THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI. Geelo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — 2APADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. SAEV. (No.) 248. CHICAGO, ILL., SREDA, 28. DECEMBRA — WEDNESD/ Y, DECEMBER 28, 1927. LETNIK XXXVI. Borah za zvezo proti vojni- VSI VEČJI NARODI BI MOR ALI PODPIRATI FRANCOSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA BRIANDA, V NJEGOVEM PRIZADEVANJU ZA PREPREČENJE VOJN V BODOČE. Washington, D. C. — Kakor znano, jo francoski zunanji minister Briantl, že veliko koristnega storil na potu proti cilju za trajni mir na svetu. A sam ne more nič drugega storiti, kakor podati dobre nasvete, in tu pa tam, kjer se dva naroda postrani gledata in brusiti sablje, enega kot drugega pogovoriti, kar je že storil. Da se bo v resnici, v tem oziru kaj doseglo, je treba, da vsi večji narodi sodelujejo z Briandom. A pokazalo se je, da se vsi večji narodi le raje oborožujejo, kakor pa, da bi se razoroževali. To se je pokazalo, ko je sovjetska Rusija no svojih zastopnikih v Ženevi, tako rekoč nastavila nož na prsi velesilam, s tem ko je zahtevala popolno razorožitev. Sapo jim je vzelo in potuhnili so se. Mogoče, če bi bila prišla s tako zahtevo na dar« kakšna druga država, kakor n. pr. Anglija, bi bilo drugače. Zastopnikov sovjetske Rusije so se z lahkoto otresli, čeprav so Rusi s svojo zahtevo zadeli v živo. pokazalo se je. da velikim narodom ni na tem, da bi razorožili. Senator Borah, ki je predsednik komiteja v senatu za zunanje zadeve, tudi priporoča, naj bi velesile pomagale Briandu v njegovem stremljenju za dosego tako velikega cilja, kakor je za odpravo vojne. Težko je stare tradicije kar čez noč odpraviti. Tako je tudi o vojni, ko se dobijo še vedno ljudje, ki trdijo, da vojne morajo biti, ker so bile že od nekdaj. Vsaka dobra stvar, vsaka ideja, še tako koristna, ima svoje nasprotnike. Toliko pa malo katera, kakor ideja za trajni mir na svetu. To pa največ zato, ker je moč milita-ristov silna in ker delajo vsakovrstne ovire za dosego tega cilja, vojni dobičkarji. Senator Borah je rekel, da so Zed. drž. pripravljene sodelovati, le pod tem pogojem, če bi bili vsi večji narodi za to. VELIKA ŠKODA PRI POŽARU. Pri Standard Oil kompaniji v Tientsinu je nastala eksplozija, kateri je sledil ogenj, ki je grozil, da bo uničil $25,000,000 vredne naprave pri podjetju. —o— Tientsin, Kitajsko. — V tukajšnjem mestu je divjal strahovit požar, kakršnega mesto še nikoli poprej ni videlo. Vsled eksplozije pri skladišču municije je začelo goreti na dveh krajih v angleških koncesijah. Kmalu nato je izbruhnil ogenj pri Standard Oil kompaniji iz Newyorka in sicer v prostorih, kjer izdelujejo sveče. Tam je bilo nakopičenega veliko množino parafi-na in voska ter drugih gorljivih stvari. V kratkem času je bilo veliko poslopje v plamenih in gost dim se je valil proti nebu. Nevarnost je bila, da bodo plameni uničili vse naprave podjetja, ki so vredne nad 25 milijonov dolarjev. Škoda je cenjena od pet do deset milijonov dolarjev. Brig. Gen. Smedley D. Butler, poveljnik ameriškega vojaštva v tukajšnjem mestu, je takoj s svojimi ljudmi prispel na mesto in sam vodil delo gašenja ter otel kompaniji velik del imetja. Gasili so ameriški, italijanski in kitajski vojaki. Gašenje je bilo zelo nevarno, ker se je bilo bati, da bodo plameni objeli oljne tanke, a junaškim gasilcem se je posrečilo to preprečiti in so ogenj poprej pogasili. KINO IGRALCI V PUŠČAVI. Slika nam predstavlja drzne kino igralce, ki so bili v divjih krajih ob Colorado reki, kjer so prestali veliko naporov pri snemanju slik. Vodstvo kino družbe je bilo že v strahu, da se vec ne vrnejo, ker par dni ni bilo glasu o njih. Vendar so se srečno vrnili in svoj posel izvršili. COOLIDGE ODGOVARJA DAVISU. BITKA NA ULICI ~ PET MRTVIH. South Pittsburgh, Pa. — Med uradniki Marion okraja in policisti iz South Pittsburgha vlada staro sovraštvo, katero je v nedeljo zvečer prikipelo do vrhunca. Na glavni ulici v mestu so se spoprijeli, pokali so revolverji; pet uradnikov in policistov je obležalo mrtvih na tleh in eden je težko ter več lahko ranjenih. Vojaštvo je bilo takoj poslano v mesto, nad katerim je prevzelo kontrolo. -o- MESTO NEWYORK SE JE POBOLJŠALO. New York, N. Y. — Božični dan je minul v Newyorku, ne da bi bil policiji naznanjen le en slučaj zločina. Od 9. ure v soboto zvečer do devete ure v nedeljo zvečer, ni bilo izvršene ne ene aretacije. To je bil prvJ Božič v teku 24 let, da se mesto lahko ponaša s-takim rekordom. Za tako veliko mesto, je to res nekaj izvanrednegra. - KAKO SO OPREMLJENI FRANCOSKI P0DM0RNIK1 Pariz, Francija. — Tudi v Franciji trdijo, da bi se bili ponesrečeni mornarji podmorni-ka S-4 lahko rešili, Če bi bil podmorski čoln opremljen s potrebnimi napravami. Francoski podmorniki so v tem oziru vse bolje opremljeni z raznimi aparati, ki so v pomoč mornarjem ob priliki nesreče. Vsak francoski podmornik ima gumijast velik obroč, ki se lahko iz notranjosti čolna, če se pritisne na gumb, spusti na površje, kjer se pokaže z obroča plamen, ki opozori druge parnike na nesrečo. K obroču je tudi pritrjena žica telefonske napeljave, skozi katero se lahko govori z moštvom pod-mornika. Poleg tega je tudi preskrbljeno, da se z lahkoto nadomešča pokvarjeni zrak s svežim. Pa tudi drugače so Francozi v tem oziru vse bolj previdni, kakor Američani. Na francoskih podmornikih ima moštvo potapljaške obleke in izhode po katerih se lahko reši. Po mnenju Francozov, in to ekspertov, so oblasti Zed. drž. odgovorne za žrtve, ki so prišle ob življenje ko še fe poto* pil S-4. Predsednik Coolidge ne vidi nobene nevarnosti in pravi, da je zdaj armada in mornarica v Zed. drž. na boljšem stališču, kakor je bila kdaj poprej. Washington, D. C — Vojni tajnik Davis je minuli teden predsedniku Coolidgeu poročal o stanju armade v Zed. drž. Po njegovem zatrdilu bi se morale Zed. drž. bolje založiti z vojnim materijalom, predvsem z municijo in težkimi tanki. Predsednik Coolidge je pa drugačnih misli. On ne vidi nobene nevarnosti za deželo in pravi, da je dovolj založena z vojnimi potrebščinami, trdi, da še nikoli poprej v mirnem času ni bila armada in mornarica Zed. drž., na boljši stopnji, kakor je danes. Ta izjava našega predsednika je popari-la militariste in vojne dobičkarje, ki so že naprej računali, koliko milij onov bodo pobasa-li v svoje žepe. V proračunu za prihodnje fiskalno leto je $100,000,000 več dovoljenega za obrambo dežele, kakor je bilo pred d verni ali tremi leti, torej mora to zadostovati. Kolikor je znano, predsednik ne bo imenoval komisije, kakor je priporočal Davis, za tozadevno preiskavo. KRIŽEM SVETA. PODGANE NAPADLE DRUŽINO. Pariz, Francija. — V bližini mesta Pariza živi ubožna družina, Maurice Rosenblatta, kakršnih je veliko v velikih mestih in okolicah, pri kateri je sedem otrok. Njihovo stanovanje je bolj podobno brlogu, kakor bivališču za ljudi. Ker je v bližini podcestni kanal ki se steka v reko, je tam veliko podgan, ki delajo družini velike preglavice. Te dni pa, je moral Rosenblatt zateči po pomoč k policiji, kajti golazen je napadla ponoči -družino in dva otroka so podgane obgri-zle In tudi oče ,sam je bil u-griznjen v nogo. Te živali go izvanredno velike in 0e ne pustijo z Upa odgnati Širite "ameil slovenca* — Washington, D. C. — A-lanson B. Houghton, poslanik Zed. drž. za Vel. Britanijo, je prispel v Corning, N. Y., kjer bo prebil božične praznike. — London, Anglija. — V Madridu je nekdo zadel v loteriji prvi dobitek, v znesku $2,-400,000. Ves denar je razdelil med revne družine v mestu, — Pariz, Francija. — Na torpednem čolnu Remiremont, je razneslo kotel; trije mornarji so bili ubiti in dva težko ranjena. — Pittsburgh, Pa. — V Ac-metonia, kjer imajo premogar-ske družine, ki so bile izgnane iz kompanijskih hiš, zgrajene barake, je umrla, žena premo-garja Joseph Lubresky-ja za pljučnico. Tudi to žrtev imajo na vesti trdosrčni premogarski baroni. — Chicago, 111. — Mrs. Julia Perez, 4509 Laflin Str., je šla v trgovino, doma pa je sami pustila 4 letno hčerko Elviro in S letno Angelino. Neznanoka-ko, sta otroka prišla do žvep-Ienk, s katerimi sta se igrala. Nastal je ogenj, ko so sosedje prihiteli na pomoč, so še rešili tretjega otroka, starega tri mesece, Elvira in Angelina, sta pa že bili mrtvi. — Muskegon, Mich. — Lawrence Loss, star 35 let, je priznal, da je ubil svojega 65 letnega očeta, da bi se polastil $600 vrednih bondov in zavarovalnine v znesku $500. Obsojen je bil v dosmrtna ječo pri trdem delu. — Chicago, 111. — Banditi so napadli klerka v trgovini z 2latnino na 123 N. Oak Park ave., pobrali so dragocenosti, v vrednosti do $30,000, in pobegnili. BOŽIČNO DREVO SE JE VNELO; 2 OSEBI MRTVI. Chicago, 111. — Pri Mrs. Irene Jorgensen na 1325 Addison cesti so imeli ob božičnem dreveščku zabavo, na katero je bilo več znancev povabljenih. Vsled kratkega stika pri napeljavi električnih lučk na drevesu, je nastal ogenj. Bliskoma je bilo celo drevo ;v pla menu. Mrs. Jorgensen je zado-bila pri gašenju tako hude o-pekline, da je takoj nato v bol n&nic! umrla, eb življenje je pnščl tudi eden izmed gostov. HICKMAN SI JE HOTEL KONČATI ŽIVLJENJE. Dvakrat se je Hickman hotel usmrtiti, a vedno so ga stražniki še pravočasno rešili. — Obdolženec priznal zločin. —o— Portland ,Ore. — William Edward Hickman, ki je obdol-žen, da je ugrabil in uničili 12 letno Marian Parker, si je nameraval končati življenje. Prosil je paznika, naj mu da žepno ruto, katero je dobil. Ko se je paznik le za trenutek odstranil, si je Hickman rutico zadrgnil okrog vratu z namenom, da bi se zadavil, a je še pravočasno prišel zraven paznik, da ga je otel. Takoj nato je nesrečni mladenič stopil na posteljo, s katere je skočil tako, da bi priletel z glavo na tla, če bi ga ne bil ujel paznik v naročje. Ves čas ga morejo imeti pred očmi, tudi za trenutek si ga ne upajo pustiti samega. Zadnja tozadevna poročila se glase, da je Hickman priznal zločin, izpovedal je, da je Mariano on umoril. Podrobnejše poročilo sledi. GLAS OD PONESREČENEGA LETALA. t Halifax, N. S. — Postaja brezžičnega brzojava kanadske vlade na Sable Island-u je sprejela signal od pogrešanega letala "Dawn", na katerem so štiri osebe, med temi tudi Mrs. Frances W. Grayson, ki so se v petek dvignile na Roosevelt letališču v zrak, in poleteli proti Harbor Grace, Newfoundland. 55- ur ni bilo nobenega glasu od drznih letalcev. Operator, ki je signal ujel, pravi, da se glasi, da nekaj ni v redu z letalom, a radi viharjev ni mogel dobiti vsega signala. Drugi zopet trdijo, da to niso bili signali od Mrs. Grayson letala, za katerega trdijo, da je naj brž e izgubljeno in člani posadke mrtvi. -o- ESKIMI ČLANI BYRDOVE EfCSPEDICIJE. New York, N. Y. — Commander Richard E. Byrd, ki namerava poleteti na južni tečaj in raziskovati kraje, kamor še ni stopila Človeška noga, je poslal radio brzojavko Noo-Ka-Ping-Wa-ju, v kateri ga vabi naj se pridruži s petim! do« mačini njegovi ekapediclji. Iz Jugoslavije* NESREČA ALi DVOJNI SAMOMOR V LJUBLJANI — KENDA IVAN IN NJEGOVA SOPROGA NAJDEN\ MRTVA V STANOVANJU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nesreča ali samomor. Dne 3. t. m. ob pol 15 sta bila v svojem stanovanju na Res-Ijevi cesti št. 28 v I. nadstropju najdena mrtva Ivan Kenda, star 47 let, rojen v Idriji, bivši plinarnik mestne plinarne, in njegova 37 let stara soproga Ana. rojena v Blumenthalu v Avstriji. Oba sta bila v kopalnici, kjer je gorela plinova peč najbrž za segrevanje vodo pri kopanju, istočasno je pa bila odprta cev za vodo, ki je tekla ves čas v kad, od koder jo zopet v isti množini odtekala v kanal. Soproga je sedela pripravljena za kopanje na stranišču, ki se nahaja v kopalnici, soprog pa je ležal zraven nje v srajci in spodnjih hlajah. Do njiju so mogli priti skozi priprto okno po lestvi, ker so bila vhodna vrata od znotraj zaklenjena, ključ pa je tičal v .rati h. Sum. da se je zakoncem Ken-dovim nekaj pripetilo, je vzbudilo, ker je nasproti njiju sta nujoča stranka Počivalnik opazila, da dne 3. t. m. do pol 15 nihče ni vzel Časopisa raz kljuko, kamor ga je zataknila raz-našalka časopisov zjutraj dm 3. t m. — Iz položaja v stanovanju je razvidno, da je za konska Kenda zadela smrt ne pričakovano. Najbrž gre za nesrečno zastrupljeno s plinom,| maDj pa za samomor. — Mo-; goče ju je plin omamil ponoči, j nakar sta zbrala vso moč in Re| splazila v kopalnico, hoteč tamkaj dobiti svežega zraka. Ker so pa bil organi že morda preveč zastrupljeni, sta podlegla oba. Sledov kakega drugega strupa se in našlo na licu mesta. Tudi ni bilo videti, da bi se navedenca zastrupila s kako jedjo. — O kakem- prepiru zakoncev Kenda ni bilo slišati. Na lice mesta je dospela komisija polic, revirni nadzornik 2ajdela in polic, zdravnik dr. Avramovič, ki sta po ugotovitvi dejanskega stanu trupli mr-ličev prepieljaHi v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. — Kenda ima brata pri železnici v Mirni na Dolenjskem, ki je bil o smrti obveščen. Otrok zakonca nista imela. Kenda je bil zadnji čas na službenem potovanju v Mona-kovem, kamor je bil poslan od mestnega magistrata v svrho prevzetja nekih strojev. Vrnil se je Šele 30. novembra ob 6. zvečer. Poslednjič so zakonca videli dne 1. decembra 1927 ob 11. Nesreča odnosno zastrupljenje se je moralo pripetiti v noči na 2. decembra ali pa 2. decembra zgodaj, ker je služkinja sosedne stranke slišala v kopalnici Kendovih teči vodo že 2. t. m. zjutraj. Po ugotovitvi komisije je nasilje pri smrti zfakdncčv Kenda izključeno. Širite amer, Slovenca! Požar. Iz Sostrega poročajo: V soboto 3. doc. zvečer je izbruhnil požar pri Antonu Ahlin« v Za-vogljem. Začel je goreti živinski hlev. Požarna bramba iz Sostrega in iz Vevč sla prihiteli na pomoč ter omejili in pogasili ogenj. V nevarnosti je bila cela vas in tudi podružnica sv. Urha. Tllev je do tal pogorel. --n—— Uboj. V soboto 3. dec. zvečer je bil ubit na okrajni cesti od ftt. Petra proti Mariboru Alojzij Kranjc. posestniški sin v starosti 35 let. V pretepu je bila Kranjcu prebita lobanja s r-dim predmetom s tako silo. da je umrl med prevozom v bolnico. -o- Drzen tat. Fin. stražniku v Domarjšev-cih v Prekmurju je nek i uzmo-vic oanesel iz sobe, med tem ko je on v kuhinji večerjal, puško s petimi naboji. Takoj se je začelo zasledovanje. Puško so našli v nekem jarku, tatu pa se niso prišli na sled. -o- Umor iz maščevanja. V nedeljo I. dec. so sedeli v neki gostilni v Goljaku na Hrvatske m gostje, meri njimi tudi 21 letni Janko Jakšič iz Go-Ijaka in 21 letni Ivan Pintarič iz bližnje vasi Ivanee. Jakšič ni pozabil na nedavni pretep v Ivaneu, v katerem jo je od Pin-tariča pošteno skupil. Sedaj, ko je Pintarič prišel v njegovo vas, je sklenil, da se maščuje. Vendar pa je bil s Pintaričem izredno prijazen in ob sedmih zvečer sta zapustila gostilno kot najboljša prijatelja. Med potjo pa je Jakšič nenadoma potegnil nož in zabodel Pinta-riča v ledja. Pintarič je prvi hip bežal, nato se pa zgrudil mrtev. Orožniki so prijeli Jak-šiča in ga izročili zagrebškemu sodišču. Pintarič je bil o-ženjen in ima enega otroka. -o- Širite amer. slovencai DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljate v bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako sc poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-lc cenah: 500 Din ......................$ 9.40 1.000 Din ___________________ 18.50 2,500 Din _________________ 46.25 5,000 Din __________________ <>2.00 10.000 Din .................... 182.00 100 Lir ............................$ 6 10 200 Lir ............................$11.90 500 Lir ............................$2S.75 1000 Lir ............................$50.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalno&ti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar «prejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: zakrajSek & ČEšARK, 455 W. 42nd ST„ NEW YORK, N. Y. fltfgafi^ »P =5= === AMERIKANSKI SLOVENEC AMERllUMSKi ttyVINlfi prvi In najstarejši slovenski Ust ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razna nedelj, ponedeljkov m daevor po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: |649 W. 22nd St., Chicago, HI. Telefon: CANAL 0098 Kaxo£eina: -$5.00 Za celo leto Za pol let* -_________- 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. EstaUished 1891. Issned daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Phone: CANAL 0098. $5.00 Subscription: For one year__________.__ For half a year__________________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ------------------------—$6.00 For half a year_________________3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, ito ketjftj ipiate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, jter p tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je tas do četrtka, dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vraža. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Razorožitev na jeziku - v praksi pa... V Ženevi je zborovala nedavno posebna konferenca za razorožitev. Konference so se udeležili odlični zastopniki me-rodajnih in odločujočih velesil in iz njihovih vrst smo slišali prav lepe besede o večnem miru med narodi. V časopisih se je vse to bralo kakor se bero znani božični članki z naslovom '"In mir ljudem na zemlji". Najbolj se je" razvnel za razorožitev ruski zastopnik Litvinov, drugi pa so bili sicer nekaj skromnejši, a vendar končno vsi skupaj tako vneti za ohranitev miru in za razorožitev, da so vse lepe predloge oddali posebni komisiji, ki jih bo bržkone zvesto čuvala v — arhivu. To je usoda resolucij vseh dosedanjih pacifističnih kongresov in vseh mirovnih zvez od znane Berthe Suttner dalje pa do današnjih dni. Teorija je prelepa, da bi se mogla že v današnjih razmerah uresničiti. Praksa pa je vse drugačna, kakor je zvenelo iz govorov v Ženevi. Mi verni, da je Francija sklenila utrditi vso svojo mejo od Švice do Belgije s trajnimi utrdbami, ki jih tudi že gradi, kljub prijateljskemu sporazumu, ki ga je sklenila z Nemci v Lokarnu. Utrdbe, neke vrste kitajski zid, bodoveljale silne milijarde. Za izvršitev teh utrdb bo treba ogromno mate-rijala, zlasti železa in jekla, ki ga Francija sama niti ne premore toliko, kolikor ga bo treba zazidati v utrdbe. Pomagala bo pa Franciji iz zadrege nemška kovinska industrija, ki je s francosko težko industrijo v najboljših odnošajih, kadar gre za zaslužek. Ta zveza nam obenem odkriva popolnoma jasno, zakaj na razorožitev še ne moremo tako kmalu upati, ker pač interesi velikega, v težki industriji investiranega kapitala tega ne dopuščajo. Izdelovanje topov in pušk pa je bilo in je še danes najbolj rentabilen posel. Pred vojno je dobavljal Krupp svoje topove skoro vsem državam na svetu. Pravijo, da so vlili pri Kruppu že pred svetovno vojno okoli 30.000 topov vseh vrst, a za Nemčijo le kakih 10.000. Vse drugo so dobile države, ki so se pozneje boje-vale proti Nemčiji. Toda denar je denar . . . To pravilo velja še danes in prav nič čudnega ne bi bilo, če bi se po izvršitvi francoskih utrdb združena težka industrija zavzela pri svojih vladah za to, da se tudi Nemčiji dovoli postaviti na noge novo armado, za katero bi zopet francoska težka industrija pomagala dobavljati potrebni materiji. Če so že pred vojno bili znani dobri stiki med tvrdkami Creuzot, Crupp in Putilov, zakaj ne bi bilo to mogoče danes? Kratek pregled oboroževanja po raznih državah nam dokazuje, da je Evropa danes mnogo bolj oborožena kakor je bila pred svetovno vojno. To je ugotovil tudi Lloyd George, ki ima za take zadeve gotovo prvovrstne vire na razpolago An-gl i.]a gradi za stotine milijonov funtov nove vojne ladje zlasti križarke velikega tipa. Iz posianice predsednika Zedinjenih držav ameriškemu kongresu vidimo, da bogata Amerika nikakor noče zaostajati za Anglijo. Na Francoskem je že sprejet zakon, ki niti žensk ne izvzema iz vojaške službe, poleg tega pa vzdržuje Francija danes najmočnejšo stalno armado v Evropi (izven Rusije). Na komunističnem kongresu v Moskvi so sklenili sredstva za obrambo Rusije še znatno povišati — vsi se namreč oborožujejo samo za obrambo • Italija štrli od bajonetov. V Nemčiji sicer nimajo številne stalne armade, zato pa imajo nebroj telovadnih in športnih društev, redna armada pa tvori sijajen kader za slučaj kakega novega zapleta, da o nemški kemiji in o drugih industrijah, ki igrajo v današnjem militarizmu silno vlogo, sploh ne govorimo. Tako tekmujejo vse države med seboj edino v odkritosrčni želji po — razorožitvi. Nihče noče nikogar napasti, vsak se hoče le braniti. To trajalo tako dolgo, dojete? ns bo zoppt zagrmelo, nakar ae bo pričelo znova razpravljati o vprašanju vojne krivde, o raznih sanacijah ip # novih konferencah a* razorožitev. Puškarska obrt bo še dalje jako dobra obrt. Sreda, 28. decembra 1927. SMRTNA KOSA. Chicago, 111. V petek, 23. decembra je prenjinula rojakinja Mrs. Frances Krošel z 1636 W- 22nd Street. Bolna je bila le malo časa. Vzrok je prehlad in za-strupljenje krvi. Pokojna je bila doma rodom iz Artič pri Brežicah na Štajerskem. Pokopana je bila iz slovenske cerkve sv. Štefana v torek dopoldne, 27. decembra. Žalujočemu soprogu in vsem ostalim naše iskreno sožaije, pokojni pa večni mir in pokoj in večna luč ji naj sveti! Pogreb je imel v oskrbi Andrew Glavach, pogrebni zavod. GLAS ROJAKA IZ KANADE. Hamilton, Ont., Ca*. SprejAite tudi iz sosedne države par vrstic v priljubljeni list "Amer. Slovenec", katerega komaj čakam vsako številko radi zanimivih dopisov in novic. Delavske razmere so v Kanadi dokaj slabe. Kar človek zasluži poleti, to vzame zima. Po zimi je zelo slabo. V fabri-kc naš človek težko pride, ker tam so zaposleni bolj Angleži in domačini. Pa tudi sedaj so največ vse fabrike zaprte. — Zdaj se nekaj čuje, da bo po novem letu boljše. Tukaj je nad 60 tovaren, ali kaj ko ne moreš v nobeni dela dobiti! — Dal Bog, da bi bilo kmalu kaj boljše. Za nas Slovence je tudi žalostno to, ko nimamo slovenskega duhovnika, da bi človek vsaj ene dvakrat v letu mogel prejeti svete zakramente. — Srečni kraji in naselbine po A-meriki, kjer imajo slovenskega duhovnika, ki vodi ljudstyo v vseh ozirih. Končno želim vsem naročnikom tega lista srečno in zdravo novo leto, zlasti našim prekmurskim rojakom tostran in onostran velike luže! Steve Vučko. -o- "KRIVOPRISEŽNIK" NA ŽELEZNEM OKROŽJU. McKinley, Minn. Že dolgo časa ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine v tem listu. Zato sem se namenila nekoliko poročati, akorav-no mi bolj težko teče pero izpod rok. Iz naše naselbine ne morem sicer mnogo novega poročati, zlasti dobrega ne, ker delavske razmere so take, da je še vedno prav zelo slabo. Poleg tega imamo pa še hud mraz in dosti snega. Mraza smo že imeli to leto do 35 stopinj pod ničlo. Je že dobro ščipalo in grizlo. Večkrat se sedaj spomi- njam onih poletnih letovisčar-jev, ki so poleti tako hvalili našo Minnesota v A. S. in jo na- ali divno Minnesoto, kar je poleti resnično. Ali ko bi jo v teh-le dnevih obiskali, bi pa re-Jrfjt mesto "divna", ti "divja" JVtinnesota ti, kako znaš ščipa-ti. Posebno kadar mrzla burja brije okrog oglov in poje svojo severno himno. Vendar pa kljub tej zimi in drugim neprilikam se Slovenci vedno radi razveselimo. — Na novega leta večer poskrbel je Klub slovenskih žena za vse rojake na McKinleyu in okolici en prav vesel zabaven večer. Na ta večer uprizorila se bo krasna igra "Krivo prise ž nik" v Sigurd Moe School Auditorium. Rojaki po železnem o-krožju obiščite nas ta večer in poveselite se z nami. Bota zopet ravno dva praznika in bote imeli časa dovolj. Igra se prične točno ob 8. uri zvečer, po igri bo pa ples in prosta zabava v prostorih stare šole. — Vstopnina je samo 50c, za o-troke 15c. Čisti dobiček je namenjen v prid cerkve sv. Janeza Krstnika na Biwabiku. — Kdor hoče imeti nekaj zares prijetnih uric, naj gotovo pride na novega leta večer. Igra je narodna in zelo napeta in nadvse zanimiva. Upamo, da bo vsak zadovoljen ž njo. Še enkrat ste vsi uljudno povabljeni. Končno želim vsem čitate-ljem A. S. srečno novo leto. Listu pa mnogo novih naročnikov! Josephine Lavtižar. -o- TO IN ONO IZ DALJNEGA ZAP ADA. Canon City, Colo. Vsi radi beremo lepe dopise iz slovenskih naselbin, le to je križ, ker nimamo stalnega poročevalca tudi mi, da bi tudi od nas kdo stalno poročal. Premogarska stavka se še vedno nadaljuje in nič ne vemo, kdaj bo konec. Izgleda, kakor da so tudi pri nas v Co-loradi operatorji se zakleli, da bi štrli premogarje, če bi mogli. Toda stavkarji se dobj-o drže in ne odjenjajo v boju za svoje pravice. Zima je tudi že hudo pritisnila in nas drži v svojih kleščah že kake štirinajst dni. — Vedno po malem sneg naletu-je. Imeli smo že 6 stopinj mraza pod ničlo. Ponesrečil se je 8. decembra mladenič J. Zavislan. Drsal se je na saneh po strmini, kar je tukaj velik šport, da se po snegu po zimi sankajo po strmih bregovih. Toda nesreča je hotela, da je zadel v telefonsko štango in to s tako silo, da je pri udarcu ob drpg dobil tako hude notranje poškodbe, da je četrti dan podlegel v bolnišnici. Ker je bil praznik Brezmadežne Device Marije, otroci ravno niso imeli šole. Peček je bil zjutraj pri maši in pri obhajani mizi. Dvakrat so zdravniki vzeli njegovemu očetu krvi, da bi sinčka rešili, kar pa ni nič pomagalo. Velika je to žalost za očeta, kakor tudi za vso družino, ker je ravno 11 mesecev poteklo, kar so spremili soprogo in mamico k večnemu počitku. Prizadeti družini izrekam svoje sožaije, malemu fantku pa želim mir in pokoj, naj se veseli med an-geljci nad zvezdami. Vsem rojakom v Canon City, Rockvale, Colo., in vsej tej okolici naznanjam, da imam v zalogi Družinsko pratiko. Ce jo kateri želi, naj se samo pri meni zglasi. Stane samo 25c. Želim vsem čitateljem in naročnikom tega lista srečno, zdravo in uspeha polno leto, tukaj v Ameriki in tam za morjem, naši mili stari domovini. A. Sysman, zastopnica. -o- DOPIS IZ DETROITA. Detroit, Mich. Čitala sem v tem listu, da bodo tudi Lasallčani imeli sveti misijon, katerega bo vodil navdušen misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek. O, srečni Lasallčani, ki bote imeli priliko slišati tako za božjo čast vnetega misijonarja. Ravno te dni smo imeli pri nas sv. misijon, katerega je vodil Rev. Odilo Hajnšek. Sv, misijon se je pričel na 13. dec., in sicer prvi teden za naše žene in drugi za naše može. Dne 26. decembra priredilo je društvo Dobrega Namena banket. Udeležba je bila še povoljna. Na novega leta dan pa priredi ravno to društvo svojo veselico v cerkveni dvorani. Vsi ste že v naprej najuljudneje povabljeni na to veselico in zabavo. Rojaki, pridite tudi iz okolice na ta dan k nam v goste. asallčanom pa še enkrat čestitam, ker bodo imeli priliko imeti v svoji sredi te dni navdušenega misijonarja Rev. Odilo Hajnšeka. Zakaj čestitam? Zato, ker sem nekoč sama bila Lasallčanka in mi je lasallska naselbina še vedno v spominu. Vsem rojakom tu in po Ameriki želim srečno, zdravo in polno blagoslova božjega novo leto 1928! Naročnica. -o- MNENJE ROJAKA IZ MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Priloženo pošiljam Vam $5 £a Amer. Slovenca. Oprostite, da sem z naročnino tako zakasnel. Slabi časi so pač temu vzrok, da smo delavci vedno bolj kratki z denarjem. Hvaležen sem Vam, da mi niste u-stavili lista, ki mi je zdaj najbolj priljubljen. Čital sem tudi v tukajšnjem "Vestniku" nekak odgovor našemu listu. Revčki, kaj se bote zgovarjali kaj ste. Mar mislite, da smo pozabili, kako umazano je vaš prejšnji list pisal proti duhovnikom in čez vero? Je nam še dobro v spominu vse in zato pametni rojaki za take li-liste, ki svoje prepričanje menjajo po vetru, ne damo mnogo. To delate samo radi tega, da bi se zopet zasidrali med narod, kakor prejšnje čase s "Slovenijo". Ko ste bili pa malo na trdnih nogah, ste pa pisali in udrihali po veri da kaj. Le nemislite pisunčki, dil gre nam to kar tako iz spomina? Ne bomo pozabili tega ne! Saj niste res v srcu taki, kakor pišete. Urednik je že sam v prejšnjem listu izjavljal, kakšen brezve-rer je. Pa bodo taki ljudje potem nestrankarski? Radoveden sem, koliko osličkov bo šlo vam na led! Vsem čitateljem tega priljubljenega lista želim srečno novo leto! F. D., naroč. -o-— SMRTNA KOSA V DEN-VERJU. I I Denver, Colo. V nedeljo popoldne. 18. decembra, je umrla ena najpri-ljubljenejših žena v naši fari, Agata Pavlakovič. Bila je rojena pred 58 leti v vasi Zamo-stec, fara Sodražica pri Ribnici. Čeprav je bila nekako bo-lehna že več let, je vendar prišla smrt nepričakovano in je vest o njej vsakega preseneči-la. kajti dva dneva pred njo je še opravljala vsakdanja opravila. Zadel jo je zvečer ob sedmih mrtvoud na desni strani, ki je postal zanjo usoden. U-mrla je mirno, udana v božjo voljo, kot je živela v miru življenje, vsem priljubljeno. Z njo smo izgubili dobro, plemenito ženo. Kako delavna je biia za cerkev! Lepota hiše božje jej je bila vedno pri srcu, dokler jej je pripuščalo zdravje, je neutrudno delala za njen blagor. Prijeten spomin bo zapustila med nami, njena dobra dela jo bodo hvalila in živela po njej še mnogo časa. — Spadala je k društvom sv. Ane in Kraljica sv. Rožnega Venca. Pogreb se je vršil ob veliki u-deležbi v sredo, 21. decembra. Naj njena blaga duša počiva v miru! V LOS ANGELOS NIMAJO VEČ PAMETI KAKOR V CHICAGU. Ko se je vršil Dempsev-Tun-ney fight v Chicagu, se je šlo za veliko vsoto. Los Angeles pa pravi, da bo srednje zapad-no metropolo prekosil in ponudil $100,000 več. Veliko število je ljudi v Zedinjenih državah, ki trpijo pomanjkanje. Trdosrčni premogarski baroni so pometali na cesto par tisoč družin, ki si zdaj gradijo z 'desk barake, cla se vsaj za silo obranijo zimi. Da bi komu prišlo na misel in dal kakšno večjo svoto za te reveže, ga ni med vnuki Strica Sama. Pa kaj se hoče, saj'se stric sam ne briga zanje. Prize fighting Ameriki ne dela ugleda in bi se moglo odpraviti kakor bikoborbo na Španskem. Eno kot drugo ne spada v sedanji čas. Rev. K. Zakrajšek, O.f.M.: MOJI SPOMINI. Kmžilu pa se skrije zopet pod zemljo in pride zopet na svetlo kot Unec, ki pa se kmalu zopet zgubi v zemljo in priteče pri Vrhniki zopet na dan kot lena Ljubljanica. Po Ljubljanici so res včasih zelo vozili s čolni, tudi jaz sem se že vozil, kakor sem že enkrat povedal. Vendar pa gotovo ta promet nikdar ni bil tolik, da bi se kraj imenoval vsled tega. Pač pa je to zopet nov dokaz, da jc moralo biti ljubljansko barje veliko jezero, po katerem so plavale ladje. Tudi Sava je moral* biti veliko večja, kakor je dandanes, mislim globlja, kar po sedanji Savi od Zagorja gori proti Gorenjski je na nekaterih mestih sploh ne p lovna in nobena ladja, tudi kak čoln bi ne mogel plavati. Ako nam toraj zgodovina pripoveduje, recimo raje grška bajka, o nekih Argonav-tih, ki so šli iz Tesalonije na Grškem pod vodstvom poveljnika kraljeviča Jazona, v zlato Ivolhido, ki je ležala ob Črnem morju, lovit zlatega kozla, in so se vračali nazaj po Donavi (tedaj Istri), Savi in ^o Ljubljanskem jezeru, je to gotovo znamenje, da je peljala do Vrhnike, tedaj Nau-porta, važna vodna pot iz pokrajin ol? Donavi in Savi proti Jadranu in jugu. Radi nas imajo — mi pa ne vemo. . . — Neka stara pravljica pripoveduje, da je neki fant ljubil nekega dekleta sedem let, ne da bi bila ona zato vedela. Nekoč je to povedal pri spovedi in spovednik ga je o tem poprašal in fant mu je odgovoril, da njegova ljubezen je taka, da dotična dekle za njo nič ne ve. Pravljica pravi, da mu je bil dan odgovor, da tako jo pa lahko ljubi še drugih sedem let in več. Na to pravljico sem se zmislil, ko so te dni zopet lawndalski socialisti in Novakovi komunisti eden druge dolžili, da so z nami ''klerikalci" v "ljubezni". O, ti prešmen-tana "ljubezen", kako si huda! Saj bo našim komuno-social-patriotom še srce počilo od te šmentane "ljubezni". Fantje "ljubezen" ima s\oje muhe in z njo se za šaliti ni. Sicer pa na to vižo nas lahko še sedem let. "ljubite" in več ! * * Kako stoje politične šanse pri SNPJ.? — Nas malo briga, kako stoje. Vendar ker se lawndalski socialisti in komunisti igračkajo in eden drugemu mečejo naprej, da so eni in drugi z nami v zvezi, bo prav, da pokažemo pravo sliko teh šans. Dejstvo je in ostane, da so pri SNPJ. socialisti in komunisti skupno v veliki manjšini, če preštejemo vrste članstva. Socialistična mašina je sicer na krmilu. Prikopala se je na prefrigan način, kakor smo to že v člankin: "Uredniku Prosvete pod nos" in "Ali naj slov. delavci poslušamo socialistične Orfeje?" jasno dokazali in na kar socialistični voditelji molče kakor grob. Prepričani smo, da bi referendum brez vsakega pritiska od kake diktature pokazal, da je do malega tri četrtine članstva proti socialistom in komunistom. Tudi zadnja .četrtina se deli v več frakcij. En del zavzemajo socialisti, en del svo-bodomiselci in en del, ki je čisto neznaten, komunisti. Velika večina članstva molči in potrpežljivo prenaša mučno razpoloženje, ki prihaja iz krogov "komuno - socialpatriotskega" teatra. Za izvajanje najhujše diktature so pripravljeni in razpoloženi oboji. Člani so že stari in slučaji v preteklosti jih plašijo, da molčijo in raje prenašajo vse, kakor bi se po robu postavili. Lawndalski socialistični voditelji se tega zavedajo in na tej slabosti članstva grade svojo politično strukturo na račun strahopetnosti in neodločnosti članstva. Take so šanse. s * * Zanimivosti iz lawnd^Iskega teatra. — Po Lawndiji gre glas, da bo na prihodnjem letnem zborovanju velik špas. Eni pravijo, da jih bo več, od katerih se bo baje zahtevalo resigna-cije. O teh špasih bomo sproti poročali, da bo javnost znala kj er sta živela tudi slovenska apostola Hermagora in Fortunat, ali kakor jima mi pravimo, sveta Mohor in Fortunat, dalje proti severu v Vindobono —■ Dunaj in tako dalje. Vemo tudi iz zgodovine, da so imele po smrti rimskega cesarja Augusta na Vrhniki svojo vojašnico ali taborišče tri panonske legije vojakov. Na "Hribu" pri Vrhniki se še danes vidijo ostanki tega taborišča. Padi jezera, po katerem pa vožnja ni bila posebno varna, ker to ni bilo več pravo jezero, temveč močvirje, sp pa postavili poganski Rimljani na Vrhniki tudi sloveče svetišče vodne boginje Aequo-me, da sq se ji potniki priporočali v var- Na tej poti Argonavtov je Jazon baje ustanovil tudi mesto Emono, sedanjo Ljub- stvo, predno" so.^tfv čoin7inlu nVi Ijang. >$ekakp pa sledi iz teh poročil zgo- varno vožnjo pQ tem jezpru ......' dovine in zgodovinskih pripovedk, dp je -■Jt^^A-.-uit'J* Vrhnika eno izmed najstarejših, pa tudi najslavnejših mest sedanje Slovenjje. Iz rimske zgodovine tudi vemo, da je čez Vrhniko vodila glavna rimska cesta iz Rima preko severne Italije, skozi Oglej^ ne- Kedaj je bila' Vrhnika pravzaprav ustanovljena, bo težko kedfcj dognati. Pravijo, da so jo ustanovili Tavj-iski, veja keltskega nar.o F. Frontier Bldg. 4b2 Niagara St.. Buffalo. X. Y. Pošljite vašo brezplačno poskušnjo metodo na: ——....................................................... J O S. SNIDER ▼ zvezi x Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glen^rm St., Denver, Colo. Keystone 2779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. JOHN KORENCAN GROCERIJA 2313 So. Lincoln Street, Chicago, 111. Vsem cenjenim odjemalcem voščim zadovoljno, zdravo in srečno Novo leto ter se jim zahvalim Z3 4<>0000000000000000<>00000^ VABILO — NA — VELIKO VESELICO katero priredi Dvor sv. Jurija, štev. 960, REDA KAT. BORŠTNARJEV Na Silvestrov večer v soboto, 31. decembra 1927 V DVORANI SV. ŠTEFANA NA WEST 22. in LINCOLN CESTI, CHICAGO, ILL. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50c. o ^ Prav uljudno vabimo na to prireditev vsa katoliška g društva v Chicagi in okolici, kakor tudi vse posameznike, o Zabave bo dovolj za stare in mlade. V zgornji dvorani o bo igrala izvrstna godba za mladino "Turk and his Syn- § copating Rajahs", v spodnji dvorani pa harmonika. Ob § polnoči bo prizor — odstop starega in nastop novega ° leta. - , v* jjtsBjiai o - -T'.. Tišs^ o Za raznovrstna okrepčila bo v najobilnejši meri g preskrbljeno. Pripeljite seboj svoje znance in prijatelje. § o ODBOR. o ? OOOOOOOOOOOOOOOO<>OOWW<>OOO<><>O<>O<>OO<> OOOOOOOOOO- Phone: CANAL 5903 JOSEPH P A VLAH. PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNIK V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago. Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaj«, kakor ženitovanja, krste iii pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. RADIO Ne zamudite lepe prilike ki se vam nudi. Darilo je darilo, a ni vseeno kakšno je. Z nobeno stvarjo ne morete bolj razveseliti s. oj-ce, kakor če jim daste RADIO. Ker zastopam eno izmezd največjih tozadevnih podjetij v Zedinjenih državah, sem v stanu vam dati radio in vse kar spada poleg — 20% ceneje kakor kdorkoli v mestu. Pridem na dom, pokličite — Canal 2115 ali pa se oglasite pri John Terselichu na 1847 West 22nd Str., Chicago, 111. in vprašajte za JOHNA MO-HARJA. — RADIO pošiljam na vse kraje v Zed. drž. — Pišite po cenik, ki je zastonj. /-<>00<><>0<><><><>00<>0<><)00000Q<>(X>0^ Ameriška največja kupčija! 26. komadov srebrnega namiznega orodja obstoječ s 6 nožev, 6 vilic, 6 namiznih žlic, 6 malih žličk, žlica za sladkor In nož za maslo. Pošljemo za predplačilo v vsak kraj Združenih držav za svoto $4.25. Izpolnite in izrežite spodnji kupon in ga pošljite nam s potrebno svoto: EICHHOLZER & CO., Inc. Forest City, Pa. Cenjeni: — Prosim pošljite mi sestav namiznega orodja, za-Icar prilagam svoto $___ Name Adresa City & State EICHHOLZER & CO.Inc FOREST CITY, PA. 000000<>0<>0<>0<><^ PISANO POLJE •oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Lev Kačič: VERSKI PROBLEM V RUSKI CERKVI. (Konec.) Toda ura je odbila že skoro 12. Ruska cerkvena hierarhija je sklicala sicer 1. 1017 cerkveni zbor v Moskvi in izvoljen je' bil po 200 letih zopet ruski patriarh Tihon, začelo in reformiralo naj bi se versko življenje v ruski cerkvi. Toda kakor piše odlični ruski katolik So-lovjev: "Odprava sinode in obnovitev patriarhata je pač važen korak v razvoju ruske cerkve, a vendar samo en korak." Že majnika 1922 je pod bolj-ševiškim pokroviteljstvom nastopila p^oticerkev "Živa cerkev", s škofom Antoninom (Granovskim) na čelu. Anto-nin si je pridobil nekaj duhovnikov, drugače je pri vseh naletel na odpor. Vsi njegovi reformni poizkusi: skrajšano bogoslužje v živem jeziku, odprava redovništva in oženjeni episkopat, so naleteli na najhujši odpor zlasti med narodom. A niti med njimi samimi ni edinosti in so razcepljeni v tri stranke: "Zveza staro apostolske cerkve" (Moskva), "Cerkveni preporod" (Petro-gvari) in "Živa cerkev". Sam škof Antonin je zapusi.il "Živo cerkev" in pristopil k "Cerkvenemu preporodu". "Živa cerkev" je želela tudi stopiti v zvezo z Vatikanom, a je bila odbita. So to pač ver$ke struje. ki hočejo ohraniti stare ruske cerkvene tradicije, a zopet v i katoliško službi vladajoče stranke, brez globjega verskega življenja. Vse te reformne cerkve so pod močnim vplivom protestantiz-rr," in racionalizma. Pravega patriarha ruske cerkve Tihona so boljševiki zaprli in ga preganjali, sedaj uživa svobodo. Star je 58 let in uživa mogočen ugled. Msgr. Barby piše v svojih vtisih iz Rusije v angleškem "Times", da prisostvuje njegovi službi božji v katedrali na Kremlin množica ljudstva, dočim so NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz stare-ga kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1S49 West 22nd Street, Chicago. III. cerkve drugih verskih strank prazne. V pravoslavni ruski cerkvi se vrši razkroj in kakor meni naš najboljši poznavatelj ruskega pravoslavja, vseuč. prof. Fr. Grivec: "Izvršila se bo globoka revizija in reforma v duhu zdravih krščanskih tradicij in v duhu ljubezni do neumrljivih duš." (Bog. vestnik 1023, str. 108.) Na verski obnovi delujejo zlasti lajiki v Rusiji in v inozemstvu. Znamenit je na-obraženi dr. Nikolaj Klimen-ko. ki urejuje časnikarsko revijo "Ruskulta". Nekateri ruski inteligenti so vstopili celo v svečeniški stan z namenom obnoviti verstvo pravoslavja. — Pojavlja se odpor proti protestanti z mu. ker ubija cerkev in ruši vero. Povdarja se kultura, ki naj temelji na veri in v tem zmislu pravi prof. N. Trubec-koj: "Vse velike kulture so bile religiozne, a vsaka brezver-ska kultura je dekadentna. Vera mora postati realni in odločilni faktor vsakdanjega življenja. Ko bo praktična vera prešiniala znaten del ruske inteligence, šele potem bo mogoča prave narodne ruske kulture." (Po Fr. Grivcu 1. c.) S tem se približuje ruska inteligenca k prakrščanstvu in posredno h katolicizmu, ki je vsa stoletja stremel za tem, da postavi vso kulturo na temelje, ki so izraženi v sv. evangelijih. Ali bo ruska cerkev rešila kdaj svoj verski problem? Sama nikoli! Treba je zbližanja z matico, iz katere je izšla, s cerkvijo. Treba je znanosti, treba duhovnikov, najbolj pa je treba molitve, ker to delo ne bo človeško, temveč božje. Katoliška cerkev ima že odprta vrata proti vzhodu: Rusija pridi! -o---- ŠIRITE AMER. SLOVENCA. Feerta-mint • Olajševalno ^ sredstvo, ki sel vtl • l ga lahko žveči | kakor žvečilni gum. OKUS PO METI. v drogerijah ■ The Miners' State Bank FRONTENAC, KANSAS. Kapital in preostanek $30,000.00 NAŠ "CHRISTMAS CLUB" Božični klub za leto 1928 se začenja takoj pristopite. Ljudje v Frontenac in okolici bodo dobili več tisoč dolarjev od božičnega kluba 1927. THE MINERS' STATE BANK, FRONTENAC, KANSAS. Anton Menghini, preds. Anton Roitz, podpreds. ♦ Frank Robinson, blagajnik. Anton Horzen MESNICA in GROCERIJA 1239 First Street, « LA SALLE, ILL. Phone 712-R Zaloga vsakovrstnega grocerijskega blaga in vse kar spada v mesarsko obrt. Blago vedno sveže, čisto in snažno. Priporočam moje podjetje rojakom,, zlasti gospodinjam. Ker se več ne ozirajo na geslo svoji k svojim, ampak gredo kjer so zmerne cene m točna Dostrežba, to pa ie ori meni. zatorej pridite, boste sami rekli, da^ je res tako. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in se še nadalje priporočam. ... v,v