bulgarel-lijem.
Dr. Fini, ki je danes pregledal Rivero, je izjavil, da je igralec Milana sposoben za jutrišnjo trening tekmo.
* • *
BEOGRAD, 1. — Crvena zvezda je danes v prvenstveni tekmi 11. kola prve zvezne lige zasluženo premagala Beograd 4:1 (3:1). Crvena zvezda je s 14 točkami na petem mestu prvenstvene lestvice.
Ravnateljstvo «Cotonificlo Trie-stino« je včeraj zvečer sporočilo notranjim komisijam, da bo zaprlo obrat v Ronkah od 5. decembra do 6. januarja, v Podgori pa od 21. decembra do 6. januarja. Ravnateljstvo naj bi bilo prisiljeno storiti ta korak zaradi pomanjkanja naročil. Obstaja upravičena bojazen, da se tudi po novoletnih praznikih razmere v teh dveh tekstilnih obratih ne bodo dosti spremenile. Ravnateljstvo naj bi namreč namesto denarja ponudilo delavkam plačilo v naravi, se pravi v tekstilnem blagu.
Včeraj dopoldne je osrednji odbor dopolnilne blagajne v Rimu
______	_	odobril mezdni dodatek delavkam
desnem zapestju. ~Nudili so mu ' v dopolnilni blagajni z več urami,
ki ga Je zahtevalo ravnateljstvo tekstilnega obrata. Ravnateljstvo pa je s svoje strani pripravljeno plačati delavcem zneske, ki jim pripadajo.
Popoldne je bila na sedežu Delavske zbornice v Gorici skupščina suspendiranih delavcev tekstilnih obratov, na kateri so proučili razmere ter možnosti za ponovno zaposlitev. Delegacija delavcev je odšla h goriškemu županu, ki Je znova obljubil svojo pomoč.
Medtem smo Izvedeli, da je Zveza industrljcev pozvala sindikalne zastopnike na sestanek 3. decembra, na katerem bodo proučili pobude ravnateljstva »Cotonificlo Trlestlno«, da čimprej obnovi proizvodnjo.
DANES V BUKAREŠTI
Povratna tekma za pokal prvakov Dinamo-Inter
MILAN, 1. — Igralci Interja so danes popoldne odpotovali z letališča Linate v Bukarešto, kjer bodo jutri nastopili v povratni tek-m’ osmine tinala za pokal evropskih prvakov. Rezultat (6:0), ki so ga Milančani dosegli v tekmi na domačih tleh je tak, da praktično onemogoča igralcem Dinama kakršnokoli možnost za uvrstitev v nadaljnji del turnirja.
Herrera ni imel lahkega dela s sestavo enajstorice. Predvsem se je moral zaradi poškodb odpovedati Suarezu, Mazzoli in tudi Facchet. tiju, katerega tehnični komisar italijanske reprezentance Fabbri namerava uporabiti v tekmi proti Danski. Poleg tega tehnik Interja ni gotov prisotnosti Jairja in Cor-sa. Oba sta poškodovana, zaradi česar je popolnoma možno, da bo tokrat prvič nastopil kot srednji napadalec mladi Gori. Zelo verjetno bo Inter nastopil jutri proti Dinamu v Bukarešti z naslednjo postavo:
Sarti, Burgnich, Malatrasl, Ta-gnin, Guameri, Picchi, Jalr, Do-menghini. Gori, Corso, Pelro. Kot rezervni Igralci so odpotovali Bu-gatti, Landini, Della Giovanna in Bedin.
v nedeljskem nastopu, ko so v drugem delu tekme prešli v vodstvo gostujoči atleti. Ravno tedaj pa je Ginnastica našla pravilno taktiko, da je spet prevzela pobudo v svoje roke ln prisilila nasprotnike k porazu.
APU Lignano je ravno tako zabeležil svojo tretjo zaporedno zmago, vendar opravek mu ni šel tako gladko izpod rok kot je bilo predvidevati. Recoaro je bil ves čas žilav nasprotnik. Prav zaradi tega je končni rezultat visel na drobni nitki prav.do končnega žvižga, saj so bili gostje že na tem, da presenetijo. Tekma pa se je vseeno srečno zaključila in domača petorka sme zdaj bolj upravičeno upati na srečen zaključek prihodnjih tekem.
Safog in Lavoratori sta se pomerila v prvem derbyju. Goriška ekipa je pričakovano zmagala, preše netila pa nas je velika razlika v točkah. Skoro dvajset točk je ločilo nasprotnika ob zaključnem žvižgu, kar se nam zdi preveč za resnično razmerje moči. Na drugi strani pa je letos Safog pokazal, da je zmožen, seveda le v srečnem dnevu, vsuti v nasprotnikove koše celo točo žog, na drugi strani pa ne najde v sebi dovolj moči, da bi se na tujih tleh zoperstavil še skromnejšim ekipam. Ce ne bo izbrisal te svoje slabosti, prav gotovo ne bo mogel upati na visok plasma.
V ostalih dveh tekmah sta Ro-seto in La Torre odpravila Raven-no oziroma Novatecno. Težjo nalogo je imela ekipa iz Abrucov. Ra-venna se je posebno v prvem delu tekme branila na vso moč, da bi prišla do svoje prve zmage. Isto željo pa so imeli tudi domačini in ob podpori vročih navijačev so le prišli do prvega uspeha.
Bolj ležemo je prišla do točk petorka iz Reggio Emilie. Novotec-na Je še enkrat pokazala svojo šibkost ln vse kaže, da Ji bo letos kaj trda predla v tej ligi.
I. PATRI ZIO
SINOČI JAVLJENA VEST
Tehnični komisar Triestine S. PUPPO podal ostavko
Izvršni odbor US Triestine je sinoči javil, rta je tehnični komisar kluba Sandro Puppo podal ostavko na svoje mesto. Puppa namreč vabijo v Turčijo, kjer bi prevzel nalogo selektorja nogometne repre. zentance.
Odbor Triestine se Je zahvalil Puppu za delo, ki ga je izvršil v korist nogometne enajstorice.
SZ BOR
OBVESTILO ATLETSKEGA ODSEKA V NEDELJO, 6. t. m. bo na stadionu pri Sv. Ivanu ob 10. liri sestanek atletskega odseka. Priporočamo udeležbo nižje-šolcev in deklet, ki bi se radi včlanili v odsek.
Po sestanku (približno ob 11. uri) bodo predvajali filma o atletski sezoni 1964 in o olimpijskih igrah v Tokiu.
v '■■■' v -r ' w *	< / • x "'vr gg| jgsiggga? ggfertflg mgggg -c.^v
, ■ :
-V z i	V/ »*••■■■?$
' i i
.	
	
	
	-s	|
	
« ŽjŠŠ	
CVOOOOO<XvyOOOC<>V</>C
3.
m.
“ dediščina
oooo<x»x>o<xxxxxx>c ♦»»*»««»♦■»♦♦♦♦<
Toda Michael Sutter, podjeten, stvaren in čil, mu ni dal, da bi se oddahnil. «Ali vzemimo gospoda Danielsona, člana vašega kolegija. Ko se je ženil, mu je bilo šestindvajset let. Njegova žena, vdova po tovarnarju špirita Hopkinsu, je bila vsaj trideset let starejša. U-mrla je lani kot dobra šestdesetletnica in iz mladega Danielsona Je napravila najvplivnejšega človeka v mestu. Se je kdo razburjal, da tu niso bili izpolnjeni... osnovni predpogoji...?
«Ampak človek... belec... in... Sylva...» je zastokal notar.
«8poštovanl gospod,« je skeptično in nekam otožno odgovoril Michael M. Sutter, »ljudje se pri nas ženijo še z veliko hujšimi stvarmi kot je inteligentni, dresirani foksterier, ki hodi vsak teden k frizerju m zna podati tačko. Imam znanca. ki se je po zrelem preudar-
ku oženil s klavnico in drugega, ki je sklonil zakon s sistemiziranim mestom v mrtvašnici... Naši zakoni nikjer ne prepovedujejo, da bi se svoboden državljan oženil recimo s foksterierjem, nasprotno pa izrecno ne dovoljujejo zakona z blaznim človekom. A naš župan Shoemaker, kakor gotovo veste, je omožil svojo šestnajstletno hčer s senatorjem Mc Intoshem, ker bi rad postal guverner... Družba to ve in vi tudi, da bi bal jaz do Sylve veliko bolj človeški kot Je senator Mc Intosh do Liily Shoe-n.akerove. Niti v mojem primeru bi se družba ne razburjala, na to sa lahko zanesete, gospod. Narobe — rekli M: Ta Sutter je fant od fare in zna — denar Je prišel v dobre roke. Se celo Društvo za varstvo živali bi me ne preklelo — postal bi njegov priznan svetnik. Si lahko predstavljate, s kakš-
nimi sijajnimi perspektivami bi odslej stare gospe vzgajale svoje pošasti...«
Nastala je tišina. Thomas Morton, notarius in pravozna-nec, se je zagledal v pokrajino. Skozi redko drevje si videl obrise predmestja. Sonce je zašlo in vetrič se je naglo ohladil. Med vrati terase se je prikazala sobarica, a ko je za-znala resno, negibno tišino pod velikim sončnikom, Je plaho odšla.
«Ta misel pravzaprav ni moja,« Je rekel mladenič skromno in malce povesil oči. S prsti si je strkal prah z dolgega roba suknjiča. Nato je prišel Bob Harrison.
A starec ga ni slišal. So trenutki, ko si želimo, da bi se jih mogli spominjati brez sramu in tesnobe kakor davne preteklosti. Thomas Morton pa se je zgrozil prav pred to perspektivo. Zastrašiti, zapoditi, onemogočiti tega uglednega cinika, to bi ne bil problem. Ni tu nekaj povedal, kar bi utegnilo dati vsemu življenju Thomasa Mortona, služabnika zakona, nepričakovano, gorostas-no poanto...? Sylva Lennox-La-mourova dela na parketih luže, a kaj Je to proti..«
Notar se je zavedel. Pogledal
je mladeniča z jekleno brezizraznim pogledom. «Zadevo bom predložil kolegiju. Obiščite me v nedeljo, gospod «
«V petek,« je odgovoril Michael Sutter. «Ne bi rad zamudil relacije z mikrofonom v družbo.«
Stari gospod Je prikimal.
To noč je Sylvl Lennor.-La-mourovi nekdo dal čdkasto klobaso s ciankalijem; krivca in motiva dejanja niso odkrili. Dedinja je imela slaven pogreb z velikansko publiciteto ln dobila prekrasen nagrobni kamen. Nekaj dni se ni v mestu govorilo o ničemer drugem, potem pa Je na lepem vse zaspalo — na pozorišče Je stopila mlada Lilly Shomakerova, ki je pobegnila senatorju Mc In-toshu.
Kolegij Je naglo in soglasno rešil nekaj vprašanj pravnega značaja (če je mogoče imeti Boba Harrisoma, Betty Hoga-novo in druge za neposredne dediče Sylve Lennox-Lamouro-ve, če je pravno utemeljena pravica Društva za varstvo živali do dveh milijonov, kako kompenzirati honorarje članom kolegija za obdobje, ki bi bilo nastalo, če bi ne bilo dedičine smrti, ali je mogoče v škodo dediščine zaračunati
določene Izdatke in zneske, ki so bili Izplačani javnim in privatnim osebam kmalu po najsi smrti fokaterierke itd.) in sklenil — ko Je znova in še bolj skrbno proučil duha oporoke — da ustanovi štipendijo Sylve Lennox-Lamourove, pasjo bolnišnico, porodnišnloo, zavetišče za onemogle in druge zavode. In takoj so se lotili u-prave ustanove.
Thomas Morton, notar in nekdanji pravoznanec. v tem procesu ni prevzel iniciative, ki bi mu bila pripadala. Veliko časa je uporabil za listanje po svojih knjigah in nekajkrat je vprašal sobarico, če ni dobil obiska. Molče in negotovo je mislil na tistega uglajenega mladeniča; pravzaprav že niti ni dobro več vedel, če je bil Sutter tu ali šele pride in ni čutil do njega ne jeze ne ne-volje. Kadar pa je po svoji najboljši vesti in zavesti zastopal stranko v zakonskem sporu, se Je spomnil na gib, s katerim Je mladenič graciozno prekladal nogo čez nogo in v duhu se mu je prikazal trenutek z aeroplani v zraku, s tresočimi se resami na sončniku: Thomas Morton Je preživel o-stanek življenja z občutkom človeka, ki v velikanski pisarni luže briše.
☆
JACK LONDON:
1.
Tom King Je na svojem krožniku z zadnjim grižljajem kruha skrbno obrisal ostanek pod-metenice in ga zamišljen polagoma prežvečil. Ko je vstal izza mize, ga je težilo občutje, da Je lačen. Oba otroka v sosedni sobi sta morala, da bi pozabila na večerjo, iti zgodaj spat. Njegova žena se ni dotaknila ničesar, sedela Je molče in ga opazovala z zaskrbljenimi očmi. Bila je shujšana, postarana ženska delavskega razreda, dasi znaki njene nekdanje lepote do zdaj z njenega obraza niso izginili. Moko za podmetenico sl Je izposodila od sosede na drugi strani hodnika. Dve zadnji trojači je bila izdala za kruh.
Tom King je sedel k oknu na polomljen stol, ki je pod njegovo težo stokal. Povsem mehanično si je dal v usta pipo in segel v stranski žep svojega suknjiča. Ker v žepu ni bilo tobaka se Je zaradi svoje
KOS PEČENKE
W/VN/WN/NA/\A/\/WyV'
pozabljivosti namrdnil in odložil pipo. Njegovi gibi so bili počasni, celo okorni, kot bi ga pritiskala teža njegovih lastnih mišic. Telo Je bilo močno, izraz top. Njegova groba obleka je bila stara In oguljena. Narti čevljev so bili preveč zdelani, da bi mogli nositi težke podplate, ki niso bili novejšega datuma. Bombažasta srajca, izdelek po dva šilinga, je imela oguljen ovratnik z umazanimi lisami, ki jih ni bilo mogoče oprati.
Toda obraz Je Toma Kinga izdajal, kar Je bil. Bil Je tipični obraz tekmeca za nagrade, moža, ki je dolga leta prebil v službi v arenah, tako da so se v njem razvila vsa znamenja bojevite živali. Njegov o-braz Je bil čemeren; in da ne bi ostala nobena njegova po teza neopažena, je bil gladko obrit. Ustnice so bile brezizrazne in so tvorile groba, surova usta, zevajoča kot rana v
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 0 tl TELEFON B3-8U8 ln M-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUioo 1nT,j£!°Ut_**'®. r7,	J*81 pT<traCun Založništvo tržaške« tlaka IYst 11537« -
letna	i 250 lir,	polletna 4 400	Ur, celoletna	J 700 lir - SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din polletno*®f JC, «nančnnenravni 250 osmrtnice 50 lir	- Mali oglasi 40 lir	Deseda - Oglasi
Stari	trg 11,	telefon 22-21/1.	tekoči račun	pr. Nar,kini Pank. v Ljutajan. W l«4na-K - OGI.ADI: One oglasov: Za vsak mm v širita enega	v , P ^afa ln thkL Zalotolš vo	tržaškega t“ka Trat
naročajo prt upravi. - la vseli drugih pokrajin Italije pri «Soctetš Pubbllcltš Italiana«. - Odgovorni urednik.	STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska založništvo	tržaškega usxa.
njegovem obrazu. Čeljusti so bile napadalne, brutalne ln težke. Počasno se premikajoče o-či s težkimi vekami so bile pod kosmatimi in namrščenimi o-brvmi skoraj brez izraza. Bile so zaspane, oči leva — oči bojevite živali. Celo se je nagibalo poševno nazaj k lasem, ki so, kratko ostriženi, kazali vsak zagib njegove grobo oblikovane lobanje. Dvakrat prebiti in od neštetih udarcev spačeni nos, kakor tudi veliki odstopajoči ln vedno otekli uhlji, ki so se zdeli dvakrat tako veliki, so izpopolnjevali njegovo mikavnost, medtem ko je pred kratkim obrita brada že zopet poganjala in dajala obrazu temnomodre sence.
V celoti Je bil to obraz moža, ki Je v temnem drevoredu ali na samotnem kraju vzbujal strah. Pa vendar Tom King ni bil zločinec in ni storil nikdar nikakega zločina. Izven bar riere m V svojem življenju napravil nikomur nič žalega Tudi ni bilo znano, da bi se bil kdaj s kom sprl. BU je profesionalec, vsa njegova bojevita surovost se Je Izražala le na profesionalnih nastopih.
(Nadal)evanjt sledi)
mesečna mio lir - Vnaprej: C«trv Za SFRJ: ADII, DZS. Ljubljana, tržaške ti> gnrlške pokrullne ee