Št. 252 (15.980) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je zoCel izhajati v Trstu 13. 7096 AA 60090201 OSREDNJA KNJI NI CA SREČKA VIL.HARJA TRG REVOLUCIJE' \ 6001 KOPER ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 _ _ — — . rvan 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI dlzlone In abbonamenlo postale 45% , comme 2Qt>, legge 662£6 - Aale d Trieste ČETRTEK, 23. OKTOBRA 1997 Rušilni naboj ustavne reforme Vojmir Tavčar V torek se je ob vprašanju federalne ureditve razbil Kartel svoboščin, včeraj se je ob predlogu pol-predsedniške republike razbilo vladno zavezništvo. Demokratična stranka levice je podprla predlog o neposredni izvolitvi predsednika države in glasovala skupaj s Kartelom svoboščin za popravek, ki krepi pristojnosti predsednika države, Stranka komunistične prenove, Ljudska stranka in Zeleni so glasovali proti. Debata v dvodomni komisiji za reformo ustave kaže, da se ob vprašanju, kako spremeniti temeljni italijanski zakon in posodobiti tisti del, ki govori o delovanju države, politični karteli razhajajo in da se okrog vsakega problema izoblikuje svojstvena večina. In to se bo najbrž zgodilo tudi ob vprašanju pravosodja, ki že dolgo mesecev buri duhove. Včerajšnje glasovanje v dvodomni komisiji je najbrž razblinilo dvome tistih, ki so mislih, da je DSL »posivela« razkol s SKP in resda Prodijevo vlado tudi s tajnim sporazumom o reformi ustave. Nasprotno, antiteticna opredelitev DSL in SKP je spet zaostrila odnose v vladnem zavezništvu, saj je predsednik komunistov Armando Cos-sutta vzel to dejstvo kot dokaz, da se SKP in Oljka lahko sporazumeta le o posameznih vprašanjih, ne moreta pa izoblikovati skupne programske platforme, SKP pa sploh ne more vstopiti v vlado. Stranki levice gresta krepko narazen in, Ce se ne bo kaj spremendo, se bo težko uresničil naCrt Massima D’Aleme, ki je Se v ponedeljek v poročilu vodstvu DSL nakazal perspektivo ene same levice, Čeprav z različnimi dušami. Globoke so razlike tudi v desnosredinskem zavezništvu, Čeprav manj izrazite kot v vladnem taboru. Forza Italia je previdna, medtem ko je vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini pozitivno oce-nil polpredsednisko opredelitev. Očitno je, da Fini računa na oblikovanje sde po vzorcu britanskih konservativcev. Taka sila pa bi, tudi zaradi legitimnosti, ki ji jo daje sodelovanje pri oblikovanju nove ustave, lahko krepko pogojevala desnosredinsko zavezništvo in njegove izbire. Pot do spremembe itah-janske ustave je Se dolga in strma. Ze izkušnja dvodomne komisije pa kaže, da bodo prav ustavne reforme krepko vplivale na itahjan-sko politično sceno in njena ravnovesja. LJUBLJANA / PODSEKRETAR LOGAR POKLICAL NA POGOVOR ODPRAVNIKA POSLOV PAMMERJA Slovenija izrazila nezadovoljstvo zaradi resolucije koroške vlade Drnovšek in Frlec pripisujeta Zernattovo stališče predvsem predvolilnemu vzdušju ITALIJA / DVODOMNA KOMISIJA Reforme povod za novo polemiko RIM - Z glasovi Oljke in Kartela svoboščin je dvodomna komisija za reforme v bistvu prižgala zeleno luC za ogrodje bodočega političnega sistema, ki bo slonel na neposredni izvolitvi predsednika republike. Slednji sicer ne bo imel širokih pristojnosti francoskega predsednika, bo pa v prvi vrsti odločal o usodi vlade in o zaupnici, imel pa bo tudi bolj proste roke pri razpustu parla-menta.NajveC polemik je izzval sklep, po katerem bo lahko Sef države zahteval od prvega ministra, da preveri obstoj (ali krizo) parlamentarne večine. Kandidaturo predsednika republike bo moralo podpreti najmanj 500 tisoč državljanov ali pa določeno število parlamentarcev, deželnih svetovalcev, predsednikov pokrajin ali županov. Komunisti obtožujejo Oljko, da se s takimi potezami izneverja volilnemu programu in da glede reform stalno mežika desnici. Na 2.strani LJUBLJANA - Slovenija je avstrijskim predstavnikom izrazila nezadovoljstvo zaradi resolucije, s katero je v torek koroška vlada pozvala Dunaj, naj pristop Slovenije k Evropski uniji pogojuje s priznanjem Staroavstrijcev v Sloveniji. Nezadovoljstvo slovenske vlade je avstrijskemu odpravniku poslov Martinu Pammerju izrazil Sef kabineta slovenskega zunanjega ministra podsekretar Andrej Logar. Zunanji minister Boris Frlec je izjavo koroške vlade ocenil kot posledico predvolilne kampanje v sosednji deželi in podobno je bilo mnenje premiera Janeza Drnovska. Na 3. strani ALŽIRIJA / OBNOVILI BODO OBČINSKE IN DEPARTMAJSKE SVETE Protiteroristična ofenziva pred današnjimi volitvami Tokrat poskrbeli za izredno prisotnost policije in vojske Milijarda dolarjev pomoči Albaniji BRUSELJ - Mednarodna skupnost je včeraj na donatorski konferenci za Albanijo v Bruslju napovedala, da je za gospodarsko obnovo Albanije pripravljena zbrati več kot milijardo dolarjev. Donatorji pomoč pogojujejo z nadaljevanjem politične domokratizacije in gospodarske sanacije, ki sta jo zaceli vlada v Tirani. Na 9. strani ALZIR - Dobršen del meščanov alžirskega glavnega mesta se je včeraj ob zori zbudil ob bobnenju topov, ki so z granatami rušili položaje fundamentalistiCnih teroristov v Bainemskem gozdu nedaleč od prestolnice. Neobičajna budnica naj bi ljudi pred današnjimi krajevnimi upravnimi volitvami prepričala, da se lahko brez skrbi udeležijo volitev, ker vojska nadaljuje z uspešno akcijo likvidacije teroristov. V Alžiru kanonade niso vznemirile ljudi, bolj jih je bilo strah morebitnih posledic, saj so se včeraj že širile govorice, da se je del oboroženih verskih skrajnežev zatekel v mesto. Tokrat pa so oblasti poskrbele za še večjo policijsko in vojaško prisotnost kot ob junijskih političnih volitvah. Na 9. strani BANKE / SINOČI SLOVESNO ODPRTJE NOVE PODRUŽNICE Kmečka banka od danes tudi v Trstu Pozdrav predsednika banke Sanzina, direktorja Cianciola in dobrodošlica župana lllyja TRST - V tržaškem mestnem središču (v Ulici Milano 25) so sinoči s priložnostjo slovesnostjo predali namenu prostore nove podružnice goriske Kmečke banke, za katero je to že tretja podružnica poleg glavnega sedeža v Gorici. »Svojo prisotnost nameravamo razširiti od Milj-skih hribov do Trbiža,« je v pozdravnem nagovoru napovedal predsednik upravnega sveta Peter San-zin, ki je potrdil, da je glavna skrb skoraj 90 let stare banke še naprej namenjena uveljavljanju in razvoju gospodarstva slovenske manjšine in okolja, v katerem zavod deluje. Generalni direktor Tullio Cianciolo je poudaril veliko odločenost banke, ki sodi v bančno grupo Caer, po hitri in uspešni banki, vendar na korekten naCin. Častni gost je bil tržaški župan Riccardo Illy, ki je prerezal simboliCnio trak in izrekel Kmečki banki dobrodošlico v ime- nu mesta in občinske uprave. V podružnici, ki je od danes popolnoma operativna, je zaposleno pet uslužbencev, vodi pa jo Severi-no Klede, ki se je v Trst preselil iz podružnice v Krminu, katero je vodil od odprtja leta 1992. Prostori nove filiale so urejeni moderno, funkcionalno in- okusno, v kombinaciji lesa in kraškega kamna iz nabrežin-skih in repenskih kamnolomov. Na 11. strani Učitelji: ugodni odmevi na odlok TRST - Sindikat slovenske šole je ugodno ocenil novico, da bo ministrstvo za šolstvo izdalo odlok s popravki o številu učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah. Tržaško šolsko skrbništvo je namreč doslej odobrilo 132 učiteljskih mest, to je 15 manj kot lani. Sindikat sedaj upa, da bo ministrstvoizdalo odlok Cimprej in da bodo »dodatni« slovenski učitelji vključeni že v letošnjem šolskem letu v stalež. Na 6. strani Štiridnevni posvet o ekoloških vozilih TRST - Včeraj se je v avditoriju muzela Revol-tella v Trstu pričel štiridnevni posvet z naslovom »Zelena kolesa, Cista kolesa«. Prireja ga tržaška občinska uprava že Četrto leto zapored z namenom, da bi prispevala k reševanju vprašanja onesnaženosti zraka zlasti v mestnem okolju. Na posvetu bodo danes v središču pozornosti škodljive posledice okuženega zraka na zdravje ljudi. Na 6. strani Tovarna GMT pred hudo krizo? TRST- Nad Tovarno velikih motorjev (Grandi mo-tori) se zgrinjajo temni oblaki. Predstavniki novih lastnikov (delniška družba Fincantieri-VVartsila) bo v ponedeljek predstavila sindikatom načrt za preosno-vo obrata, ki bo, po nekaterih vesteh, zmanjšal število zaposlenih za kar 250 enot. Slo bi v glavnem za upokojitve, Čeprav se sindikati bojijo hujših ukrepov. Na 5. strani Oktobrska rast cen 1,6 odstotna RIM - Tudi podatki o inflaciji v drugi skupini vzorčnih mest so potrdili, da bo oktobrska letna inflacijska po vsej verjetnosti narasla s septeme-brske 1,4-odstotne na 1,6 odstotka. Včeraj so namreč objavili podatke še za Turin, Milan, Perugio, Firence in Neapelj. Dvig cen je bil pričakovan, vendar je manjši, kot so napovedovali. Na 11. strani Di Pietro že petič oproščen v Brescii BRESCIA - Antonio Di Pietro lahko v miru nadaljuje svojo volilno kampanijo v Mugellu, kjer kandidira za senatorja, v Brescii mu zaenkrat ne bodo sodili. Sodnik za predhodne preiskave Gianluca Alessio je namreč zavrnil stališče javnega tožilca, ki je Di Pietra osumil poneverjanja javnih dokumentov: menil je, da dejanje ne obstaja. Za Di Pietra je to že peta oprostitev. Na 2. strani Sofflantmijase vedno niso našli RIM - Policija in karabinjerji še vedno išCejo j j ječo podjetnika Giuseppa Soffiantinija iz Bre- j j scie, ki so ga ugrabili pred štirimi meseci. Na j \ stotine oboroženih mož je vCeraj ped za pedjo j ; prečesalo območje Brunella na Apeninih med j pokrajinama Siena in Grossetto, vendar brez ; uspeha. O preiskavah je spregovoril notranji minister Giorgio Napolitano. Na 2. strani FINANČNI ZAKON / DOGOVOR VLADINE VEČINE POLITIKA / DVODOMNA KOMISIJA ZE REFORME Odobritev ukrepov še pred božičem Če bo šlo po dogovoru, bi se izognili tretjemu branju finančnega zakona v senatu »Polpredsedniška« ureditev buri duhove Kritična SKR, ki napoveduje oster boj v porlomentu RIM - Večina, ki podpira Prodijevo vlado, se je na včerajšnjem sestanku vodij parlamentarnih skupin dogovorila za hitro odobritev finančnega zakona, po možnosti do 23. decembra. Večinske sile bodo vložile omejeno Število amandmajev, da bi tako preprečili tretje branje, torej vrnitev bilančnih zakonov v senat, potem ko so že opravili iter v obeh zbornicah. Zakladni minister Ciampi, ki je vsebino finančnega zakona orisal na skupnem zasedanju proračunske in finačne komisije senata, je parlamentarce pozval, naj pohitijo z delom in naj spoštujejo velike premike na področju javnih računov. Ce bo sanacija financ konsolidirana, je izjavil minister, potem prihodnje leto ne bodo potrebni novi bilančni manevri, kakršen je letošnji za 25 tisoč milijard Mr. Ciampijev optimizem upravičujejo tudi podatki iz trimesečnega blagajniškega poročila iza 30. junija, ki kažejo, da je gibanje odhodkov in zadolžitve v skladu s programskimi cilji, ki si jih je zadala vlada. Za znižanje kratkoročnih obrestnih stopenj, pa bo po Ciampijevih besedah treba počakati do pomladi, zagotavlja pa jih gospodarski zagon v polnem teku. O tem zdaj ne dvomi več niti Confindu-stria, ki predvideva, da se bo industrijska proizvodnja oktobra povečala za 0, 5 odstotka glede na september in za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim oktobrom. Organizacija delodajalcev sicer še vztraja pri odklonilnem odnosu do varčevalnih posegov v finančnem zakonu, čeprav je na dlani, da je v ozadju problem skrajšanja delovnega časa. V zameno prihaja pozitivna ocena o zasnovi finančnega zakona in manevra od računskega sodišča, ki pa opozarja na potrebo po »preprečevanju rasti ogromne mase pasivnih ostankov« ab z drugimi besedami, vlada se mora izogibati pooblaščanju izdatkov, za katere nima kritja. Finančni zakon je včeraj položil tudi »izpit« pred odborom za ekonomijo in delo CNEL, pa čeprav s pridržkom, da je polni uspeh načrtovanih bilančnih ukrepov tesno odvisen od znižanja obrestnih stopenj pod mejo, ki jo določa vladin ekonomsko-finančni programski dokument (6 odstotkov). Drugi pomemben sklep, za katerega se je včeraj dogovorila vladina večina, je zaščita zakonskega odloka o preureditvi stopenj davka na dodano vrednost. To pomeni, da bi ga moral senat odobriti brez spreminjanja, kar pa zadeva načrtovano znižanje davka IVA za stanovanjske resbuktu-racije, se bo treba pač sprijazniti z uradno zavrnitvijo Bruslja. »Oklep«, v katerega se je odloča vkleniti finančni zakon Prodijeva večina, ima en izrazit in drugi manj očiten namen. Kot je povedal podpremier Veltroni, bo mogoče na tak način preprečiti provizorično proračunsko obdobje, tisto, kar je mora Se važnejše, pa je, da bo vlada dobila neke vrste jamstvo za reformo socialne države, še posebno, ker so pogajanja s sindikati o pokojninah zabredla v težave. RIM - Italija je ubrala pot tako imenovane poldpredsedniske republike, v kateri bi bil predsednik države neposredno izvoljen od ljudstva. Ce sodimo pc včerajšnjih sklepih dvodomne komisije za reforme je to že uveljavljena usmeritev, čeprav bosta morala vse odločitve tega telesa potrditi senat in zbornica. Tam bo debata vse prej kot mirna, kot je po seji komisije dal razumeti predsednik SKP Arman-do Cossutta (na sliki, levo), ki je glede tega napovedal več kot sto popravkov in dopolnil na včerajšnje sklepe. A kaj se je v resnici zgodilo v komisiji, ki ji predseduje Massimo D’Alema (na sliki desno)? Z glasovi levosredinske Oljke in Kartela svoboščin so namreč poslanci in senatorji z odobritvijo nekaterih sklepov v bistvu prižgali zeleno luč za ogrodje bodočega poli- tičnega sistema, ki bo slonel na neposredni izvolitvi predsednika republike. Slednji sicer ne bo imel širokih pristojnosti francoskega predsednika, bo pa v prvi vrsti odločal o usodi vlade in o zaupnici, imel pa bo tudi bolj proste roke pri razpustu parlamenta in pri predčasnih volitvah. Največ polemik je vse-skakor povzročil sklep, po katerem bo lahko državni poglavar zahteval od premiera, da preveri obstoj (ali krizo) parlamentarne večine. Kandidaturo predsednika republike bo moralo podpreti najmanj 500 tisoč državljanov ali pa določeno število parlamentarcev, deželnih svetovalcev, predsednikov pokrajin ali županov. Vse te sklepe bosta morali sedaj, kot rečeno, potrditi še obe parlamentarni skupščini. Komunisti s Cossutto obtožujejo Oljko, da se s takimi potezami izneve-rja volilnemu programu in da glede sistemskih reform stalno mežika desnici, ki je seveda zadovoljna ob najmanjšem razkolu v vladnem zavezništvu. Senatorji in poslanci Bertinottijeve stranke bodo proti tem sklepom vodili zelo oster boj v parlamentu, Cossutta pa ne izključuje političnih posledic tudi na Prodijevo vlado, če bo leva sredina vztrajala pri podobnih »nesprejemljivih stališčih«. To pa za sedaj ne razburja preveč D’Aleme. Vodja Hrasta je celo zadovoljen, saj po njegovem vse te polemike dokazujejo, da ni nobenega tajnega dogovora med SKP in Oljko o bodočnosti Prodijeve vlade in da se torej o reformah lahko ustvari večina, ki je različna od tiste, ki podpira sedanjo vlado. To je tudi stališče predsednika senatorjev DSL Cesareja Salvija, ki pravi, da na-protovanje SKP nekaterim reformam ne predstavlja nobene novosti, razvoj dogajanj vsekakor po njegovem ne bo vplival na stabilnost vlade. V Kartelu svoboščin se veselijo včerajšnjih glasovanj v dvodomni komisiji, čeprav sami previdno čakajo na dokončne sklepe parlamenta. Gianfranco Fini je glede tega zmerno optimist, desnica pa bo podprla usmeritev D’Alemove komisije le, če bodo reforme temeljile na neposredni izvolitvi predsednika republike in seveda na njegovih večjih pristojnostih. Kompromis o tem ni mogoč, dodaja Fini, ki pa sam dobro ve, da ne bo dobil vsega, kar zahteva. BRESCIA / OSUMLJEN JE BIL PONEVERJANJA Že peta oprostitev za Antonia Di Pietra Javni tožilec je trdil, da je podpisoval zapisnike o zasliševanjih, ki jih sploh ni vodil BRESCIA - Javni tožilec Roberto Di Martino je Antonia Di Pietra in njegovih pet bivših sodelavcev obtoževal, da so poneverjali javne dokumente, zahteval je, da gredo na zatožno klop. Sodnik za predhodne preiskave Gianluca Alessio pa je bil povsem drugačnega mnenja, v svoji razsodbi je zapisal, da dejanje ne obstaja in je vse oprostil. To je že peta oprostitev Di Pietra pred sodiščem v Brescii, ki se ukvarja s preiskavami o delovanju tima »čiste roke«. Tokrat so Di Pietra dolžili, da je svojčas sicer podpisal sedem zapisnikov o zasliševanjih, vendar se zasliševanj in pisanja zapisnikov ni udeležil, to naj bi počelo osebje sodne policije.Večji del zasliševanj se je nanašalo na preiskave o podkupninah finančni straži. Sprva je bil med osumljenci celo šef milanskega tožilstva France-sco Saverio Borrelli, ki je včeraj izrazil zadovoljstvo, da se je Di Pietro rešil vprašanja, ki je bilo po njegovem mnenju »precej absurdno«. Dodal je še, da tudi drugačna odločitev ne bi mogla postaviti na glavo vsega dela »čistih rok«, ker se je nanašala na omejeno število zapisnikov. Tudi sam javni tožilec iz Brescie, je še pristavil Borrelli, je postavil v ospredje to omejenost in dejstvo, da primer nima nobenega pomena za celotni splet milanskih preiskav. ČRNA KRONIKA / PREISKAVE O UGRABITVI BRINDISI / REŠEVALCEM SE NE MUDI Soffiantinija še vedno iščejo Na stotine agentov je včeraj prečesalo področje Brunella Torpedovko bodo šele danes dvignili Tedaj se bo začelo težko delo identifikacije - Albanski predsednik danes v Brindisiju RIM - Ječa pted meseci ugrabljenega podjetnika Giuseppa Soffiantinija iz Brescie naj bi se nahajala nekje na področju Bmnel-la na Apeninih med pokrajinama Siena in Gros-setto. Tako so vsaj prepričani karabinjerji in policija, ki so včeraj koncentrirali preiskave na tem goratem in deloma goznatem področju. Na stotine mož ga je prečesalo ped za pedjo, vendar do trenutka, ko zapiramo redakijo, brez uspeha. Pri tem so uporabljali tudi helikopterje, za katere so uredili zasilno letališče kar na nogometnem igrišču v Montalci-nu. Preiskovalci pa so včeraj našfi avtomobil Osvalda Broccolija, enega izmed domnevnih ugrabiteljev, ki so ga aretirali že v ponedeljek. Avtomobil je bil parkiran pri nekem hotelu nedaleč od kraja, kjer je v noči na soboto prišlo do oboroženega spopada, V katerem je J Med iskanjem ugrabljenega Soffiantinija (Ap) izgubil življenje policijski orgio Napolitano. Minister inšpektor posebnih enot izraža solidarnost družini NOCS Samuele Donatom. Soffiantinija, poudarja, da Vse kaže, da je bil tudi organi javne varnosti dela-Broccob vpleten v spopa- jo vse, kar je v njihovi modu. či za rešitev podjetnika, O celotni zadevi je vče- tisk pa poziva k večji pre-raj objavil tiskovno sporo- vidnosti pri objavljanju čilo' notranji minister Gi- novic o preiskavah. BRINDISI - Albansko torpedovko Kater i Rades bodo z žerjavom dvignili na suho in iz nje izčrpali vso vodo Sele danes, ko bodo s pospešenim ritmom odnašali trupla iz podkrovja. Po včerajšnji trditvah, naj jih bi bilo kakih šestdeset, točna številka pa bo znana šele danes. Včeraj se je na krov torpedovke povzpela skupina osmih svojcev žrtev, ki so položili rože in se z molitvijo spomnili svojih dragih. Po odstranitvi vseh žrtev se bo za patologe in izvedence začela težka naloga identifikacije. Olajšale jo bodo obleke in predmeti ter morda celo dokumenti, ki so jih imeli brodolomci pri sebi. Za vsak primer bodo patologi od vsake žrtve vzeli vzorec tkiva, tako da bi lahko napravili poizkuse o DNK, če bi prišlo do dvomov glede identifikacije. Poleg treh sodnih patologov, ki jih je ime- V modul vkleščena torpedovko (Telefoto AP) novalo pravdništvo, je na danes sodni izvedenci z pomoč prišla tudi ekipa lahkoto ugotovili, ali je zdravnikov iz Barija, ki italijanska korveta Sibilla med svojci zbira informa- namenoma ali naključno cije in podatke, kar lahko povzročila brodolom, olajša identifikacijo. Sam se ni hotel izjasniti, Preizkovalni sodnik le pohvalil je italijansko Leonardo Leone De Ca- tehnologijo, ki je omogo-stris je mnenja, da bodo čila dvig torpedovke z globine 800 metrov. Admiral Guido Venturini, Sef generalštaba, pa je včeraj potrdil marčne izjave, da je na veliki petek v Otrantskem prelivu prišlo do naključnega trčenja in da so na Sibilli storili vse, da bi ga preprečili. Admiral je bržkone dobil zaupne informacije, tako da je še pred koncem preiskave dal tako izjavo. Ob rob temu dogajanju moramo navesti, da se bo jutri v Brindisiju poklonil spominu na žrtve tudi albanski predsednik Rexhep Mejdani, ki je včeraj prispel na uradni obisk v Italijo in se je že sestal s predsednikom Scalfarom. Albanski premier Fatos Nano pa je napovedal, da bodo torpedovko odpeljali v Albanijo in jo spremenili v spomenik, tako da bo v spomin in v opomin vsem Albancem, naj ostanejo doma in naj delajo za svojo domovino. LJUBLJANA / AVSTRIJSKEMU ODPRAVNIKU POSLOV JO JE IZRAZIL PODSEKRETAR LOGAR Nezadovoljstvo slovenske vlade zaradi stališč Koroške Pahor svari vlado pred naivnostjo - Janša za koordinacijo strank LJUBLJANA - Deklaracija koroške deželne vlade je precej moCno odjeknila v slovenski javnosti. 2e v torek pozno zveCer je slovenski zunanji minister Boris Frlec (na fotografiji) za Radio Slovenija menil, da »nas deklaracija, ki je naslovljena na avstrijsko zvezno vlado, ni presenetila«. Dokument je po njegovem mnenju odmev zgodaj začete volilne kampanje na Koroškem in je seveda v veliki meri uperjena proti Sloveniji. Sobesednik v meddržavnem dialogu je zvezna vlada na Dunaju, je nadaljeval Frlec. Iz zadnjega obiska zveznega kanclerja Viktorja Klime slovenska vlada sklepa, da avstrijska vlada ne bo nikoli, podobno kot je to storila italijanska vlada, združila multilateralnih problemov z bilateralnimi, kar pomeni, da - karkoli se že zgodi v odnosu Slovenija -Avstrija - ne bo vplivalo na avstrijsko trajno podporo slovenskim prizadevanjem, da se vključi v EU. »Pogojem, ki jih postavljajo, se čudimo, in če govorimo o nemškogovo-reči manjšini v Sloveniji, je treba najprej ugotoviti, ali ta manjšina sploh obstaja, potem pa Slovenija taki manjšini po svoji ustavi in zakonih zagotavlja polno zaščito,« je povedal. Vsi ostali pogoji pa so urejeni z meddržavnimi pogodbami: z avstrijsko državno pogodbo, s pogodbo med nekdanjo Jugoslavijo in Republiko Avstrijo, ki jo je Slovenija nasledila, tako da sodimo, da na tem področju ni problemov. Med Slovenijo in Avstrijo vladajo dobri, prijateljski, kooperativni odnosi, je še poudaril minister Frlec. Ocena zunanjega ministra pa očitno ni zadovo-lila predstavnikov slovenskih strank. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je včeraj v pismu predsednikom parlamentarnih strank, premiera Janezu Drnovšku ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti predlagal čimprejšnji sklic posveta koordinacije parlamentarnih strank. Janša je predlagal, da stranke ocenijo politične posledice resolucije koroške deželne vlade. Predsednik SDS je v predlogu za sklic opozoril, da je koroška deželna vlada sprejela resolucijo, v kateri zahteva, naj avstrijska zvezna vlada na pogajanjih s Slovenijo še pred njenim vstopom v EU doseže rešitev nekaterih odprtih vprašanj, to je priznanje nemško govoreče manjšine, razveljavitev omejevalnih določil v zvezi s pravicami, ki izhajajo iz državljanstva in so del zakona o denacionalizaciji, ter vprašanje nuklearke v Krškem. Predsedniki parlamentarnih strank, razen Zmaga Jelinčiča (SNS), so 4. julija letos podpisali Sporazum o sodelovanju pri vstopanju Republike Slovenije v Evropsko unijo. Skladno s sporazumom so ustanovili stalno koordinacijo parlamentarnih strank, v okvira katere naj bi se stranke sporazumevale o politiki do vključevanja Slovenije v EU in NATO. Predsednik Združene liste socialnih demokra- tov (ZLSD) Borut Pahor pa se je v izjavi za javnost odzval na stališče slovenskega zunanjega ministra Borisa Frleca in ocenil, da je minister zamudil priložnost, ko bi lahko kot visoki predstavnik uradne Slovenije, hkrati pa na neformalen način, izrazil zaskrbljenost Slovenije zaradi sprejetih odločitev v Celovcu. Pahor je v izjavi spomnil, da je že 14. oktobra letos pozval predsedujočega parlamentarne koordinacije strank glede vlju-č e vanj a Slovenije v EU, naj na naslednji seji preučijo vprašanje nasledstva avstrijske državne pogodbe ter se tako izognejo nadaljnji krepitvi neupravičenih avstrijskih zahtev. Predsednik ZLSD je LJUBLJANA - Že osmič doslej se bosta v jutri zvečer v Ljubljani sestala slovenski predsednik Milan Kučan in predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer. Stalne izmenjave mnenj med obema politikoma pomenijo pomemben prispevek h krepitvi zaupanja med obema prijateljskima državama in so »dobrodošla priložnost za pojasnitev morebitnih nesporazumov«, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, sklicujoč se na kroge sloven- ugotovil, da je koroška deželna vlada v torek formalizirala pogojevanje vstopa Slovenije v EU in je posvaril pred naivnostjo, zaradi katere je Slovenija enkrat že plačala ceno pri vključevanju v EU: »Toda če Frlec ali morda celotna vlada meni, da teh pogojevanj ni, če pred njimi slepomiši in se dela, kot da jih ni, potem ponavlja naivnost, zaradi katere smo enkrat že plačali ceno pri naših evropskih ambicijah.« Liberalni demokrati so na včerajšnji seji sveta stranke sprejeli sklep ob včerajšnji resoluciji koroške deželne vlade, v katerem poudarjajo, da "se mora koroška politika zavedati, da se odpiranje tem iz preteklosti, ki so rešene z veljavnimi med- skega predsedstva. Fischer, ki se bo v soboto udeležil konference predsednikov parlamentov srednejevrop-skih držav, naj bi v Ljubljano prispel jutri okrog 19. ure. Fischer in Kučan se bosta medsebojno seznanila s položajem v obeh državah, govorila pa bosta tudi o slovenskem priključevanju EU in o meddržavnih odnosih. Fischer, ki ga bo spremljala soproga, bo nato odpotoval v Trst, je še poročala avstrijska tiskovna agencija APA. (STA) narodnimi sporazumi, ne more končati v njihovo korist". V izjavi ugotavljajo, da so odnosi med Slovenijo in Avstrijo, vključno z deželo Koroško, dobri in se posebej v zadnjem času konstruktivno krepijo. Predsednik LDS Drnovšek je v krajši izjavi za novinarje poudaril, da včerajšnji resoluciji koroške deželne vlade ne želi dajati prevehkega pomena in teže, ker gre za tekmovanje lokalnih politikov pred volitvami na Koroškem, ki želijo pridobiti na račun radikalnih nacionalističnih stališč. Odnosi Slovenije z zvezno vlado so dobri, zato ne pričakuje, da bi ta podprla takšna stališča. Sicer pa je včeraj po sporočilu slovenskega zunanjega ministrstva vodja kabineta zunanjega ministra in državni podsekretar Andrej Logar poklical na pogovor odpravnika poslov veleposlaništva Avstrije v Sloveniji Martina Pammerja. Logar je izrazil nezadovoljstvo z resolucijo, ki jo je koroška deželna vlada v torek naslovila na avstrijsko zvezno vlado in ki »vključevanje Slovenije v Eu pogojuje z domnevno nerešenimi vprašanji med državama«. Poudaril je, da se slovenska vlada o dvostranskih odnosih in o približevanju Slovenije Evropski uniji pogovarja z avstrijsko zvezno vlado ter da način, kako se v to želi vključiti del koroške politike ne koristi niti dobrososedskim odnosom med državama niti ideji o evropskem povezovanju. (CR in STA) MED POTJO V TRST Predsednik avstrijskega pariamentajiriri pri Kučanu POSVET / V PONEDELJEK PORTOROŽ / V HOTELU EMONA Prvo srečanje geografov iz Ljubljane, Vidma in Trsta Kongres psihologov Slovenije Poleg domačih so prisotni tudi številni tuji strokovnjaki TRST - V ponedeljek, 27. t.m., se bo v prostorih fakultete za inženirstvo na Novi Univerzi v Trstu (Ul. A. Valerio 6/2, 3. nads., učilnica A) odvijalo 1. srečanje o zemljepisu vzdolž 15. poldnevnika, se pravi v bistvu o zemljepisu srednje Evrope. Slo bo za znanstveno srečanje med geografi ljubljanske, videmske in tržaške univerze, za uresničitev katerega si je posebno prizadeval tržaški geograf Giorgio Manzoni. Simpozij se bo pričel ob 9. uri s predavanjem prof. Florjana Vodopivca iz Ljubljane na temo: »Kartografija v Sloveniji«. Ob 10. uri bo na vrsti predavanje prof. Fabia Crosilla iz Vidma o numerični deželni kartografiji 1:5000 v Furlaniji-Julijski krajini, ob 10.30 pa ho govoril prof. Mario Vianelli iz Trsta o kartografiji Trsta 1:1000. V nadaljevanju posveta se bodo zvrstili prispevki raznih udeležencev. Posebno pozornost bodo namenili satelitskim meritvam. Sodeloval bo med drugimi prof. Giorgio Poretti, ki koordinira projekt Everest pri Vsedržavnem svetu za raziskave in ki je sploh izreden poznavalec gorske geografije. Sledili hodo prispevki raznih raziskovalcev, kot so D. Kogoj, M. Kuhar, M. Stopar in B. Koler iz Slovenije, A. Beinat, C. Marhesini, D. Visentini in E. Peccol iz Vidma, R. Cefalo, M. Fernetti, G. Manzoni in T. Sluga iz Trsta. Kot rečeno, se bo prvo predavanje pričelo ob 9. uri in bo, kot ostala, namenjeno tudi študentom. Uradna otvoritev znanstvenega srečanja pa bo ob 11, uri. Udeležili se ga bodo tudi najvišji predstavniki akademskih oblasti. Prirditelji simpozija nameravajo prispevati k premagovanju pregrad, ki so se vzdolž 15. poldnevnika porajale iz znanih zgodovinskih razlogov tudi na zeljepisnem področju. PORTOROŽ - V portoroškem Grand hotelu Emona se je včeraj popoldne začel 2. kongres psihologov Slovenije, na katerem bodo poleg številnih domačih sodelovali tudi tuji strokovnjaki, ki bodo pred-stavili dosežke s področja kognitivne psihologije, razvojne psihologije, psihoterapije, psihologije osebnosti, klinične psihologije in dragih področij. Uvodni nagovor je imel predsednik države Milan Kučan, ki je med drugim dejal, "da je pod to streho zbrana stroka, ki ji naš čas daje posebno težo, naglica družbenih sprememb in njihove posledice za življenje ljudi pa poseben izziv". "Se samo to dejstvo govori v prid večjemu družbenemu zanimanju za psihologijo, za problematiko, s katero se danes ukvarja, za njene dosežke in za pogoje, v katerih se razvija, drži korak s stroko v svetu in s svojimi sredstvi sega v življenje sodobnih ljudi in še posebej mladine," je poudaril Kučan. "Večji in bolj koreniti kot so premiki in prehodi družb, manj občutljivi so za dogajanje, za doživljanje človeka. Zato psihologija, ki se ne ukvarja zgolj z zaznavanjem, odkrivanjem, pojasnjevanjem in predvidevanjem fenomenov grapnega in individualnega doživljanja, ampak tudi z nudenjem konkretne pomoči in nasvetov tistim, ki so tega potrebni, lahko in more prevzeti v tem času svoj del odgovorne skrbi za posameznika, ki bodisi s protesti, tudi z dramatičnimi, ali pa zgolj s pasivnim trpljenjem v svoji revi išče način tvornega soočanja z realnostjo, " je dejal slovenski predsednik. A psihologija ni zgolj disciplina izrednih razmer. Je predvsem disciplina, ki povezuje številne strokovnjake, ki na področju šolstva, klinike, dela, trgovanja, predstavljanja, vzpostavljanja socialnega kontakta, vodenja in tudi povsem vsakdanjih odnosov med ljudmi, daje neizbrisen pečat tej družbi, je dejal Kučan in dodal, da če kdo, potem lahko prav psihologija in psihologi pomagajo, da nas preteklost ne bo kar naprej tako dramatično priklepala nase in da se v tranziciji naše zavesti, tudi in predvsem pohtične, v spreminjanju naših zaznav, ne bomo kar naprej pogrezali v temne trenutke nekdanjih časov. "Psihologija zna pojasniti mnoge probleme, nekatere tudi rešiti. Občutno lahko pomaga pri predvidevanjih, kako se bomo posamezniki in skupine odzivali na radikalno prenavljanje življenja, na tekmovalnost, na spremembe, ki so potrebne na poti v evropske integracije, na nova razmerja med evropskim in tradicionalnim v nacionalni identiteti," je dejal Kučan in poudaril dragocenost psihologije v današnji in prihodnji Sloveniji, da hi bila čim bolj po naši skupni meri in prijazna vsem svojim državljanom. (STA) I; ■ ■ lil Ul H NOVICE Danes vložitev Kučanove kandidature LJUBLJANA - Matjaž Kmecl, prvopodpisani na državljanski pobudi, in predstavnik kandidata Emil Zakonjšek bosta danes, ob 13. uri na Republiški volilni komisiji vložila predlog kandidature Milana Kučana za predsednika republike. Predlogu bodo priloženi vsi do sedaj prispeli obrazci podpore in pisno soglasje kandidata. Svet Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je včeraj z veliko večino glasov izvolil Bogomirja Kovača za predsedniškega kandidata te stranke na bližnjih predsedniških volitvah. Predsednik LDS Janez Drnovšek je poudaril, da je Kovač sodeloval pri oblikovanju ekonomske politike stranke, da gre za kandidata zmerne sredine z uravnoteženimi političnimi pogledi. Podpredsednik stranke Igor Bavčar pa je ob predstavitvi njegove kandidature zatrdil, da gre za uglednega liberalca in gospodarstvenika, člana nadzornih organov več podjetij. »Stranka s tako pomembnim kandidatom izraža svoj odnos do predsedniških vohtev,« je dejal Bavčar. Možni kandidat za predsednika republike Marjan Cerar je sporočil, da zbira podpise podpore na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani. Cerar, direktor Belinke, mora kot nestrankarski kandidat za svojo kandidaturo zbrati 5000 podpisov podpore volilk in volilcev, in sicer najkasneje do 29. oktobra letos, ko se izteče rok za vložitev kandidatur pri Republiški volilni komisiji. (STA) Sporazum med Slovenijo in Albanijo o vzajemni zaščiti LJUBLJANA - Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in albanski minister za gospodarstvo in turizem Shaqir Vukaj bosta danes na Bledu, kjer se bo popoldhe začelo letošnje Regionalno poslovno stičišče (Regional Business Meeting Point - RBMP), podpisala sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij med Slovenijo in Albanijo. Državi sta sporazum o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij parafirali junija 1994 v Ljubljani, med pomembnejšimi doslej sklenjenimi gospodarskimi sporazumi pa velja omeniti še sporazum o gospodarskem sodelovanju med vladama obeh držav. Podpisan je bil maja 1992 za obdobje petih let z avtomatičnim podaljševanjem po leto dni. Albanska stran je zainteresirana tudi za čimprejšen podpis sporazuma o izogibu dvojnemu obdavčevanju. Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Albanijo je omejeno predvsem na blagovno menjavo. Ta je sicer skromna, a Albanija kljub temu predstavlja zanimivo tržišče za slovenska podjetja. Leta 1996 je Slovenija v Albanijo izvozila blago v vrednosti 7, 6 milijona dolarjev, predvsem zdravila iz Leka in Krke, poleg teh pa še časopisni papir, gume za avtobuse, tovornjake in osehne avtomobile, leseno pohištvo, dezodorante in viski. Več kot 90 odstotkov slovenskega uvoza iz Albanije, katerega vrednost je lani dosegla skupaj 3, 3 milijona dolarjev, predstavljajo rade. (STA) Drnovšek bo odprl Regionalno poslovno stičišče LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek bo danes na Bledu odprl Regionalno poslovno stičišče 1997 (Regional Business Meeting Point), redno srečanje vodilnih poslovnežev, vladnih predstavnikov ter drugih pomembnih osebnosti iz vseh srednjeevropskih in drugih držav, ki letos poteka s temo Izzivi regionalnega gospodarskega sodelovanja. Ob tej priložnosti bo zvečer priredil tudi sprejem za udeležence tega srečanja, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. (STA) V Pomurju odkrili več ponarejenih bankovcev MURSKA SOBOTA - Načelnik UNZ Murska Sobota Darko Anželj je sporočil, da se je na območju Pomurja v zadnjem času pojavilo večje število ponarejenih bankovcev za 10.000 tolarjev. Ponarejeni bankovci so kopirani ž barvnim fotokopirnim strojem, so bledi, nejasni, slabo opazni in brez vsake zaščite. Kakovost papirja pa je slaba. Doslej neznani razpečevalec oziroma razpečevalci bankovce vnovčujejo predvsem pri plačevanju kupljenega blaga in v pomurskih gostinskih lokalih. (STA) Pomoč za Slovence na območju Banja Luke LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije (RKS) je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom iz Sarajeva ter madom za Slovence v zamejstvu in po svetu nedavno uspešno izročil človekoljubno pomoč socialno ogroženim Slovencem v Banja Luki, so sporočili iz RKS. Človekoljubna pomoč v vrednosti 5.400.000, 00 SIT je vključevala 500 prehrambenih in 500 higienskih paketov ter zdravila. Sredstva za pomoč je zagotovil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gre za prvo človekoljubno pomoč, namenjeno Slovencem na območju Banja Luke. (STA) ODPRTA TRIBUNA Manjšina boleha _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________;______________________________________ Livio Semolič Po enem mesecu postaja že jasno, da Slovenci ponovno izgubljamo važno priložnost, kot se je sicer v preteklosti že (prej večkrat dogodilo, za trezno in pogumno analizo naše stvarnosti, našega organiziranega delovanja in nenazadnje našega pristopa k reševanju problemov. Upal sem, da bo izguba sen. Bratine obrodila določen razmislek. In Ce je Darka do pred enim mesecem le manjšina manjšine upoštevala kot dragocenega strokovnjaka in verodostojnega svetovalca, je bilo pričakovati, da bo njegova smrt konCno streznila našo uradno javnost. Nic! Nobene samokritike. Malokateri dvom o tem, kam manjšina namerava s svojim starim težkim in skorajda neuporabnim plovilom, ki je že dalj Časa zasidrano, posadka pa se tega ne zaveda. Tako smo priča brezveznemu veslanju, ne da bi preverili koliko bolj učinkovito in smotrno bi bilo pogledati globlje in se prepričati, da je v prvi vrsti potrebno dvigniti sidro, nato pa zbrati ustrezno smer veslanja. Če že ni učinkoval na naše razmišljanje ugled, ki si ga je sen. Bratina prislužil na državni in mednarodni ravni s posegi in strokovnim pristopom predvsem do manjšinskih problematik, s priznanji, ki jih je bil deležen v raznih sredinah kot poznavalec in posredovalec družbeno-etnicnih tematik slovenskega in srednje-evropskega prostora, bi človek upal, da se bo vsaj post mortem manjšinska skupnost zamislila o uspešnosti Darkovega značilnega pristopa in nastopa. Dejansko pa nas še vedno obkroža puščava bre-zveznih in obrabljenih fraz o tem, kar moramo zahtevati, o tem, kar nam ti ali oni dolgujejo ter o krivicah, ki jih vsakodnevno doživljamo in o brezbrižnosti širšega prostora za naše probleme. Poceni demagogija je skorajda edino orožje, ki ga poznajo marsikateri bolj ah manj uradni slovenski glasniki, nenazadnje pa tudi naši mediji. Koliko prostora so le-ti posvetili strokovnim razmišljanjem in širokopoteznim pobudam Darka Bratine? Verjetno premalo! Koliko intervjujev senatorju in elanu senatne komisije za zunanje zadeve zasledimo v manjšinskih dnevnikih, tednikih, televiziji itd? Verjetno premalo! Koliko poročanja o njegovih posegih v senatu, evropskem svetu in na drugih mednarodnih forumih? Vsekakor premalo! Je morda to znak, da smo »nekoliko« zacementirani v našem koncentričnem razmišljanju, ki privilegira zaprte sklope vprašanj? Tako raje uporabljamo retoriko kot pa zahtevno analitiko, kar je stalno poudarjal Darko Bratina in to se tudi odraža v medijih, kjer brezkončne finančne težave številnih ustanov in organizacij stalno prednjačijo v vseh elementih poročanja. Ni pa zaslediti važnih vprašanj o tem, Ce so finančna sredstva smotrno uporabljena, kot tudi ne analize o koristnosti določenih ustanov in kakovosti ponudbe let-teh. Važen element diskusije, predvsem v trenutku finančne stiske, bi moral biti naCin in kriterij alocira-nja razpoložljivih finančnih sredstev, saj kaže, da potrošimo večino resursov le za fiksne stroške, ki postajajo glede na količino in kakovost proizvedenih storitev vsekakor previsoki. Do katere mere slovenske organizacije premišljajo o lastni vlogi v smislu dejanskega narodnostnega interesa in ne le samovzdrževanja. Imajo morda v teku analizo o strukturalnih spremembah, ki jih današnja družba, tudi manjšinska, potrebuje in zahteva? Posodabljanje ponudbe in prilagodljivost organiziranih sredin stalnim spremembam na kulturnem in družbeno-narodnostnem področju postajata že skoraj dramatična potreba, saj so zamude pri tem bistvenem postopku veliko večje kot pa jih beležimo pri izplačevanju prispevkov s strani FJK. Vse do danes pa se ni še sprožil mehanizem obnove, saj ni zaslediti določenih znakov inovacije, strokovnega pristopa in novih prijemov, ki bi pripomogh k razvoju naše narodnostne skupnosti. Darko Bratina je večkrat poskusil, a žal mu ni uspelo. Specifične probleme bi morali reševati s specifičnim znanjem. Manjšina sicer razpolaga s precejšnjim intelektualnim potencialom na raznih področjih in v številnih strokah, saj se je marsikateri Slovenec uveljavil v širšem prostoru. Vprašanje pa je, v kolikšni meri organizirani del naše skupnosti išCe in si želi strokovne pomoči ali bolje koliko se trudi, da bi najbolj sposobne elemente vključil in jih predvsem ustrezno valoriziral. Dejansko se še danes daje znanju vse preveč marginalno vlogo, elementu pripadnosti pa primarno, kar se seveda odraža pri kakovosti opravljenega dela. Težko verjamem, da bo naša »organizirana manjšina« v kratkem nadoknadila zamujeno in spremenila način razmišljanja in dela. Dinozavri se niso prilagodili novim razmeram in so izumrli, kaj pa slovenske organizacije? LJUBLJANA / POROČILO O JEDRSKI VARNOSTI V SLOVENIJI Po remontu je nuklearka v Krškem sprejemljiva V elektrarni so opravili 122 pregledov - Nerešeno vprašanje lastništvo LJUBLJANA - Odbor državnega zbora (DZ) za spremljanje uresničevanja resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti RS je v okviru 3. seje obravnaval poročilo o jedrski in radiološki varnosti Slovenije v minulem letu, ki ga je pripravila uprava RS za jedrsko varnost. Na podlagi omenjenega poročila, ki ga je odbor ocenil za ustreznega, je bilo minulo leto v Sloveniji proizvedeno 11, 5 milijarde kilovatnih ur električne energije (neto), kar je za približno 2, 5 odstotka manj v primerjavi z letom poprej. Jedrska elektrarna Krško (JEK) pa je lani proizvedla 4, 4 milijarde kilovatnih ur električne energije, kar je za 1, 6 odstotka manj v primerjavi z letom poprej. Delež proizvedene električne energije iz jedrske elektrarne je bil 37, 9-odsto-ten, t.i. "jedrski delež" pa pokriva 22 odstotkov potreb električne energije v Sloveniji, je dejal Miroslav Gregorič z Uprave RS za jedrsko varnost. Po njegovih besedah je bilo minulo leto v JEK opravljenih 122 inšpekcijskih pregledov, in sicer 114 rednih, 2 izredna in 6 pregledov s pooblaščenimi organizacijami v zvezi z zbirno strokovno oceno po koncu remonta 1996. Inšpekcija je ugotovila, da so remontna dela, funkcionalni in zagonski preizkusi na siste- mih in komponentah JEK tudi po remontu 1996, ki se je končal v začetku junija letos, v skladu š pogoji sprejemljivosti v odobrenih postopkih, takšen pa je tudi povzetek iz poročil pooblaščenih organizacij. Glede odpadkov pa je Gregorič dejal, da so minulo leto vskladišCili 476 sodov z nizko in srednjeradioaktivnimi odpadki, skupaj pa je v dosedanjem obratovanju elektrarne nastalo 12.324 sodov ali 2588 kubičnih metrov. Predstavnik uprave RS za jedrsko varnost je tudi dejal, da upravni organi v Sloveniji v minulem letu niso ugotovili nepravilnosti pri obratovanju jedrskih objektov, tran- sportu jedrskih in radioaktivnih materialov, uporabi sevanja pri razvoju in raziskavah, zdravstvu ter industriji, ki bi lahko ogrozile varnost ali negativno vplivale na okolje ali zdravje prebivalstva in poklicno izpostavljenih oseb. V okviru obravnave je bilo tudi slišati, da Hrvaška dolguje Sloveniji 90 milijonov nemških mark za električno energijo, omenjeni znesek pa se vsak mesec poveča še za 15 milijonov mark. Hrvaška naj bi, po besedah predstavnika JEK Jožeta Spilerja, za eno kilovatno uro plačevala po 2 centa. Glede na nerešeno lastniško in statusno vpr-šanje JEK, je odbor da- nes med drugim sprejel sklep, naj ga vlada tekoče obvešCa o poteku pogajanj s Hrvaško, še zlasti pa pred parafiranjem sporazuma. Predsednik nadzornega odbora Sklada za razgradnjo JEK Peter Si-gante pa je dejal, da omenjeni sklad ne deluje tako, kot bi moral, ter da tudi ne kaže, da bo kmalu začel delovati. Odbor je zato sprejel sklep, na podlagi katerega bo vodstvu državnega zbora predlagal, naj na dnevni red ene naslednjih sej uvrsti tudi poročilo nadzornega odbora sklada za razgradnjo JEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov kot tudi problematiko neizvajanja zakona o dekomisiji. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Afera o stečaju družbe »Ferrovie Torino Nord« Ob hitrem branju Članka o aferi družbe »Ferrovie Nord« objavljenem v Primorskem dnevniku 15. t. m., ima bralec vtis, da nima le-ta velike povezave z našo stvarnostjo. Osebno pa mislim prav nasprotno. Primorski dnevnik želi zadevo prikazati zelo omiljeno, saj skuša zmanjšati odgovornosti nekaterih ljudi vpletenih v afero, ali pa imajo ti še vedno, kot v preteklosti, veliko vpliva na Časopis: to se že opazi, ko ta v omenjenem Članku objavi sliko prof. Guida Gerina, ki ima zelo verjetno postransko vlogo, medtem ko je II Piccolo objavil slike naših bivših upraviteljev TKB, ki bi prav gotovo imeli kaj važnega povedati, saj je prav ta afera eden od tolikih vzrokov zloma TKB in obenem tolikih sramotnih poglavij lahkotnega finančnega upravljanja naše bivše banke. Delniška družba »Ferrovie Torino Nord« je namreč izdala obveznice za 29 milijard lir, od katerih je TKB odkupila 15 milijard lir. Zanimivo pa je, da ostalih obveznic v višini 14 milijard lir ni odkupil nihče in iz tega lahko sklepamo, da je bilo vse skupaj opravljeno z namenom, da bi TKB imela »zelo ugoden posel«. Zelo se Čudim izjavi gospoda Svetine, da ni poznal nobenega v tej družbi. Z nekom se je le moral dogovarjati za nakup 15 milijard obveznic, saj se jih na borzi ni dalo kupiti, ker niso bile nikoli kotirane, Čeprav nam gospod Kraus trdi prav obratno. Tudi hipoteka, s katero naj bi bile te obveznice zajamčene, je bila nezadostna in tudi glede tega bi se lahko odprlo zanimivo poglavje. Vse se je pa končalo tako, da je družba »Ferrovie Nord« šla v steCaj in je TKB izgubila vse, vnovčila pa ni nič, ne obresti, še manj pa kapitala: torej lahko zaključim, da je bil to zelo »dober posel«, kot jih je bilo žal v naši banki še in še. Zelo vesel pa bi bil, da bi konCno kdo od bivših upraviteljev povedal, zakaj se je izvedla ta tako Čudna finančna operacija. Na koncu pa smatram za zelo pozitivno, da se o teh zade- vah konCno začnemo razgova-rjati in pisati, saj bomo tako lahko odkrili veliko zanimivih strani, s katerimi bi lahko sestavili celo priročnik, kako se v kratkem Času in z veliko gotovostjo uniči in pokoplje tujo lastnino. Vanja Lokar O obisku občinskih upraviteljev v trebenski šili Spoštovano uredništvo! Dovolite mi nekaj pripomb na rob obisku občinskih upraviteljev v četrtek, 16.10.1997 v trebenski osnovni šoli. Ta šola spada v Opensko didaktično ravnateljstvo, kateremu naCe-Ijujem: v petek, 10.10.1997, teden dni pred omenjenim obiskom, me je učiteljstvo telefonsko seznanilo o možnosti obiska občinskih upraviteljev. Učiteljice sem prosila, naj opozorijo obiskovalce, da morajo, Ce nameravajo šolo obiskati predvsem med poukom, po predpisih sporočiti ravnatelju toCen datum obiska, zaradi predhodne avtorizacije: vzgojno izobraževalni proces otrok je namreč pomemben in ne more vsakdo odločati, kdaj in zakaj ga lahko prekine, za to in za katerikoli vstop v šolsko poslopje šoli tujih oseb odgovarja nastavljeni funkcionar. Hkrati pa sem učiteljicam povedala, da je ogled dostopnejši v dneh, ko ni pouka, to je ob sobotah. Zato sem se neznansko začudila, ko sem, (zaradi odsotnosti iz Trsta šele včeraj) prebrala v vašem Časopisu 17.10.1997 kroniko omenjenega obiska, za katerega ni nihče vprašal avtorizacije, kakor bi to bilo potrebno po veljavnih predpisih, kaj šele, da bi kdo iz vljudnosti povabil zraven vodstvo šole. Prepričana sem, da šola lahko boljše funkcionira le s skupnimi napori in ob spoštovanju prizadevanja vseh šolskih komponent. Menim, da bodo sporadične akcije, ki so največkrat le same sebi namen in odmevajo le zaradi nekega propagandnega cilja, ostale neploden larifari, Ce jim ne bodo sledili dejanski ukrepi v korist slovenske šole. S spoštovanjem Stanislava Sosič, didaktični ravnatelj Kako je bil posodobljen licej F. Prešerna Poučujem na liceju Franceta Prešerna. V petek, 17. oktobra berem v Dnevniku, da je tudi poslopje moje šole »pokrajina že posodobila« in da »manifestacija proti pokrajinski upravi zaradi slabo urejenih šolskih poslopij bi bila prav za dijake obeh šol na Vrdelskem klancu neprimerna, saj so obe šoli prav pred kratkim prenovili.« Najbrž sta tu mišljeni zamenjava oken in zunanjih vrat ter obnova električne napeljave in razsvetljave, ki smo ju lani med poukom živo spremljali skozi celo šolsko leto in ki nase sedaj opozarjata z ometanimi »fleki« in neprepleskanimi stenami - (nekatere niso bile sicer prepleskane že odkar stoji ta stavba). Morda so tu mišljene tudi nove, živobarvne klopi, ki smo jih bili tudi že zelo potrebni. Seveda sem tudi jaz zadovoljna, da so bila ta dela opravljena. Dobro tudi vem, da so vsote denarja za taka dela, kljub izbiri cenejših ponudb, takoj velike. A na liceju Prešeren v Trstu poučujem že kakih dvajset let in ves Cas se leto za letom ubadamo s prostorsko stisko že okrog tega, kam naj damo razrede. Ob tem si že vsa leta pripovedujemo še zgodbo, da nam bo demografski padec itak v kratkem rešil prostorsko stisko. Mnogim pobudam se klub pomanjkanju prostorov seveda nismo odpovedali: specialnim učilnicam (pa čeprav je bil v njih večkrat, tako kot v knjižnici in dvorani, nameščen kak razred za redni pouk), računalniški učilnici, predavanjem in prireditvam (v telovadnici ali v naši dvorani - dvoranici za 70 ljudi ali kje drugje izven šole, ko nas je preko 300), jezikovni smeri, pobudam za usmerjanje, medšol-skim izmenjavam, povezavi v internetu, gostovanju seminarjev za profesorje, in mnogemu drugemu. Nekaj uCilnic nam zadnja leta odstopa trgovski zavod, a nekateri razredi so še v zasilnih prostorih. Mnoge stvari pa zase kar ne najdejo prostora, podobno kot profesorji v zbornici in njihova delovna oprema. Med temi stvarmi je tudi delavnica za po- uk zgodovine, ki mi je, ker poučujem ta predmet, posebno pri srcu (pred dobrimi petnajstimi leti smo po nagradnji Četrtega nadstropja dobili učilnico tudi za to, a so nam že v naslednjem šolskem letu vse učilnice »pošle« in spet smo se z zgodovino in vsem gradivom znašli na hodniku in v shrambah). Profesorji sprejemamo starše med jutranjimi govorilnimi urami kar na hodniku, sicer pa obiskovalci in gostje, Ce jih le ni preveč, lahko k sreCi sedejo tudi na fotelj v ravnateljstvu. Ravnateljstvo! Kar sledi, je anekdota (z nekaj hudobije, ali pa ne): pred mnogimi leti smo imeli na tržaški pokrajini levičarsko upravo in na šolo je kmalu po svoji izvolitvi prišel na obisk takratni pokrajinski odbornik za šolstvo, prof. Spa-daro. Ko je stopil v ravnateljstvo (bil je po poklicu licejski profesor), ni skrival začudenja nad revščino opreme: kmalu smo v ravnateljstvo dobili veliko pisalno mizo in tisto fotelj-sko garnituro. Tudi oprema profesorske knjižnice se nam je zdela pravi luksuz. Tako smo (bili) paC navajeni. Ta pripoved ima lahko veC koncev. Da so bile mnoge šole v mestu Trstu in tržaški občini, zlasti osnovne in zlasti slovenske, veC desetletij zelo zanemarjene, je splošna ugotovitev. Ker kaže, da so uprave v velikih finančnih zadregah, bi šli lahko skupaj - šole, uporabniki in uprave, v pravi »načrt za obnovo« (»piano di recupero«) in zanj na oblikovanih didaktičnih in ne le prostorskih projektih iskali tudi posebna finančna sredstva. Drugi konec zgodbe je lahko razmišljanje, da so kvaliteten pouk, živahna šolska ponudba in humani odnosi možni tudi v preprostejših in celo v zanemarjenih prostorih in ob revnejši opremi... Čeprav današnja tudi pri nas dominantna merila trdijo vendar nasprotno. Tretji konec pa je vaja za domačo nalogo (zaradi profesionalne deformacije): obišCi v svojem mestu različne banke, trgovine, šole, tudi gledališča, sedeže dnevnikov... Lep pozdrav. Marta IvašiC GOSPODARSTVO / ZASKRBLJENOST SINDIKATOV OBČINSKE VOLITVE NOVICE TVM spet tvega zelo hudo krizo V ponedeljek znani načrti lastnikov Nabrežina: kandidati se predstavljajo Danes je na vrsti SSk Nad Tovarno velikih motorjev (Grandi motori) se spet zgrinjajo temni oblaki. Predstavniki novih lastnikov (delniška družba Fincantieri-VVartsila) bo v ponedeljek predstavila sindikatom načrt za preosnovo obrata, ki bo, po nekaterih vesteh, zmanjšal število zaposlenih za kar 250 enot. Slo bi v glavnem za postopne predčasne upokojitve, čeprav se sindikati zelo bojijo hujših ukrepov, nenazadnje izredne dopolnilne blagajne. Situacija žal ne obeta nič dobrega, saj se novi lastniki soočajo s kar štiridesetimi milijardami lir poslovnega primanjkljaja in, kar je še hujše, z nejasnimi proizvodnimi perspektivami. Sindikati kovinarjev FIM, FIOM in UILM so na to že opozorili nekatere stranke, načrtujejo tudi pritisk na javne ustanove, ki ne morejo in ne smejo križem rok spremljati situacije v bo-Ijunskem obratu. O negotovem položaju tovarne je tekla beseda tudi na seji izvršnega odbora Demokratične stranke levice, kjer je o zadevi poročal Igor Dolenc, ki v okviru federacije Hrasta odgovarja za gospodarska vprašanja. Zaskrbljenost tovarniškega sveta in sindikalnih organizacij je popolnoma na mestu, tudi zato, ker trenutno še ni jasno, kako misli vodstvo obrata premostiti težavno situacijo, je v tiskovni noti podčrtal Dolenc. Na kocki je vsekakor industrijski model za bodočnost Trsta, položaj Grandi motori pa nevodmno zahteva močno politično podporo in angažiranost krajevnih ustanov. Po mnenju DSL bo treba uskladiti napore indu-strijcev, upraviteljev, delavcev in tudi samih občanov po zgledu prizadevanj, ki so svojčas uspešno obrodila sadove za škedenjsko železarno. Kriza, ki pesti tovarno v dolinski občini, je vsekakor tudi odraz splošne krize na mednarodni ravni, ki pesti vso proizvodnjo Velikih motorjev. Prav zaradi tega je družba Fincantieri sklenila zavezništvo s finskim velikanom VVartsilo; davek, ki ga bodo za to »razvojno strategijo« plačali uslužbenci, pa bo, kot kaže, zelo visok. V devinsko-nabre-žinski občini se nadaljujejo predstavitve županskih kandidatov in kandidatnih list za volitve 16. novembra. Danes je na vrsti Slovenska skupnost, ki bo svojega županskega kandidata Viktorja Tanceja in kandidate za občinski svet predstavila tisku ob 10.30 v restavraciji »Dama bianca« v devinskem portiču. Poleg Tanceja, bodo na novinarski konferenci sodelovali deželni tajnik Martin Brecelj, ki je tudi nosilec kandidatne liste SSk, podžupanja Vera Tuta Ban in sekcijski tajnik Edvin Forčič. Tudi Banova in Forčič se potegujeta za mesto v občinskem svetu. Kartel svoboščin bo svojega županskega kandidata Romana Vlahova in kandidate za občinski svet predstavil v soboto ob 17. uri v devinskem gradu. Navzoči bodo pokrajinski in krajevni voditelji vseh komponent desničarske koalicije, to se pravi Nacionalnega zavezništva, »Forza Italia«, CCD in CDU. Pierpalo Pergolis (Nord libero) je medtem v sporočilu za tisk zavrnil vse obtožbe, ki jih je na račun indi-pendentistov naslovil Massimiliano Coos iz vrst gibanja »Italia fe-derale«, ki vsekakor ne sodeluje na občinskih volitvah. DANES PRIHOD PREDSTAVNIKOV CESKE OBČINE 511 Zgonik se brali s Cerhenicami Danes bodo prispeli v Zgonik predstavniki občine Cerhenice iz Republike Češke, ki bodo z zgo-niškimi občinskimi upravitelji podpisali listino prijateljstva med obema občinama. Pobuda za pobratenje je nastala pred tremi leti, ko je občina Cerhenice povabila na obisk zgoniške upravitelje. Češka vlada spodbuja namreč pobratenja z občinami držav, ki so članice Evropske skupnosti, saj bo počasi tudi Republika Češka vstopila vanjo. Pred tremi leti so bili zgoniška županja in dva občinska odbornika na dvodnevnem obisku v Cerhemcah. Občina Cerhenice je velika približno toliko kot zgoniška občina in ima skoraj isto število prebivalcev. Leži petdeset kilometrov vzhodno od Prage, njeno pokrajino sestavljajo v glavnem polja, griči in nižine. Slovani iz plemena Zličane so se v te kraje naselili v sedmem stoletju, medtem ko so prej tu živeli Kelti in germanska plemena. Leta 1118 so tu zgradili prvo pivovarno v srednji Evropi. Vas je svoj največji razcvet doživela v sedemnajstem stoletju, ob tridesetletni vojni pa so jo prebivalci zaradi požara zapustili. Počasi je spet oživela, leta 1785 pa je Cerhenice kupila Marija Terezija. Od leta 1963 je tu nameščen inštitut za raziskave železnice. Železnico, ki teče skozi Cerhenice, so letos prenovili in posodobili. Prebivalci se ukvarjajo z majhnimi podjetji in industrijo, gojijo dirkalne konje ter se posvečajo poljedeljstvu. Občina ima osnovno in srednjo šolo (165 učencev) ter vrtec (40 otrok). Poleg tega je občina Cerhenice dejavna na več ravneh: nogometna ekipa, sokol (češko telovadno društvo), skupina tabornikov, zveza lovcev, združenje prostovoljnih gasilcev. Zupan in dva upravitelja Cerhenice bodo prispeli v Zgonik danes ob 17. uri, kjer se bodo na Občini srečali z občinskim odborom. V petek zjutraj si bodo ogledali zgoniško občino in se seznanili z najpomembnejšimi tukajšnjimi dejavnostmi ter obiskali Briško jamo. Popoldne se bodo podali v Trst in v Miramar-ski grad. Ob 17.30 se bodo sreča- li na občinskem sedežu z raznimi organizacijami in društvi, ki delujejo na območju zgoniške občine, ob 19. uri pa bodo pred šp ortno-kulturnim centrom v Zgoniku skupaj vsadili drevo prijateljstva. Slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podpisali listino o prijateljstvu, bo ob 20. uri v prostorih KRD Dom Briščiki. Listino, ki predvideva razne oblike medsebojnega sodelovanja, je odobrilo tudi italijansko notranje ministrstvo. Večer bo popestril nastop zbora KD Rdeča zvezda. V soboto zjutraj se bodo pred odhodom češki gostje še enkrat srečali z občinskimi upravitelji in se poslovili do naslednjega snidenja. (BIS) ■ illi Mnenja deželnega odbora za imenovanja Odbor za imenovanja deželnega sveta Furlanije-Jubj-ske krajine se je včeraj zbral pod predsedstvom predsednika Roberta Antonioneja in izrazil povoljnjo mnenje o imenovanju Gilberta Benvenutija za predsednika Tržaškega podjetja za pospeševanje turizma, Alessandra Felluga za predsednika Podjetja za pospeševanje turizma v Gradežu in Ogleju, Giampaola Marcorattija za predsednika Podjetja za pospeševanje turizma na Trbižu in Nevejskem sedlu, Alessandra Polzerja za predsednika Podjetja za pospeševanje turizma v Kamiji, Maurizia Perissinota za predsednika Podjetja za pospeševanje turizma na Piancavallu, v Cellini in Livenzi ter Maria Manera za predsednika Podjetja za pospeševanje turizma v Iti-gnanu in Maranski laguni. Vsa gori navedena imenovanja je predlagala deželna vlada. Odbor se bo ponovno sestal danes, da bi za-sbšal Pietra Del fobbra, ki ga deželna vlada ponovno predlaga za predsednika družbe Autovie Venete. Vrnitev prostovoljcev iz Umbrije V prejšnjih sneh se je s potresnega območja v Umbriji vrnila skupina 20 prostovoljcev iz devinsko-na-brežinske občine. Na potresno območje so odšb skupno s prostovoljci iz dragih občiniz naše dežele, in sicer iz Chionsa, Tajpane, gradeža in Terzo d’Aqui-leia. Delovati so na območju Nocere Umbre, Gualda Tadina, Fotigna in Cerreta di Spoleto. Sodelovali so pri nudenju pomoči, razdeljevanju rulotk, šotorov in najbolj materiala, ki ga je najbolj potrebovalo prizadeto prebivalstvo. Uporaba molekularne genetike V konferenčni dvorani znanstvenega parka pri Pa-dričah se bo v petek, 24. t.m., odvijal celodnevni sm-pozij na teo: »Uporaba molekularne genetike v me-' dicini v letih 2000. Perpektive za Furlanijo-Julijsko krajino«. Posvet prirejata profesorja Antonio Amoro-so s tržaške unverze in prof. Claudio Schneider z videmske v sodelovanju z raznimi zdravstveniM ustanovami iz obeh mest. Znanstveno srečanje se bo pričelo ob 9.30 in je namenjeno specialistom, ki delujejo v javnem zdravstvu v Furlaniji-Jutijski krajini. »Bučka za uresničitev sna« Združenje Petra bo priredilo v soboto in nedeljo, 25. in 26. trn., manifestacijo z naslovom »Bučka za uresničitev sna«. V bistvu bo šlo za prodajno razstavo izdelkov, ki so jih handikapiranci napravili iz bučk in dragih zelenjav oz. sadežev. Razstava bo na ogled v soboto v trgovskem centra H Ciuha pri Sv. Ivanu v Trstu od 10. do 12. ure ter od 16. do 19.30, kakor tudi na Borznem trgu v soboto od 11. do 18. ure ter v nedeljo od 9.30 do 13. ure. ACT na razstavi ekoloških vozil Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze ACT obvešča, da bo sodelovalo na razstavi in preizkušnji ekoloških vozil, ki bo v soboto in nedeljo na Trgu Zedinjenja Italije v Trstu. Med dragim bo postavilo lastni kiosk, v katerem bo nudilo informacije ter vrtelo razne dokumentarce. Razstava je povezana s posvetom »Zelena kolesa, čista kolesa«, ki jo te dni prireja tržaška občina v avditoriju muzeja Revoltella. BLIZU VII. POMOLA Za delavca morda usoden električni tok in ne infarkt Sodelavci so 33-Dimitrija Veglio (Ul. Pasteur) zagledali na tleh, hropel je. Nemudoma so poklicali na pomoč, prišel je rešilec službe 118, vendar je Veglia med prevozom do glavne bolnišnice izdihnil. Sprva so mislili, da gre za infarkt, kasneje pa je prišlo na dan, da mu je bil morda usoden električni tok. Veglia je bil zaposlen v podjetju, ki proizvaja omet, včeraj zjutraj je blizu VII. pomola čistil stroj. Policijo so obvestili dobre tri ure po nesreči, okrog 14. ure, nanjo se je obrnilo pristojno osebje iz glavne bolnišnice, potem ko so začeli sumiti, da ne gre za infarkt. Na kraj je prišlo tudi osebje zdravstvene ustanove, poklicali so še sodnega zdravnika F. Costantinidesa. Illy brez kravate razburja Nacionalno zavezništvo Način oblačenja tržaškega župana Riccarda Illyja je spet predmet polemik, če jih tako lahko sploh imenujemo. Zelo jezen nad Illyjem je tokrat deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Giancarlo Casula, ki protestira, ker se je upravitelj pojavil na nedavni otvoritvi novega videmskega gledališča »v skromi črni obleki, z odpeto srajco in, kar je Se najhujše, z neprimerno rdečo rutico okrog vratu«. To je bilo po mnenju pristaša Finijeve stranke nespodobno do Vidma in do ministra Lamberta Dinija, ki se je udeležil otvoritve. Casula je svojo jezo strnil celo v interpelaciji deželni vladi, katero med drugim opozarja, da se je Illy ob priložnosti nedavne otvoritve obnovljenega tržaškega gledališča Verdi oblekel v Irak. Videmski župan Enzo Ba-razza pa je prjšel na prireditev v »za to priložnost primerni obleki«. Ne vemo, kaj bo na to (če sploh bo) odgovoril predsednik Dežele, gotovo pa je, da argument ne sodi med pristojnosti deželne uprave... KRADLA PO TRGOVINAH Po divji vožnji sta se tatova zaletela v stopnice v Skednju Avtomobil, v katerem sta bili dve osebi, je iz Ul. Genova zavil na Korzo Italija in divje nadaljeval svojo vožnjo. Policija mu je bila za petami, vendar se ubežnika zanjo nista zmenila, zasledovanje se je končalo šele v Skednju, pod »silo razmer«, ko sta se zaletela v stopnice na koncu Ul. de Marchi. Giu-liano Milossa (letnik 1969, Stara istrska cesta 114) in Manuela Ditto (letnik 1966, Stara istrska cesta 25), sta se takoj znašla z lisicami v rokah, agenti so ju dobro poznali, z njima so že imeli opravka. V avtomobilu (ukraden je bil dan prej v Tržiču, lastnik Maurizio Rizzi prav gotovo ne bo zadovoljen, ko ga bo spet dobil v roke, saj je poškodovan) so našli obleke, ki so bile ukradene v trgovini »Manuel« v Ul. Roma 6: izložba je bila razbita z orodjem, ki ga je imel Milossa. Tatovoma je policija prišla na sled nekaj po polnoči. Tedaj je nekdo poklical 113, povedal je, da sta dve osebi, moški in ženska, izstopila iz avtomobila znamke »volvo SW« s padovsko evidenčno tabbco, in skušala razbiti izložbeno steklo trgovine »Car Audio« v Ul. della Geppa. Ko je izvidnica prišla v omenjeno ulico, je na steklu res opazila praske. Steklo pa je bilo neprebojno in je zdržalo pred udarci. Skoraj istočasno je prišel drugi poziv, ista dvojica je bila »na delu« v Ul. San Ni-colo, tokrat si je izbrala trgovino »II Telefonino«. Zatem je zbežala z avtomobilom. Naspoled so ju izsledili v Ul. Genova, kjer se je začelo zasledovanje. Domnevajo, da Milossa in Dittova imata na vesti še nekaj drugih podobnih kraj, do katerih je prišlo prejšnje dni. Oba sta sedaj v zapora, Milossa v Trstu, Dittova pa v Vidmu, ker pri nas ni ženskega oddelka. KER HOČE POMAGATI BOLNEMU SINU Obupani oče prodaja organe Zavarovalnica Lloyd Adriatico zavrača kakršnokoli odgovornost Antonio Campisi, upokojeni policaj iz Siracuse, bo ded naprodaj svoje organe, tako da bi prišel do prepotrebnega denarja za zdravljenje svojega sina, 20-let-nega Luco, ki je obolel za rakom na nogi. Sina namerava odpeljati v Boston v ZDA v upanju, da mu bodo tam pomagali. Tragična usoda je družino Campisi doletela leta 1995, odtlej so si sledile tudi prijave, vpletena sta znani profesor Amaldo Moschi, ki ima stolico na fakulteti za ortopedijo na univerzi v Pavii, in zavarovalnica Lloyd Adriatico. Slednja pa zaenkrat pravi, da ne more nič pomagati. Prof. Moschi je mladega Luco, ki je med dragim igral nogomet, pregledal leta 1995. Fant je imel težave s kolenom, bolelo ga je, po mnenju prof. Moschija pa je šlo za posledice običajnega zvina. Kasneje ga je pregledal neki zdravnik s Sicilije, porodili so se mu dvomi, odločil se je za biopsijo, ki je pokazala nekaj povsem drugega, dramatičnega, fant je imel raka. Moral je na operacijsko mizo, zatem se je začelo zdravljenje v bolnišnici v Ravenni, delali so mu ke-mioterapijo, nakar je vsaka dva meseca hodil na kontrolo: po mnenju družine Campisi bi se lahko vse drugače izteklo, če bi bila diagnoza narejena pravočasno. S primerom se je ukvarjalo nekaj časopisov, dnevnik »la Provincia pavese« je junija lani med dragim objavil izjavo prof. Moschija, ki je priznal, da se je zmotil. Včeraj smo govorili s prof. Mo-schijem, ki pa ni hotel nič povedati, češ da svojčas objavljene izjave ne odgovarjajo njegovim besedam. Medtem je Antonio Campisi vložil štiri prijave, v Catanii, Pavii, Vigevanu in Ravenni, ni se želel zadovoljiti z odškodnino, prof. Moschija je tožil zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, zahteval je, da mu zaplenijo premoženje do vrednosti 5 milijard lir. Za primer je bilo pristojno sodišče v Vigevanu, kjer je prišlo do zdravniškega pregleda. Pravd-ništvo v Vigevanu je imenovalo tri izvedence, ki bi morali med dragim odgovoriti na vprašanje, če je zgrešena diagnoza vplivala na potek bolezni. Ce bi bil odgovor pritrdilen, bi moral poseči Lloyd Adriatico, pri katerem je prof. Moschi zavarovan. Kot je povedal Fabio Sattler s pristojnega oddelka pri Lloydu, so izvedenci 28. junija letos predstavili svoje zaključke z ugotovitvijo, da zamuda pri diagnozi ni vplivala na potek bolezni, če bi jo ugotovili dober mesec dni prej, se torej ne bi nič spremenilo. »Ker ni odgovornosti,« je dejal Sattler, »se ne more kriviti ne prof. Moschija ne njegove zavarovalne dražbe, če ni prišlo do poravnave. V trenutku, ko bo priznana ali ugotovljena odgovornost nekega našega zavarovanca, smo dolžni škodo poravnati. Zaenkrat je takšna odgovornost izključena.« r žolstvo / po zagotovilu ministrstva n SSŠugodno o odloku o učiteljih Ali bodo učitelji imenovani v stalež? Sindikat slovenske šole je sprejel z zadovoljstvom novico, da bo ministrstvo za šolstvo izdalo odlok s popravkom števila učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Druga tajnica Vesna Daneu pa je takoj pripomnila, da prihaja odlok prepozno. To bi lahko storili že poleti, saj je Sindikat slovenske šole že maja meseca opozoril na nezadostno število učiteljskih mest na slovenskih osnovnih šolah, ki se je skrčilo od 147 na 132. Obrazložila je tudi, da predstavlja sedanje stališče ministrstva novost, saj je bilo v odgovoru, ki ga je sindikat prejel avgusta, izrecno omenjeno, da ne bodo spremenili spomladi določenega števila učiteljskih mest. »Očitno so sedaj sprevideh, da ne gre drugače, za kar je bil verjetno odločilen tudi pritisk iz drugih pokrajin,« je pokomentirala Daneuova. Dodala je, da je funkcionar na ministrstvu že pred Časom svetoval tržaškemu skrbniku, naj vpraša za dodatna učiteljska mesta. Skrbnik bi torej lahko že prej posegel, odobril pa je le minimalno število mest. Sindikat slovenske šole sedaj upa, da bo ministrstvo Cimprej izdalo ustrezni odlok (ravnatelj kabineta Mi-chele Paradisi je namignil, da naj bi to storili novembra). Seveda zahteva naj ministrstvo dodeli slovenskim osnovnim šolam vsa potrebna mesta. V prvi vrsti naj potrdi osem mest za tuj jezik, da bi te učitelje lahko namestili v stalež. V letošnjem šolskem letu namreč ni bil nameščen v stalež noben slovenski učitelj, medtem ko so jih na italijanskih šolah namestih 29. Pri imenovanju v stalež pa se pojavlja novo vprašanje: po veljavnih normah bi morali imenovati nove učitelje v stalež v roku 20 dni po začetku pouka. Ta rok je že zdavnaj pošel, zato Sindikat slovenske šole meni, dabi morali - zaradi izrednosti napovedanega odloka - dovoliti tudi »izreden« vpis v stalež tudi po izteku predvidenega roka. SLOVENSKI KLUB / TORKOV VEČER Pomen in problemi Glasbene malice Po poteku torkovega klubskega veCera lahko sklepamo, da je Glasbena matica priljubljena ustanova in je njena usoda pri srcu mariskateremu občutljivejšemu kulturniku. Predsednik upravnega sveta dr. Stoka je v uvodnem nagovoru nazorno prikazal trenutni položaj in podčrtal vsestranski pomen te inštitucije. Številke v zvezi z gojenci, zaposlenimi in mnogoterimi dejavnostmi so osvetlile denarni primanjkljaj pa tudi zavzetost celotnega upravnega sveta za sanacijo finančne vrzeli. Sele pred kratkim so vpeljali nov način vodenja, ki upraviteljem nalaga večje odgovornosti predvsem pa preglednost v vodenju. Zato skušajo o vsem obveščati uslužbence in tudi javnost. Kljub političnim zagotovilom, da bo šola GM postala avtonomna sekcija pri tržaškem konservatoriju Tartini in so ustrezni prostori za to dejavnost že obljubljeni v bivših prostorih IRRSAE v Ulici Revoltella, je GM v veliki stiski. Za svoje trenutno delovanje rabi do konca leta vsaj 300 milijonov za kritje osnovnih stroškov, to je za plače osebja. Prikaz predsednika Stoke je podkrepil še oris celotne dejavnosti, ki ga je posredoval ravnatelj Bogdan Kralj. Petstopet-deset gojencev je vpisanih na sedežu, po raznih podružnicah in odsekih, ki jih je GM odprla tudi v sodelovanju s Zvezo slovenskih kulturnih društev. Ob tem je treba omeniti še vokalne in instrumentalne skupine, ter koncertno sezono. Slovenska glasbena ustanova si je priborila v povojnem obdobju kljub nenaklonjenosti tržaškega prostora velik ugled prav zaradi mnogostranskega delovanja. Ta položaj naj bi si GM še utrdila z nedvoumnim odpiranjem tudi v italijanski prostor, je naglasil prof. Ravel Kodrič. V preteklih 20 letih je namreč GM delovala tako, da je javnosti dokazovala svojo zrelost'in sposobno- st, da se enakovredno uvrsti med italijanske konservatorije. S pospešeno dejavnostjo je GM presegla mejnike in spodbujala k novim prijemom, tako da je v italijanskem merilu postala v marsičem inovativna. Iskateljski zagon je omogočal odkrivanje neslutenih možnosti. Bogastvo celotnega delovanja so vodstveni organi predoCili osebnostim, ki imajo možnost finančno pomagati GM. Vendar izgleda, da v tem trenutku mari-skomu še ni jasno, kakšno vlogo bi lahko igrale dobro razvite kulturne ustanove predvsem za promocijo nove slovenske države. Ge naj bi bila manjšina izložbeno okno, potem ni vseeno, kaj se postavi na ogled. Zanimivemu prikazu je sledila še zanimivejša razprava, v kateri so nekateri iznesli pomisleke nad odpiranjem v svet, drugi pa podprli to zamisel. V vseh pripombah pa se je jasno zrcalila skrb za bodoči Cim kvalitetnejši razvoj GM. DR. RADOSLAV UKMAR / OB POSVETU »ZELENA KOLESA, CISTA KOLESA« Vse več kronično obolelih na dihalih Posvet se je pričel včeraj z nagovorom župana lllyja Z uvodnim nagovorom tržaškega župana Riccarda Illyja se je vCeraj pričel v avditoriju muzeja Revoltella v Trstu štiridnevni posvet z naslovom »Zelena kolesa, Cista kolesa«. Prireja ga tržaška občina z namenom, da bi prispevala k reševanju problema onesnaženosti zraka zlasti v mestnem okolju, ki predstavlja, kot znano, enega najbolj perečih problemov naše družbe. Včeraj so na znanstvenem srečanju razpravljali predvsem o tehnikah ugotavljanja onesnaženosti zraka, danes pa bo v središču pozornosti škodljiv vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi. Med drugimi bo govoril dr. Radoslav Ukmar (na sliki - f. KROMA), primarij zdravilišča za pljučne bolezni Santorio na Trsteniku pri Trstu. Povejmo naj, da je dr. Ukmar doma s Proseka, kjer je obiskoval tudi slovensko osnovno šolo, študij medicine pa je dokončal leta 1971 kot eden izmed prvih dioplomirancev tržaške medicinske fakultete. Dr. Ukmar, kako je pravzaprav onesnaženost zraka povezana z dihalniTni boleznimi? Ge stvari nekoliko poenostavimo, lahko reCemo, da so glavni dejavniki onesnaževanja zraka trije, in sicer žveplov dioksid, ozon ter dušikov oksid. Prvega praviloma proizvajajo ogrevalne naprave, zadnja dva pa avtomobilski promet. Ge prisotnost teh snovi v zraku presega določene vrednosti, se pojavi nevarnost zadušitve. Strokovna literatura beleži veC takšnih primerov. Tako je leta 1952 v Londonu v nekaj dneh pomrlo kar 5 tisoč ljudi zaradi onesnaženosti zraka. Britanska prestolnica ne pomni takšne morije zaradi bolezni vse od zime 1917-1918, ko je v njej razsajala zloglasna španska gripa. So takšni primeri razširjeni tudi danes? Ne, vsaj v razvitih deželah ne. Po vseh teh deželah se je namreč uveljavila zakonodaja, ki doloCa pragove, katere bi omenjene strupene snovi ne smele prekoračiti. Ge se to zgodi, pa so predvideni razni protiukrepi, kot je omejevanje avtomobilskega prometa ipd. Seveda se skuša kaj ukreniti že preventivno, recimo z odpravo nekaterih vrst kuriv in goriv. Zaradi tega so primeri akutne onesnaženosti zraka bolj redki. Seveda pa s tem problem ni še rešen. Nikakor! Danes se vse bolj srečujemo s kroničnimi oblikami obolenja dihalnih organov, za kar je seveda treba iskati vzrok v onesnaženosti zraka, dasi ne akutni. Tako je npr. že več raziskav pokazalo, da se veča število astmatikov zlasti v mestnem okolju. Takoj po 2. svetovni vojni so v ZDA in Zahodni Evropi v mestnem okolju trpeli za astmo 2 do 3 odstotki otrok, v šestdesetih in sedemdesetih letih približno 5 do 7 odstotkov, v osemdesetih in devetdesetih letih pa 10 do 13 odstotkov otrok. Drug primer. Na začetku tega desetletja so v Lombardiji izvedli raziskavo o razširjenosti bronhitisa. Odkrili so, da v mestnem okolju boleha za to boleznijo 10 odstotkov prebivalcev, na podeželju pa 7 - in to ne glede na razširjenost kajenja. Očitno je bil odločilefi slabši zrak v lombardskih mestih. Tudi v Trstu smo izvedli nekaj raziskav. Na začetku osemdesetih let so ugotovili, da v Skednju in v Kjadinu ima nadpovprečno število otrok težave z dihalnimi organi. Pred dobrimi petimi leti pa smo odkrili, da je v Trstu nadpovprečno število astmatikov, ker je treba povezati s previsokim odstotkom ozona v zraku, se pravi z onesnaženostjo zaradi avtomobilskega prometa. Kako je mogoCe to zdraviti? Edino resno in dolgoročno “zdravilo” je v zmanjšanju onesnaženosti zraka, kar pomeni v omejevanju avtomobilskega prometa oziroma v uvajanju ekoloških goriv in kuriv. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV KNJIGE ALEKSIJA JERCOGA Knjižni prvenec o harmoniki V tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška se tudi letos nadaljujejo kulturne pobude, ki presegajo izk-luCno »knjigarniški« pomen in dosegajo vrednote kulturne izmenjave. Potem ko so v TK galeriji dalj Časa visele slike beneške umetnice Claudie Raza, je sinoči Tržaška knjigama v sodelovanju s KRUT-om v svoji sredi gostila mladega Aleksija Jer- coga in njegov knjižni prvenec - originalno dizerta-cijo v zvezi s harmoniko. Jercogo je lani diplomiral na muzikološki smeri tržaške univerze, letos pa je svojo diplomsko nalogo predelal v bolj poglobljeno knjigo, ki jo na knjižne police postavlja založba Phisa. Publikacija je zanimiva in uporabna predv-. sem za tiste, ki se strokovno ubadajo z glasbo, to se pravi za študente harmonikarje, ki morajo plagati izpite na konservatoriju. »Jercog je dopolnil vrzel po tovrstnih glasbenih tekstih«, je na včerajšnji predstgavit-vi strokovno posegel Bogdan Kralj s poudarkom na ovrednotenju harmonike, ki ga posreduje ta knjiga. Avtor je ob tem z vseljem ugotovil, da mu je s študijo konCno uspelo odkriti ozadja svojega instrumenta in nato prenesti zanimanje za harmoniko tudi na druge. Vzdušje pa je na koncu obogatil kaj drugega kot ravno harmonikarski nastop Maurizia Mar-chesicha. Qpc) Koncert GM Glasbena matica prireja jutri, 24. oktobra v Kulturnem domu v Trstu koncert v sklopu XVIII. mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi«. Nastopil bo Komorni orkester »Pro arte« iz Ljubljane, ki ga vodi Nada Matoševič, kot solisti pa se bodo predstavili violinista Vasilij Meljnikov in Anja Bukovec ter čembalist Dušan Bavdek. Poleg slovenske rapsodije za godala »Ali sijaj, sijaj sonce« Pavleta Merkhja bodo na sporedu še skladbe Snitkeja, Goreckega in Šostakoviča. Koncert je v izvenabonmaj-ski koncertni sezoni GM, vstopnice (15.000 lir odrasli, 10.000 mladinski) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma eno uro pred pričetkom koncerta. Knjiga ob 20-letnici Contrade Sinočnja predstavitev knjige o 20-letnici delovanja gledališča La Contrada, ki jo je v dvorani Ba-roncini priredil kulturni umetnostni krožek Circo-lo della cultura e delle arti, je kot sicer vse spremne prireditve priljubljenega tržaškega zasebnega stalnega gledališča privabilo polno dvorano poslušalcev. Knjigo, ki jo je pripravil in uredil Paolo Quazzo-lo, je sestavila profesorica Silvia Monti, docentka ga zgodovilno gledališča na tržaški univerzi. Med raznimi platmi dela je poudarila najprej doprinos k poznavanju zgodovine Trsta, zlasti pa se je zaustavila na inovativni vlogi La Contrade v gledališkem življenju v Trstu, še posebej na začetku delovanja. Poleg tega je še izpostavila pomembnost vloge na področju delovanja za otroke in mladino. Po profesorici Montijevi sta spregovorila še Ora-zio Bobbio in Francesco Macedonio, dva od štirih ustanoviteljev leta 1976. Prvi je s zanosom spregovoril o obrobnosti Trsta in dežele, zaradi katere ima vsa tržaška gledališka dejavnost težave v nastopu na vsedržavni ravni, kar terja enotnost vseh deželnih gledaliških dejavnikov, pri čemr polemike ob otvoritvi novega gledališča v Vidmu ne pomagajo. Francesco Macedonio pa je bolj spravljivo spregovoril o vzgibih pri ustanovitvi La Contrade. Na koncu je o svojem delu spregovoril še avtor na željo občinstva pa še Ariella Reggio. (bov) GLASBENA MATICA Trst Koncertna sezona 97198 Jutri, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Kogojevi dnevi '97 Komorni orkester PRO ARTE Solisti: V. Meljnikov, A. Bukovec - violini, D. Bavdek - Čembalo Dirigentka: Nada Matoševič Na sporedu: Merku, Šnitke, Gorecki, Šostakovič Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na diapredavanje »SKANDINAVSKE RAZGLEDNICE « Zanimivosti severnih dežel bo v sliki in besedi prikazal Lojze Abram. Danes, 23. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ul. sv. Frančiška 20/11 SKLAD MITJA CUK sporoča vsem vzgojiteljem, ki so poleti delali v poletnih srediSCih in upravičeno zahtevajo svoj denar TAKOJ: T da je zelo huda finančna situacija Sklada Mitja Cuk resnična in ne le izmišljotina ali pretveza; 2^ da dežela Furlanij a-Juli j ska krajina zavlačuje, kljub obljubam, z dodeljevanjem prispevkov in z njihovim izplačilom, tako da do danes Sklad Mitja Cuk še ni prejel nobenega prispevka za letos; 3. brž, ko bo denar prenakazan Skladu, ga bodo vzgojitelji poletnih središč TAKOJ dobili. Hvala za razumevanje in humanitarno sodelovanje. Sklad Mitja Cuk VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 23. oktobra 1997 IVO Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 14.42 Jutri, PETEK, 24. oktobra 1997 ANTON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,8 stopinje, zraCni tlak 1014,4 mb narašča, veter 34 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Jasmine Maje, Damiano Gollinucci, Gabriel Zetko, Luca Milla-ch. UMRLI SO: 69-letni Ralo Coslovich, 75-letna Maria Salvagno, 90-letni Vit-torio Bogateč, 89-letna Concetta Postogna, 76-let-na Giovanna Visentin, 86-letna Ameba Gaj o, 85-let-ni Santo Doimi, 64-letni Sergio Kostoris, 92-letna Letizia Raba Chiarandini, 61-letni Carmelo De Luca, 87-letna Concetta Marro-ne, 90-letna Elisabetta Schubert, 72-letna Marcel-la Caucich, 87-letna Anita Vidorno, 84-letni Bruno Maslo. ; : LEKARNE Od PONEDELJKA, 20., do SOBOTE, 25. oktobra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. delPOrologio 6/Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek . (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6/Ul. Diaz 2 (tel. 300605). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.40, 19.50, 22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. De-mi Moore. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18,00, 20.00, 22.00 »Genealogia di un crimine«, r. Raoul Ruiz, i. Catherine Deneue. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuo-chi d’artificio«, r. L. Pie-raccioni. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith. NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Face off -Due facce di un assassi-no«, i. John Travolta, Ni-cholas Gage. NAZIONALE 2 - 16.45, 18.25, 20.15, 22.15 »Com-plice la notte«, i. Nastassja Kinski, Wesley Snipes. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »Air Force One«, i. Harrison Ford. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.20, 20.20, 22.15 »Mrs. Dalloway«, i. Vanessa Redgrave. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mezza dozzina di superdotati a colazione«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.10 »II mondo perduto - Jurassic Park 2«, r. Števen Spielberg, i. Jeff Goldblum. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. a PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Kogojevi dnevi ’97 - Jutri, 24. oktobra 1997, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkester PRO ARTE, dirigentka Nada Matoševič, solisti: Vasilij Meljnikov in Anja Bukovec - violini, Dušan Bavdek - čembalo. Na sporedu: Merku, Gorecki, Šostakovič (izven abenmaja). SLOVENSKI KULTUR- NI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 25. oktobra, na večer z naslovom KAKO DO OSEBNEGA RAVNOVESJA. Prof. Ma- rinka Počkaj bo predstavila nekaj tehnik in vaj za sprostitev in medsebojno komunikacijo. Začetek ob 18.30. KD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 25. t.m., ob 20.30 v Bazovski dom na predstavitev knjige Marte Košuta »Tržaška noša in njena vezenina«. Sodeluje MePZ Lipa. Vabljeni! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v soboto, 25. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Z ZVEZDAMI V JADRU - mladinske ilustracije slovaških udeležencev Bienala Ilustracij Bratislava 1967 - 1997. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 27. oktobra na redni društveni večer, na katerem bodo predstavili knjigo esejev dr. Marije Pirjevec »Tržaški zapisi«, ki je pravkar izšla pri založbi Mladika v Trstu. Zbirko bo predstavila prof. dr. Lojzka Bratuž. Na večeru bodo predvajali tudi 20-minutni dokumentarec o pisatelju Borisu Pahorju, za katerega je scenarij napisala dr. Marija Pirjevec. Začetek ob 20.30. H ČESTITKE Mi danes veliki dan slavimo in navade ne izgubimo. Da bi vedno srečni bili in še mnogo let z RAFAELOM se veselili, iz srca želi žena Ema. Danes praznujeta v Puljah pri Domju sestri Suzana in Michela rojstni dan. Vse najboljše jima želijo mama Carmela, oče Dario, Korado, Alessan-dro, stric Danilo, Mila in Ivo. Danes praznuje 60. rojstni dan MIRKO PURIC. Se veliko srečnih in zdravih dni mu želijo žena Marija in sin Claudio z ženo Damiano. Našemu pevcu Borisu, Ženi Valentini in Karin se je pridružil Manuel Veseli družini Čestita MPZ Vasilij Mirk Prosek-Kontovel s IZLETI 50-LETNIKI nabrežin-ske občine prirejajo izlet v Laguna di Marano v soboto, 25. oktobra. Informacije in vpisovanje pri Li-liani (291030), Milevi (200620) in pri Zvonki (299442). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da bo v nedeljo, 26. oktobra, izlet v slovensko Istro in da bo zbirališče ob 9. uri pri cerkvi na Škofijah. KD VESNA priredi v nedeljo, 26. oktobra, izlet v Benečijo. Ogledali si bomo Landarsko jamo in obiskali praznik kostanjev na Črnem vrhu. Za kosilo bo poskrbljeno v eni od gostiln, ki sodelujejo pri pobudi »Vabilo na kosilo«. Odhod z osebnimi avtomobili izpred Lampare ob 9. uri. Informacije na tel. št. 220130 (Niko Sirk). H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJ DPZIO »Jožef Stefan« sporoča staršem, da bodo na sedežu šole jutri, 24. oktobra 1997, ob 17. uri, razredna zborovanja za vse razrede in volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Po volitvah, ob 18. uri, bo za vse prve in druge razrede roditeljski sestanek. Priporoča se čim večja udeležba!« RAVNATELJSTVO DTTZG »ŽIGE ZOISA« sporoča staršem, da bodo na podružnici Canestri-nijeva ploščad 7, jutri, 24. oktobra 1997, ob 18. uri, razredna zborovanja za vse razrede. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev. Priporoča se polnoštevilna udeležba. OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATIN ARA prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302, ali gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. ^3 OBVESTILA FARMACEVTSKA ZBORNICA - Pokrajina Trst, prireja okroglo mizo na temo »Mestno osnaže-vanje in zdravje«, v okviru pobude »Ruote verdi -Ruote pulite«, ki bo danes, ob 16. uri v Avditoriju muzeja Revoltella, Ul. Diaz 27. POSEBNI VLAK ZA RIM - Ob vsedržavni manifestaciji za pravice delovnih ljudi, za obrambo dosežkov socialne države, za penzije, za 35-urni delovnik, za boj proti brezposelnost, bo iz naše dežele odpotoval jutri zvečer posebni vlak. Urnik odhodov: Trst 20.50 - Tržič 21.15 - Gorica 21.35 - Videm 21.55 - Pordenon 22.30 - Mestre 23.50. Prihod v Rim ob 7.10, manifestacija ob 14. uri, odhod iz Rima ob 20.45. (Informacije na tel. 040/634000). SRENJSKI ODBOR iz Boršta in Zabrežca vabi vse člane na sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 20.30, v Srenjski hiši v Borštu. KD LONJER-KATINA- RA prireja slikarski ex-tempore za otroke vrtca, osnovnošolce in srednješolce, v soboto, 25. t.m., ob 15. uri, v društvenih prostorih. LOtOnjO 22. OKTOBRA 1997 BARI 2 34 7 14 54 CAGLIARI 46 65 37 30 55 FIRENCE 35 16 57 33 59 GENOVA 84 75 45 87 31 MILANO 60 5 54 76 27 NEAPELJ 33 67 54 59 86 PALERMO 67 42 9 3 56 RIM 72 4 39 49 89 TURIN 71 90 78 54 81 BENETKE 13 48 71 68 83 ENALOHO 1 XX 2 X X 2 2 2 1 2 1 KVOTE 12 80.730.700,- 11 2.576.500,- . 10 160.100,- SLOVENSKI KLUB sk- licuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. mri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih. KRD DOM BRISCIKI vabi svoje člane na obisk Briškovske jame po prenovljeni poti v soboto, 25. oktobra 1997. Zbirališče pred jamo ob 15.30. Obvezna prijava na tel. št. 327465 od 16. do 18. ure. Toplo vabljeni! SK BRDINA organizira »7. Kraški suhi slalom« in »Memorial Aldo Rebula« v nedeljo, 26. oktobra, v Repnu, pri nogometnem igrišču s pričetkom v 10. uri. Vpisovanje bo jutri, 24. oktobra, na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah od 19. d 21. ure. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane na izredno sejo, ki bo jutri, 24. oktobra, ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi člane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Vi-va« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trieste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cielo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. SKD FRANCE PREŠE- REN iz Boljunca pripravlja tečaj šivanja domače - brske ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeli z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377. SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falca-de, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra. HOČEŠ POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce! OBČINA REPENTA-BOR obvešča, da bo steklo popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivinoz-dravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval.pse v mesecu oktobru t. 1. ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse. . SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba oh ponedeljkih od 20. do 21. ure. SKUPINA SHOW CHANCE vabi vsa dekleta in fante na MODERNI PLES. Poleg tega prireja plesna skupina tudi tečaj modernega plesa za osnovnošolce in srednješolce ter skupno plesno telovadbo za starše in otroke. Vse se bo odvijalo v telovadnici CEO v Sesljanu. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na št. 362732 od 12. do 14. ure ali na št. 299772 od 10. do 16. ure. SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, in na tel. št. 212859 in 299573. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. 212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. 212289. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem ^OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. ure do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30. TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel). fakture. Teh: 040/220729 in 0347/4588263. PIVNICA HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu ima vedno na razpolago kuhano svinjsko meso (porci-na) z zeljem in toči pivo z Oktoberfesta. Zaprto ob torkih popoldan in ob sredah ves dan. NISSAN King Cab, letnik ’94, v odličnem stanju. Telefonirati v delovnih urah na št. 227034. PRODAM leseno posteljico, box, stolček za otroke in nahrbtnik. Tel. 8370134 V PREBENEGU prodam večjo novejšo dvonadstropno hišo z malim vrtom, garažo ter parkirnim prostorom. Tel. 040/228100 ali 232404. PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po zelo ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob uri kosila. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za urad. Tel. 228519, od 13. do 14.30. MED OPČINAMI IN BAZOVICO vzamemo v najem poslovni prostor, pritličje, lahko tudi samo skladišče, od 80 do 100 kv. m. Tel. 040/811053. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155. SUPLENTKA nudi pomoč pri pisanju domačih nalog ali kot otroška varuška. Tel. 8327105 ob uri obedov. NUDIM POMOČ pri oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 226480. PRODAM kosilnico BCS, široko 110 cm. Tel. 040/410628 v jutranjih urah. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 220722. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Sa-matorca 17. OSMICO ima v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. MALI OGLASI tel. 040-7796333 VODILNO ITALIJANSKO PODJETJE na področju telekomunikacij za mobilno telefonijo išče sodelavce, tudi »part-time«; zahteva se resnost in pripravljenost na delo. Predstavitev dejavnosti bo 26. oktobra, ob 14. uri - Hotel Slovenija, Portorož. Za informacije tel. št. 0335/6446469 ali 040/811761. ZIMA ’97-98 je že prišla na Škofije. Široka izbira privatnih apartmajev, penzionov, hotelov, kmečkih turizmov v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji. Organizirana novoletna potovanja v Pariz, Dubrovnik, Prago, Istambul...in seveda ne manjkajo najugodnejše ponudbe za Kubo, Santo Domingo, Mehiko, Kanarske otoke. GEC TOURS vam svetuje: zaradi omejenih mest in visoke sezone, ne čakajte zadnji trenutek. Tel-Fax 0038666/549588. 40-LETNIKI s Krasa in mesta združite se! Slavna, nepozabna večerja z glasbo bo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30. Restavracijo bomo izbrali in rezervirali na podlagi prijav, zato se je množično udeležite in obvestite o tem tudi tiste 40-letnike, ki bodo spregledali to obvestilo. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo (214590), Renzo (327019), Pavel (201291), Elder (200950). PRODAM kombi mercedes sprinter 308 diesel, 2300 kub., 16 q, 11.000 prevož. km, letnik september '96, še v garanciji, v odličnem stanju. Možnost ^ t Po kratki bolezni nas je zapustila naša draga Marija Sancin vd. Žerjal Žalostno vest sporočajo: sin Luciano z družino, zet Miro, vnuka Robi in Sandi, sestri Ana in Kristina z družinama ter ostalo sorodstvo Pospremili jo bomo k večnemu počitku jutri, 24. oktobra, ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v dolinsko cerkev. Dolina, 23. oktobra 1997 Ciao nona! Sandi in Michela Ob nenadni smrti dragega prijatelja in člana Viktorja Bogatca izreka svojcem občuteno sožalje VZPI-ANPI, ANPIA in ANED NAPOLEON V NAŠIH KRAJIH Gampoformijski mir so v resnici sklenili v iflt Manin pri Passarianu V teh jesenskih dneh se zdi, kot da bili Furlani obsedeni z Napoleonom. Vabijo te na predavanja, predstavitve knjig, zgodovinske simpozije, odprtja razstav. Prireditve so se zgostile konec prejšnjega tedna, ko je padla dvestoletnica podpisa pogodbe med Napoleonom in Avstrijci znana kot »mir v Campoformi-du«. Bile so tudi istočasne, tako da ni mogel še tako navdušen Častilec furlanske zgodovine slediti vsem. Osrednja prireditev prejšnjih dni je bila v občinski dvorani v Campoformidu, tamkajšnji Zupan senator Fontanini (znan tudi, ker je pred leti bil predsednik deželne vlade) je dal pobudo za zgodovinski posvet, na katerega so prišli poročevalci iz Francije, Avstrije, Slovenije in seveda Italije. Govorili so predvsem o dogajanju v Furlaniji in Venetu, še zlasti tujci pa so seveda podali širšo, evropsko sliko takratnega spora med Francozi in Avstrijci. Nam Slovencem je bilo v šolah povedano, da so se naši predniki navduševali nad Napoleonom. Kot vzgled nam je bil ValentinVod-nik s svojo »Ilirija vstan«. Dr. Peter Vodopivec, docent na ljubljanski univerzi, nam je v Campoformidu povedal, da to ni povsem točno. Slovenci so zelo nezaupljivo gledali na Napoleona in Francoze, zanje se je ogrevalo zelo majhno število ljudi. Sele v drugi dobi, ko so Francozi ustanovili ilirske province s sedežem v Ljubljani, so se pogledi Slovencev nekoliko spremenili. Večina prebivalstva pa je bila najbrž zadovoljna, ko se je v naše kraje vrnila oblast avstrijskega cesarja. V Campoformidu si lastijo resnico, da je bil mir podpisan v njihovi vasi. Mirovna pogodba je res šla v svet z imenom tega kraja. Takrat, v času dveh mesecev trajajočih mirovnih pogajanj, je general Bona-parte bival v Passarianu, avstrijski diplomati so bili v Vidmu. Domenjeno je bilo, da bodo listine podpisali na pol poti. Izbrali so Campoformido. Kot izhaja iz dnevnikov protagonistov pa so bile listine podpisane v vili Manin v Passarianu, pa čeprav je ostalo zapisano, da se je to zgodilo v Campoformidu. Da se je to zgodilo v tem kraju in v poznih urah 17. oktobra 1797 (morda celo v prvih urah naslednjega dne), je bil razlog v tem, da so hoteli eni in drugi, še zlasti pa general Bonapar-te, listino podpisati takoj. Napoleon je namreč izvedel, da direktorij v Parizu ne soglaša s tem, da bi tudi Benetke in Veneto prišla pod avstrijsko oblast. V Parizu so soglašali samo z odstopom Furlanije. Na poti je že bil hiter poštni sel (od Pariza do Pas-sariana je potreboval osem dni) z ukazom generalu Bonapartu naj ta prekine pogajanja. Napoleon pa je hotel priti v francosko zgodovino kot general, ki je zmagal v vojni in tudi sklenil mir. Vrh vsega je takrat umrl general Ho-che, drug uspešni republikanski general. Bo-naparte se je dobro zavedal, da bo le s slovesom podpisane mirovne pogodbe pridobil naklonjenost Francozov (to se je tudi zgodilo), zato je pohitel s sklenitvijo miru še preden je iz Pariza dospel hiter sel z drugačno odločitvijo. Mir je bil torej sklenjen. Tudi o tem je bilo govora na posvetu v Campoformidu. Podrobnosti o tem dogodku je povedal tudi furlanski zgodovinar Paolo Foramitti na sobotni otvoritvi razstave o poštni dejavnosti v tem Času, ki so jo odprli v vili Manin, in ki bo tam odprta do srede novembra. Marko Waltritsch ______IN MEMORIAM__ Vuk Babič, režiser iz Beograda, ki se je ustavil pri nas Tragika usode. 6. novembra 1995 so v tržaškem gledališču Miela predvajali film Breme - Teher beograjskega režiserja Vuka Babida, ki je dolga leta živel v Trstu. Film je predstavil izvedenec za jugoslovanski film Darko Bratina. Obeh, pred-stavitelja in režiserja, sedaj ni več: danes poteka mesec dni od nenadne smrti slovenskega senatorja, Vuk Babic se je poslovil od življenja v torek v Gorici. Odšel je prav tako nenadoma in nepričakovano kot somešCan-senator: dopoldne je še delal na Radiu Trst A, pripravljal je dramatizacijo Krleževega romana Na robu pameti, popoldne je njegovo srce prenehalo biti. Marca bi bil dopolnil 60 let. Vuk Babic se je rodil v Beogradu. V rodnem mestu je študiral in tudi diplomiral iz svetovne književnosti in režije na tamkajšnji Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. Njegov režiserski opus je zaobjel domala vsa umetniška področja: režiral je v gledališču, na televiziji, na radiu, režiral je dokumentarne filme in celovečerce. Delal je v tujini, največ v Nemčiji in Veliki Britaniji, v osemdesetih letih pa je prispel v Trst, kjer si je ustvaril novo družino. Njegova poklicna pot ni bila posuta z rožicami. Babič je bil vse prej kot režimski režiser. Ljubil je satirični pristop do življenja in dela, bičal je oblast in vse bolj navidezne, lažne odnose med ljudmi. Navdih je mnogokrat Črpal iz domaCe literature. Tako je pred več kot tremi desetletji svoj celovečerni film Pre rata (pred vojno) posnel po Nušičevih komedijah Pokojnik in Žalujoči ostali. Njegova dela so bila v domovini mnogokrat tarCa cenzure, v tujini pa je prejemal nagrade na raznih festivalih, na primer v Oberhausnu, Genoblu in Leipzigu. Potem ko" se je ustavil v Trstu, je postal sodelavec Alpe Adria Cinema. Tako je pred poldrugim letom na tiskovni konferenci predstavil takratnega dobitnika nagrade Sarajevo, bosanskega pesnika in scenarista Abdula Sidrana. Ko se je pred slabima dvema letoma, pred predstavitvijo Bremena, pogovarjal z Matejko Grgič, je zgovorno orisal, kakšna usoda čaka kvalitetne filme: »Zasičenost trga s komercialnimi filmi, ki se brez katerikoli selekcije pojavljajo na ekranu, uničuje okuse publike. Festivali, ciklusi, krožki, kot je Cappella Underground, so edine možnosti za ogled kvalitetnejšega filma«. Prihodnjega januarja bo Alpe Adria Cinema posvečen retrospektivi jugoslovanskega »črnega« filma. Usoda je hotela, da Vuka Babida prav ob zanj tako pomembni priložnosti ne bo zraven. Jugoslovanska morija je tudi vanj zarezala bolečo rano. Iz istega intervjuja je mogoče razbrati njegovo moralno držo: »Moj zadnji film, ki sem ga posnel, je še vedno zapečaten v Beogradu. Projekcijo sem ustavil sam, ker je pač to komedija in ne zdi se mi moralno, da od ljudi pričakuješ krohotanje v času teh strašnih pokolov.« Ko navadno pišejo o filmih-uspešni-cah, časopisi radi omenjajo milijardne vsote, ki jih producentske hiše potrošijo za snemanje. Gre seveda za hollywood-ske spektakle s trenutno najbolj znanimi zvezdniki in zvezdicami. Vuk Babič, seveda, ni spadal v tisti krog. Ko ga je Grgičeva vprašala, kako je potekalo snemanje filma Breme, je takole odgovoril: »Imeli smo par fickov. Posneli smo ga v dvajsetih dneh, živeli smo kar v vasi, kjer smo snemali. Sam sem delal prej kaka dva meseca raziskav na terenu. Potem sem imel krasne sodelavce in vse je šlo kot po olju.« Konec intervjuja je bil - sedaj lahko tako ugibamo - preroški. Govor je bil o koncu filma. Vuk Babič je bil kategoričen: »Nikoli se ne vnaprej pove konca, to je star poklicni trik!« Odšel je nenadoma, povsem nenapovedano, zvest temu svojemu poklicnemu prepričanju. Akademija ob4504etnici rojstva Jurija Dalmatina LJUBLJANA - Ob 450-letnici rojstva Jurija Dalmatina bo Evangeličanska cerkev v Sloveniji danes ob 17. uri v hotelu Lev v Ljubljani pripravila slavnostno akademijo. Akademiji bo sledil sprejem za predstavnike oblasti in tuje diplomate v Sloveniji, ki bo posvečen letošnjemu Dnevu reformacije. Na sprejemu bo med drugim nastopil Zenski pevski zbor Rozke Usenik iz Šentvida. Jurij Dalmatin (1547-1589) je bil protestantski pisatelj. Od leta 1572 je bil cerkveni pridigar v Ljubljani, kasneje pa župnik v Škocjanu pri Turjaku. Njegovo poglavitno delo je prevod Biblije (Biblija, tu je vse svetu pismu, stariga inu noviga testamenta), natisnjen leta 1584 v Wit-tenbergu na Nemškem in na skrivaj v sodih pripeljan na Kranjsko. Bil je med utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika. KONCERT / V ROJANSKEM MARIJ N EM DOMU Klasična in pop glasba Nedeljski veCer, 19. oktobra, je v rojanskem Marijinem domu odzve-nel v zvokih klasične in pop glasbe. Slovenska župnijska skupnost in Slovenska glasbena šola /Koncertna pobuda - Rojan sta priredili prvo jesensko glasbeno srečanje in dali mladim prizadevnim glasbenikom možnost, da predstavijo širšemu občinstvu sadove svojega glasbenega dela in doživljanja. Koncertni spored je bil zelo pester. Večer je otvoril harmonikar prof. Adam Selj, ki je profesionalno odigral tri sodobne skladbe (foto KROMA). Koncert se je nadaljeval s pesmijo Danila Kocjančiča Veter z juga, ki jo je zapela Tinkara Kovač ob spremljavi kitarista Pavla Bembija. Nato se je mlada prof. Raffaella Pe-tronio izkazala z Bachovo Ciaccono za solo vio- lino. »Sonce že zahaja« je bil naslov naslednje pesmi, ki jo je Pavel Bembi spesnil in krstno izvedel s pevko Martino Feri. Gostja veCera je bila pianistka, absolventka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Mojca Barbič, ki je s Chopinovo Balado očarala dvorano. Prešernova poezija »Pod oknom« je zazvenela z glasom Tinkare Kovač in Martine Feri. Spremljal ju je Pavel Bembi, ki je te znane verze uglasbil prav za to priložnost. Zadnji nastop je Marko Bembi napovedal z naslednjimi besedami: »Nocojnšnje glasbeno srečanje mladih v Rojanu bosta zaključila pianistka Mojca Barbič in harmonikar Adam Selj. Zaigrala nam bosta Astorja Piazzolle »Tango«. S tem zadnjim nastopom želimo poudariti željo po vedno tesnejših stikih med matico in zamejstvom. Podobno sodelovanje je gotovo v obojestransko korist in nam utrjuje zavest pripadnosti istemu narodu.« Naslednjia dva koncerta bosta 23. novembra in 14. decembra, vedno od 18. uri v rojanskem domu. Nastopili bodo mladi glasbeniki iz naše dežele in iz Slovenije. Imeli bomo priložnost poslušati tudi nekatere prve izvedbe naših mladih skladateljev. Vabilo je namenjeno ljubiteljem glasbe in posebno naši mladini. T.K. DELO ALDA RUPLA 128. zvezek SLORI o uspešnih dijakih Slovenski raziskovalni inštitut je sredi oktobra izdal 128. zvezek, v katerem je avtor, prof. Aldo Rupel, zbral podatke o uspešnosti dijakov in dijakinj višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice na šolskem in športnem področju. Znano je, da od leta 1991 nagrajujejo ZSSDI in slovenski banCni zavodi najboljše dijake obeh spolov, ki dosegajo zelo dobre rezultate tudi v tekmovalnem športu. Takih dijakov in dijakinj je okrog 20 vsako leto. Postavljalo se je vprašanje, kaj pomeni to število glede na vse odličnjake in uspešne športnike in glede na celotno šolsko populacijo. Razmišljanja in primerjave so sedaj zajete v navedenem zvezku, ki nosi številko 128. V pripravi je naslednji zvezek, ki sodi v sklop raziskav o os- novnošolskih otrocih. V preteklih letih so izšli zvezki o tržaških, go-riških, porabskih, koroških in beneških slovenskih osnovnošolcih, vsebina sedanjega zvezka pa obravnava slovenske osnovnošolce v Argentini. Na goriškem sedežu zaključujejo pregled vprašalnika, ki so ga izpolnili goriški višješol-ci in profesorji. Odgovarjali so na vprašanja o počutju na šolah, o odnosih, o izvenšol-skih zanimanjih. Obsežnejša raziskava arh. Daniela Jarca z naslovom Kulturna dediščina goriškega Krasa, ki obravnava predvsem Dol in bližnjo okolico, pa bo izšla v knjižni obliki. To bo prva publikacija iz nove serije raziskovalnih del, v kateri bo prostora tudi za kakovostne diplomske naloge zamejskih študentov. A.R. ALŽIRIJA / OBNOVILI BODO OBČINSKE IN DEPARTMAJSKE SVETE Stopnjuje se napetost pred današnjimi volitvami FIS bi lahko preklical premirje, ker režim ni obnovil dialoga ALZIR - Kakih 16 milijonov alžirskih volilcev bo na današnjih krajevnih volitvah obnovilo občinske in departmajske svete (na sliki AP) . Prav zato so že nekaj dni v Alžiriji izredne varnostne razmere, tako da so prepovedali tedenske sejme in vožnjo tovornjakov skozi naselja in mesta. Kljub temu pa se politični umori in slepi pokoli nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. Islamski integralistični skrajneži, ki nasprotujejo volitvam in zahtevajo njihov bojkot, morijo nedolžne in vse, ki ne pristajajo na njihovo krvavo logiko. V nekaj dneh so tako pobili kar deset kandidatov, med katerimi jih je največ prav pripadnikov zmernega fundamentali-stičnega Gibanja za družbo miru (MSP). Pod streli verskih skrajnežev so padli tudi številni policisti in trinajst občinskih redarjev. Se več mrtvih pa je med nedolžnim civilnim prebivalstvom. Varnostne sile pa so v torek ubile pet fundamentalistov v oboroženem spopadu, ki že pet dni traja na območju Baine-ma pred vrati Alžira. Da gre za pravi spopad, priča dejstvo, da so se včeraj dopoldne od tam v Alži-ru slišale topovske eksplozije. Kot so poročali včerajšnji alžirski časopisi, so v Ouedu na meji s Tunizijo varnostne sile pobile drugih 11 funda-mentalističnih skrajnežev in zaplenile ogromne količine orožja in razstreliva. Ob teh vesteh pa je še najbolj zaskrbljujoča vest, da je Fronta islamske rešitve (FIS) že zagrozila s prekinitvijo premirja, ker režim ni obnovil dialoga z islamistično opozicijo. Volitve ne bi smele prinesti presenečenja. Podobno kot na političnih naj bi zmagalo Narodno-demokratsko gibanje (RND), ki je blizu predsedniku države Liami-neju Zeroualu. Izgledi islamističnega Gibanja za družbo miru in nekdanje edine alžirske stranke Narodno osvobodilne fronte (FLN) sta si zelo podobni in še ni jasno, katera od obeh strank se bo bolje odrezala. Prav tako ni jasno, kako se bo odrezala zmerna fundamentalistič-na An-Nahdha in kako skrajnolevičarska Delavska stranka, ki sta se na političnih volitvah dobro uveljavili. BRUSELJ / DONATORSKA KONFERENCA Milijarda dolarjev pomoči Albaniji Pomoč pogojujejo z demokratizacijo razmer in sanacijo albanskega gospodarstva BRUSELJ - Mednarodna skupnost je včeraj napovedala, da je za gospodarsko obnovo Albanije pripravljena zbrati več kot mihjardo dolarjev, dobro polovico pa bodo dale na razpolago članice Evropske unije. To je okvirni sklep včerajšnje donatorske konference za Albanijo v Bmslju, ki sta jo organizirati Evropska komisija in Svetovna banka. Donatorji pa pomoč pogojujejo z nadaljevanjem politične domokratizacije in gospodarske sanacije. Seveda je končni cilj prava demokracija in tržno gospodarstvo, s čimer se je prisotni albanski premier Fatos Nano vsestransko strinjal. Udeleženci konference (25 držav in kakih deset mednarodnih organizacij) so obenem nakazali dva kratkoročna cilja, in sicer: nakazilo 100 milijonov dolarjev za »nujno pomoč albanski plačilni bilanci« in dodatno »izdatnejše« nakazilo v poseben sklad Svetovne banke, ki naj bi saniral parafinančne piramidalne družbe, ki so bile glavni vzrok za izbruh albanske krize. Dolgoročno pa naj bi v roku treh let zbrali 880 milijonov dolarjev za obnovo državnih inštitucij, za makroekonomsko pomoč, za strukturalne reforme in za privatizacije. Evropska unija bo četrtino od 100 milijonov dolarjev nakazala takoj, drugih 80 milijonov pa v roku šestih mesecev. V teku treh let naj bi EU Albaniji namenila več kot pol milijarde dolarjev. Premier Fatos Nano je na kasnejši tiskovni konferenci pozitivno ocenil »pogoje za pomoč« in nave- del, da se je Albanija vrnila v svoje tirnice in da bo prihodnja donatorska konferenca v Tirani čez šest mesecev, ko se bodo lahko donatorji na lastne oči prepričali, kaj je bilo do tedaj storjenega. Fatos Nano je tudi napovedal, da bodo dali novega zagona gospodarski liberalizaciji in da Albance čakajo »drakonski, nepriljubljeni, a neodložljivi sanacijski ukrepi«. Albanski premier je tudi povedal, da so dosegli »pomemben napredek« tudi v boju proti organiziranemu kriminalu in pri razo-roževanju tolp, obenem pa so vzpostaviti policijsko nadzorstvo nad celotnim albanskim ozemljem.Težje je z demokratizacijo, ker po premiero-vih besedah »v Albaniji ni sodobne demokratične kulture.« BLIŽNJI VZHOD / GLEDE VPRAŠANJA SAMOMORILSKIH ATENTATOV Arafatovo srečanje z Mordechaijem je bilo, kot kaže, v glavnem uspešno Na potezi je sedaj Netanjahujeva vlada glede gradnje židovskih naselij JERUZALEM - Predsi-nočnji pogovori med izraelskim obrambnim ministrom Jicakom Mordechaijem, palestinskim voditeljem Jas er jem Arafatom in ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom (na sliki AP) so bili po pisanju včerajšnjega izraelskega in palestinskega časopisja še kar uspešni. Arafat in Mordechai sta se domenila, da se bodo odgovorni za varnost tako s palestinske kot z izraelske strani redno sestajali, tako da bi biti uspešnejši v boju proti samomorilskim atentatorjem. Kot je zapisal ugledni Haaretz, so se srečanja na mejnem prehodu Erez udeležiti tudi najvišji predstavniki palestinskih in izraelskih varnostnih sil, kar se ni zgodilo od marca, ko je bližnjevzhodni mirovni proces končal na slepem tiru, ker je Netanjahujeva vlada napovedala začetek gradnje 6.500 židovskih stanovanj na jeruzalemskem griču Har Homa. Podoben optimizem so odražali tudi palestinski časopisi, ki so mnenja, da je bil storjen pomemben korak na poti obnovitve mirovnega procesa. Na palestinsko ponujeno roko bo moral sedaj odgovoriti Izrael, ki pa se noče odpovedati gradnji mestne četrti Har Homa. Nič čudnega, da so torej palestinski voditelji v svojih izjavah previdnejši od časopisja, saj jim je jasno; da brez izraelskega popuščanja mirovnega procesa ne bodo premakniti z mrtve točke. Miloševič povsem na strani Bulatoviča BEOGRAD - Srbska socialistična stranka (SPS) pod vodstvom jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je včeraj izrazila »popolno podporo« poražencu predsedniških volitev v Cmi gori Momirju Bulatoviču pri zavračanju izidov glasovanja, je navedeno v sporočilu, ki ga je včeraj objavil uradni beograjski radio. V SPS trdijo, da so volitve spremljale »številne nepravilnosti, zlorabe in manipulacije«. SPS tudi obsoja zmagovalca volitev črnogorskega premiera Mila Dukanoviča in njegove privržence, da so »poteptali zakonite norme in temeljno moralo ter odvzeti zmago tistim, ki si prizadevajo za združenost, napredek in stabilnost Cme gore in ZR Jugoslavije.« Pri tem so jim, še ocenjujejo srbski socialisti, pomagati »islamski skrajneži, albanski separatisti ter ustaši, katerih cilj je razdelitev Cme gore in ZRJ.« Črnogorska volilna komisija je že v torek zvečer zavrnila pritožbo dosedanjega predsednika države Mo-mirja Bulatoviča, ki se je pritoževal predvsem v zvezi z oblikovanjem volilnih list. Pritožbo je komisija zavrnila, češ da je prispela prepozno in da komisija ni pristojna za tiste, temveč so le-te v pristojnosti vrhovnega sodišča Cme gore. S to odločitvijo je zmaga Dukanoviča tudi uradno potrjena. Po končnih uradnih podatkih je Dukanovič dobil 174.745 glasov, Bulatovič pa 169.257 glasov. Načrt Evropske komisije za prihodnje leto STRASBOURG - Delovni program za leto 1998, ki ga je Evropska komisija v Strasbourgu predstavila Evropskemu parlamentu, temelji na petih političnih prioritetah: zaposlovanju, evru, Agendi 2000, v njenem okviru širitvi, zunanjih odnosih in državljanih unije. Na področju širitve je komisija v Agendi 2000 sicer predlagala hkraten začetek pogovorov z omejenim številom kandidatk, vendar v delovnem načrtu za prihodnje leto poudarja potrebo po kontinuiranem procesu, ki nobene države ne bo izključeval in vsem dajal možnosti, da se v proces pogajanj vključijo na podlagi doseženih rezultatov. Za podporo pripravi kandidatk na vstop v unijo, predvsem na področju sprejemanja skupne zakonodaje, namerava komisija okrepiti dosedanjo predpristopno strategijo. V ta namen je že predlagala ustanovitev individualnih pristopnih partnerstev z vsako od srednje- in vzhodnoevropskih držav, ki so za članstvo v povezavi zaporosile. Komisija je v obstoječih finančnih okvirih predlagala podvojitev predpristopne pomoči kandidatkam v letu 2000 in se zavzela za sodelovanje kandidatk v skupnih programih unije. Komisija namerava vsako leto pripraviti poročilo o napredku, ki so ga posamezne kandidatke dosegle. Na podlagi tega naj bi nato komisija vrhu EU predlagala začetek pogajanj s tistimi državami, ki bodo izpolnile dane kriterije. Prvo poročilo namerava komisija pripraviti konec prihodnjega leta. Bliže kompromisu o stroških širitve Nata? BRUSELJ (STA/AFP) - ZDA in evropske partnerice so zbližale poglede na stroške širitve Severnoatlantske zveze na države Vzhodne Evrope in tako odprle pot-kompromisni rešitvi. To je včeraj sporočil predstavnik Nata, ki je želel ostati neimenovan in je pozdravil "novi realizem" ZDA, ki so v torek prvič priznale, da bo širitev zveze NATO na Poljsko, Češko in Madžarsko cenejša, kot so februarja oceniti Američani. Skupni stroški širitve zajemajo predvsem širitev komunikacijske mreže zveze na nove članice, protiletalsko zaščito in napeljave ter odprtje novih prostorov na sedežu zveze NATO za diplomatske in vojaške predstavnike novih članic. Turško varnostno območje na severu Iraka ANKARA (STA/AFP) - Turčija je na severu Iraka vzpostavila varnostno območje, da bi preprečila morebitno vdiranje privržencev Delavske stranke Kurdistana (PKK) na turško ozemlje, piše v včerajšnji številki turški tednik Hurriyet, pri čemer povzema trditve nekega neimenovanega turskega ministra. Časnik še dodaja, da so na iraško ozemlje ob meji s Turčijo razporedili skoraj 8000 turskih vojakov, ki bodo sodelovati v morebitnih operacijah proti oboroženim članom PKK. Sir Arthur Watts iz Skopja v Ljubljano SKOPJE - Vprašanje o razdelitvi premoženja nekdanje Jugoslavije se bo najlažje rešilo z dosego konsenza med državami naslednicami, je v Skopju po srečanju z makedonskimi pogajalci za nasledstvo izjavil mednarodni posrednik sir Arthur Watts. VVatts je včeraj popoldne iz Skopja odpotoval v Ljubljano. Vodja makedonske pogajalske delegacije za sukcesijo Tahir Kadriu je po srečanju z VVattsom izjavil le, da so posredniku predstavili makedonske pripombe. Makedonska stran pričakuje, da bo VVatts te pripombe vgradil v poročilo, ki naj bi ga obravnavati na prihodnjem srečanju v Bruslju. POBUDA OBČINSKE UPRAVE Dan odprtih vrat na razstavi Gotskega kiparstva No gradu bo tudi sejem Razstava gotskega kiparstva "Sakralna znamenja” ki so jo 11. t.m. odprli na gradu je zbudila precejšnje zanimanje v sosednjih deželah, tako pri kritikih, kakor pri ljubiteljih umetnosti. Goriška občinska uprava namerava ugoden trenutek izkoristiti za širšo promocijo razstave, ki bo odprta do 25. januarja. Tako so se v nedeljo, 26. t.m. odločili za dan odprtih vrat, predvsem z namenom, da k ogledu razstave pa tudi drugih zanimivosti na grajskem griču, pritegnejo Cimveč domačinov. "Računamo na obisk od dva do tri tisoč oseb”, je na včerajšnjem srečanju z novinarji napovedal občinski odbornik za kulturo Antonio De-vetag. V nedeljo ne bodo pobirali vstopnine. Sicer pa bodo nedeljski obiskovalci imeli res kaj videt in tudi kupiti. Poleg odlične in bogate razstave, ki je bila postavljena v sodelovanju z Goriškim muzejem v Kromberku, si bodo namreč lahko ogledali mizarsko, oziroma rezbarsko delavnico, na las podobno tistim v katerih so ustvarjali znani karnijski, nemški ali beneški mojstri. Vrteli bodo filmske zapise itd. Grad pa se bo v nedeljo spremenil tudi v veliko sejmišče, kjer bo na stojnicah mogoCe kupiti marsikaj, od zlatarskih izdelkov do umetne obrti itd. V soboto ob 17. uri bodo na gradu, v grofovi dvorani odprli tudi razstavo Čipk, ki jo prireja čipkarska šola iz Gorice, ki pod deželnim okriljem nadaljuje starodavno in dragoceno obrt. PEC ŠKD Vipava hiti z obnovitvenimi deli Obnavljajo stopnišče ob kotalkarski stezi Deželni prispevek in lastna sredstva RAZSTAVIŠČE Danes odprtje sejma Etica97 Na gospodarskem razstavišču bodo danes ob 9.30 odprli sejem Etica 97 - evropske delavnice solidarnosti. To bo prikaz prisotnosti in dejavnosti društev, združenj in organizacij, ki delujejo na različnih družbenih področjih, vendar brezplačno. Gost na slovesnosti ob odprtju bo don Antonio Mazzi, duhovnik, ki si prizadeva pomagati mladini pri premagovanju najrazličnejših preizkušenj, predvsem pa v iskanju izhoda iz zasvojenosti. In prav to bo tema okrogle mize, ki bo danes ob 11. uri in pri kateri bodo sodelovali tudi dijaki številnih goriških šol. Sejem Etica 97 se bo sklenil v nedeljo. NOVICE Ciciklub ponovno odpira vrata Kulturnega doma Zvesti elani Cicikluba so že nestrpno pričakovali kdaj se bodo ponovno odprla vrata spodnje dvorane Kulturnega doma v Sovodnjah. Šolsko leto se je namreč začelo že pred mesecem dni, Ciciklub pa je bil še vedno na počitnicah. Otroci so bili upravičeno zaskrbljeni, toda kulturno društvo Sovodnje nikakor ni pozabilo nanje. Že ta po-nedeljak, ob 15. uri bo skupina ponovno zaživela pod vodstvom animatorke Anke Krpan, ki se po enoletni odsotnosti z veseljem vraCa v Sovodnje. Vabljeni torej vsi otroci od 6. do 11. leta, ki želijo preživeti poldrugo uro v družbi sovrstnikov, ob igri, petju, risanju, ročnemu oblikovanju in še čem. Datume in program bo kot običajno določila animatorka v dogovom z otroki. Animatorka bo v ponedeljek tudi na razpolago staršem, ki bi želeli pojasnila v zvezi s potekom letošnjih srečanj. PD Bazovica z Reke v Števerjanu V okviru sodelovanja med društvoma, bo v soboto, 25. t.m. ob 20.30, v dvorani na Bukovju nastopila dramska skupina prosvetnega društva "Bazovica” z Reke. Predstavila se bo s komedijo Piknik s tvojo ženo. Obeta se prijeten in zabaven gledališki veCer. Predavanje o tržaških slikarjih Združenje Mittelart prireja drevi, ob 20. uri, predavanje o umetnosti. Prof. Laura Vasselli bo predstavila tržaške slikarje, ki so se med 19. in 20. stoletjem ukvarjah z vinjetami. V soboto pa bodo v galeriji Mittelart odprh kolektivno razstavo sodobne furlanske umetnosti. Oporečniki odhajajo v Umbrijo Nadškofijska Caritas obvešCa, da bodo v ponedeljek, 27. t.m. odpotavali v kraj Nocera Umbra elani druge skupine oporečnikov. Na razpolago bodo za najrazličnejše naloge pri oskrbovalnem centru. Caritas sporoča, da so doslej v okviru nabirke za pomoč po potresu prizadetemu prebivalstvu zbrali nekaj nad 80 milijonov lir. Prispevke sprejemajo na sedežu Caritasa, mogoCe pa je denar tudi nakazati na poštni tekoCi račun 10289494. KULTURNI CENTER LOJZE RRATUZ - GORICA vabi na odprtje razstave DAVIDA FAGANELA jutri, 24. oktobra 1997, ob 19. uri Umetnika bo predstavil Jurij Paljk Razstava bo odprta do 20. novembra 1997 Vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Dramski odsek PD Štandrež bo uprizoril komedijo MARCELA FRANCKA SREČA NA KREDIT v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici Športni in rekreacijski center na Peci je te dni spet spremenjen v gradbišče. Tokrat urejajo, oziroma obnavljajo stopnišče ob plošči za kotalkanje. Ploščo so obnovili pred tremi leti, zdaj pa je bilo treba urediti še betonsko stopnišče, ki je bilo zgrajeno pred veC kakor dvajsetimi leti in ki je bilo v celoti dotrajano. Pri društvu Vipava hitijo z deli, saj bi radi zaključili Cimprej, predvsem pa bi se radi ognili mrazu. Približno polovico potrebnega denarja je prispevala Dežela, polovico pa so zbrali v okviru društva. Dela opravlja zidarsko podjetje Jurij Pahor. Na sliki - foto Bumba-ca - gradbišče ob kotalkališču. Črno odlagališče azbesta v industrijski coni v Tižiču Z zakonom je že dalj Časa prepovedana uporaba azbesta v industriji gradbenega materiala, bili so tudi določeni načini, kako na varen naCin odstraniti, oziroma uničiti ta material, za katerega je dokazano, da je med povzročitelji rakastih obolenj. Mnogi občani pa se za te predpise ne zmenijo. Tako so na območju industrijske cone v Tržiču, v bližini nekdanje tovarne Maraldi odkrili odlagališče odpadnega materiala in v njem tudi precejšnje količine zdrobljenega etemita (kritine izdelane iz cementa in azbestnih vlaken). Očitno se je kdo hotel na tako poceni (vsekakor pa na neodgovoren) način znebiti potencialno nevarnega materiala. Ob spoštovanju predpisov, bi moral zaprositi zdravstveno ustanovo za točna navodila, medtem ko bi morali upravitelji, tudi z dogovarjanjem, poskrbeti za ustrezna odlagališča samo za ta material. Sicer pa bo odstranjevanje in varno uničevanje azbestnih plošC in drugih izdelkov iz cementa in azbestnih vlaken, ki so bili v uporabi nekaj desetletij, dolgotrajna pa tudi draga zadeva. Pomisliti velja samo koliko industrijskih hal je prekritih z značilno rebrasto kritino svetlosive barve. GORICA /DVAKRAT NA TEDEN V KULTURNEM DOMU Športni vrtec v priredbi ŠZ Dom uspešno deluje že več kakor dober mesec Kar 35 malčkov obiskuje športni vrtec v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, v priredbi ŠZ Dom. Dejavnost se je pričela pred dobrim mesecem. Tako kot v prejšnjih sezonah, tudi letos otroci prihajajo v telovadnico dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in sredah, s kombijem, naravnost iz obeh slovenskih mestnih vrtcev, ob koncu vadbe pa pridejo po njih mamice in očki.Razdeljeni so po letnikih rojstva (1992-94) v 3 starostne skupine, vsaka skupina pa vadi v svojem prostoru s svojo vaditeljico - te pa so Francesca Bruno, Katja Culot, in Damijana GešCut (načelnica sekcije).Starše, ki želijo, da bi njihovi malčki pristopili k tej sekciji, obveščamo, da se vpisovanje nadaljuje v telovadnici Kulturnega doma ob koncu vadbe, vsak ponedeljek in sredo ob 15.45. Foto Bumbaca -malčki se pripravljajo na vadbo. Nadaljevali Bialinovo delo V pokrajinski sejni dvorani bo jutri, ob 14.30, javno srečanje, ki ga sklicujeta pokrajinska koalicija Oljke in Zeleni. Na srečanju bodo o senatorju Bratini ter o njegovem vsestranskem delu na kulturnem in političnem področju v korist go-riške skupnosti spregovorili ministrski podtajnik Gianni Mattioli, poslanec Mario Prestambur-go, pokrajinski koordinator Oljke Franco Miccoli, Livio Semolič v imenu združenja "Darko Bratina” ter predstavnik gibanja Zelenih iz Gorice, Renato Fiorelli. Ne glede na nekoliko neobičajen Cas sklicanja srečanja, pobudniki vabijo k udeležbi vse, ki želijo nadaljevati po poti, ki jo je s svojim delom zarisal Bratina. H ŠOLSKE VESTI SDZPI prireja v šolskem letu 1997/98, z deželnim financiranjem, naslednje tečaje: informatika, tujei jeziki (hrvaščina in angleščina), upravljanje malih podjetij. Zavod prireja tudi tečaj za socialne animatorje (na razpolago je samo 15 mest). Obiskovanje teCaja je brezplačno, za tečajnike je predvidena štipendija, v sklopu tečaja bo organizirana veCeteden-ska delovna praksa. Informacije in prijave na sedežu SDZPI ul. della Croce 3 - tel. 81826, vsak delavnik (razen sobote). s_______________IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV v Doberdobu priredi 22. novembra enodnevni avtobusni izlet v Caorle. Informacije in prijave pri Mili. M PRIREDITVE KD KRAS DOL-POLJA- NE vabi na martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra 1997 v agriturizmu Pri KovaCu s pričetkom ob 20.30. Rezervacije do 31. oktobra na tel. 78192 (Fa-bio Vižintin), 78354 (Grist jan Pezzulich) in 78312 (Manuel Devetak). KD BRIŠKI GRIČ priredi 8. novembra tradicionalno martinovanje na Bukovju. Za zabavo bosta poskrbeli Tonca in Vanka in muzikanti. Prijave pri Emanueli (tel. 81163) in pri Maji (tel. 884187). Cimprej! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo 15. novembra, priredilo tradicionalno martinovanje v gostilni Pri Turriju v Štandrežu. Poskrbeli bodo za glasbo in veselo razpoloženje. Prijave do 5. novembra na sedežu društva in pri odbornikih. KINO GORICA VITTORIA 1 18.40-20.30-22.30»Fuochi d’arti-ficio«. Leonardo Pieraccio-ni. VITTORIA 3 17.30-20.00-22.20»Soldato Jane«. Demi Moore. CORSO 18.00-20.00-22.00»0vosodo«. R. P. Virzi. I ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICA MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 9.00, Edoardo Collini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 10.30, Ame-lia Cavaliere iz splošne bolnišnice v kapelo splošne bolnišnice in na glavno pokopališče. Slovensko gospodarsko združenje izreka globoko in občuteno sožalje Vojku Nardinu, svojemu dolgoletnemu odborniku, ob težki izgubi drage žene Stane. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / PO SINOČNJI PRILOŽNOSTNI SLOVESNOSTI V ULICI MILANO 25 Goriška Kmečka banka je od danes tudi v Trstu Prostore podružnice je predal namenu tržaški župan Riccardo llly TRST - V Ulici Milano 25 je od danes še ena banka, ki »govori slovensko«. Po sinočnji slovesnosti ob njenem odprtju, je tržaška podružnica goriške Kmečke banke od danes popolnoma operativna in Čaka kliente z vsemi storitvami, proizvodi in svetovalnimi službami, ki jih zavod - tudi s pomočjo moCne grupe Caer, v katero je vključen - tudi sicer ponuja svojim odjemalcem. V okusno, brez vsakega odvečnega razkošja urejenih prostorih, kjer prevladujejo krajevni materiali (les in kraški kamen iz Nabrežine in Repna), se je zbralo veliko gostov, predstavnikov oblasti, slovenskih organizacij in seveda klientov, ki so jih pozdravili predsednik upravnega sveta Kmečke banke Peter Sanzin, njen generalni direktor Tullio Cianciolo in tržaški župan Riccardo Illy. »Ta banka je preživljala s slovensko manjšino vse težke trenutke v njeni preteklosti in tudi danes ji je lastna skrb za uveljavitev slovenskega gospodarstva,« je dejal odv. Sanzin (na zgornjem posnetku) , ki je izrazil zadoščenje za novo podružnico v Trstu, kjer Kmečka banka doslej ni bila neposredno prisotna. To pomeni, da se banka bliža svojim klientom in da jim zagotavlja boljše storitve, odprtje tržaške filiale pa sodi hkrati v načrt širjenja po vsem prostoru, kjer živi manjšina, od Miljskih hribov do Trbiža, je poudaril predsednik Sanzin. Generalni direktor Cianciolo se je za novo pridobitev -zahvalil upravnemu svetu, še posebej pa uslužbencem, ki so šest, sedem mesecev delali v zelo oteženih razmerah. Zahvalo je namenil tudi podjetjem, ki so sodelovala pri ureditvi prostorov in seveda načrtovalcem, ki so poskrbeli za prenovitev imidža goriške banke. »Naša banka je dinamična, prizadevamo si za hitro rast, za uspeh, in to z močjo tistega, ki hoCe rasti na korekten naCin,« je dejal direktor in dodal, da želi banka igrati vlogo povezovalca ob meji in biti v službi Čezmejnih blagovnih in gospodarskih tokov. Tržaški župan Illy, ki je prerezal trak (na posnetku spodaj) in tako simbolično predal banč- ne prostore njihovemu namenu, je izrekel dobrodošlico goriški banki v imenu mesta in občinske uprave. Banke so po njegovih besedah navadno predhodnice gospodarskih dogajanj in naraščajoče število bank v Trstu je za mesto dober signal, ki napoveduje njegovo gospodarsko prebujanje. V tem smislu je pomemben tudi prihod Kmečke banke, ki je po drugi strani tudi korak v zbliževanju Trsta in Gorice, dveh mest, ki v preteklosti nista zmeraj našli skupnega jezika. Zdaj je čas za sodelovanje in Kmečka banka s svojim prihodom prispeva k uresničevanju tega cilja, je menil Illy. Tretji razlog, zaradi katerega je prihod goriške banke v Trst pomemben, pa je po županovih besedah dejstvo, da gre za kmečko banko, kot je na Krasu že Zadružna kraška banka na Opčinah. Kmetijska dejavnost je bila v Trstu v zadnjih desetletjih precej zapostavljena, zato ji je danes potrebno nameniti veC pozornosti. »Prepričan sem,« je dejal Illy, »da se moramo usmeriti v proizvodnjo visoke kakovosti (biološko kmetijstvo, vinogradništvo, oljkarstvo, cvetličarstvo itd.), Ce hočemo, da bo primarni sektor element gospodarskega razvoja.« Tržaško podružnico Kmečke banke, ki je tretja poleg osrednega sedeža v Gorici - drugi dve sta v Gorici in v Krminu - bo vodil Severino Kle-de, ki je bil doslej direktor filiale v Krminu, vse od njenega odprtja leta 1992. Poleg njega so se v Trst preselili še štirje uslužbenci, tako da jih je skupaj pet, med njimi ena gospa, ki je doma iz Stivana. Ti so bili sinoči seveda gostitelji, med gosti pa naj omenimo predstavnike Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in njegovih sekcij, vrsto podjetnikov, predstavnike Trgovinske zbornice in drugih gospodarskih ustanov. Vlasta Bernard r INFLACIJA / POTRJENI PRVI PODATKI -i Oktobrska rast cen ne bo višja od 1,6 odstotka Dokončne podatke bo Istat objavil 4. novembra RIM - Tudi podatki o inflaciji v drugi skupini vzorčnih mest so potrdili, da bo oktobrska letna inflacijska stopnja po vsej verjetnosti narasla s septembrske 1, 4-odstotne na 1, 6 odstotka. Včeraj so namreč objavili še podatke za Turin, Milan, Perugio, Firence in Neapelj, ki skupaj s Trstom, Genovo, Benetkami, Bologno, Barijem in Palermom, za katere so bili podatki objavljeni že predvčerajšnjim, predstavljajo 75 odstotkov nacionalnega inflacijskega indeksa. Rahla rast inflacije je bila pričakovana, je pa nižja od napovedovane, saj so predhodne napovedi govorile, da se bo infla- cija oktobra približala 1, 8-odstotni letni stopnji. Med mesti v drugi skupini so se cene v primerjavi s septembrom v oktobru najbolj zvišale v Turinu in Perugii, in sicer za 0, 4 odstotka. V Firencah, Milanu in Neaplju so se cene oktobra povišale za 0, 3 odstotka. Na letni ravni pa so cene najbolj vroCe v Neaplju, kjer so v primerjavi z lanskim oktobrom višje za 2, 2 odstotka, septembra pa je letna inflacija znašala 2, 1 odstotka. V Firencah se je inflacija zvišala z 1, 4 na 1, 7%, v Turinu z 1, 8 na 1, 9 %, v Milanu z 1, 6 na 1, 8 in v Perugii z 0, 6 na 0, 9 odstotka. NOVICE Ali bo družba Generali v boju za nakup AGF dobila zaveznika v francoski Axi? PARIZ - Zavarovalnici Generali bi lahko v boju za 16 tisoč milijard vreden nakup francoske zavarovalniške skupine AGF priskočil na pomoč francoski zaveznik. Gre za najvecjo francosko zavarovalniško družbo (in drugo v Evropi za Allianz) Axa - Uap, kateri naj bi Generali, ki je bil še pred kratkim tudi njen delničar, odstopil del dejavnosti AGF, seveda Ce se bo posel uspešno zaključil. V Trstu teh novic niso hoteli komentirati, francoski dnevnik Le Monde pa piše, da je predsednik družbe Axa Claude Bebear obvestil Societe Generale, ki ima v AGF 6, 1 odstotni delež in je bil v zadnjem Času omenjan kot možen protiponud-nik za odkup AGF, da namerava v tem »boju« podpreti družbo Generali. Po trditvah Le Mon-dea naj bi predsednik tržaške zavarovalniške družbe Generali Francoz Antoine Bernheim tudi ponudil predsedniško mesto v AGF enemu od vodilnih funkcionarjev družbe Axa Denisu Kesslerju. Javna ponudba Generalija za nakup AGF pa je včeraj napravila še en velik korak naprej. Gob, francoski organ za nadzorovanje borze, je namreč tržaški družbi prižgal zeleno luC za nakup delnic AGF. j 22. OKTOBER 1997 v ur IAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1729,00 1768,00 nemška marka 965,00 985,00 funt šterling 2820,00 2875,00 švicarski frank 1157,00 1187,00 belgijski frank 46,30 48,30 francoski frank 286,00 296,00 danska krona 251,00 261,00 norveška krona 236,00 246,00 švedska krona 221,00 231,00 kanadski dolar 1233,00 1273,00 portugalski eskudo 9,07 • 9,97 nizozemski gulden 850,00 875,00 avstrjski šiling 136,10 140,60 španska pezeta 11,07 12,17 grška drahma 5,92 6,72 irski šterling 2509,00 2589,00 japonski jen 13,94 14,84 avstralski dolar 1190,00 1260,00 madžarski florint 8,50 10,00 hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 22. OKTOBER 1997 v Ut IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1726,00 1756,00 nemška marka 967,00 985,00 francoski frank 286,00 296,00 nizozemski gulden 851,00 876,00 belgijski frank 46,47 48,27 funt šterling 2797,00 2877,00 irski šterling 2501,00 2596,00 danska krona 252,00 262,00 grška drahma 6,04 6,64 kanadski dolar 1232,00 1267,00 švicarski frank 1157,00 1182,00 avstrijski šiling 136,13 140,63 slovenski tolar 10,20 10,50 22. OKTOBER 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1742,230 EKU 1924,820 nemška marka 976,040 francoski frank 297,260 funt šterling 2843,840 nizozemski gulden 866,260 belgijski frank 47,350 španska pezeta 11,580 danska krona 256,340 irski šterling 2549,750 grška drahma 6,231 portugalski eskudo 9,590 kanadski dolar 1252,320 japonski jen 14,430 švicarski frank 1178,780 avstrijski šiling 138,670 norveška krona 244,040 švedska krona 226,190 finska marka 326,020 MILANSKI BORZNI TRG 22. OKTOBER 1997_____________INDEKS MIB-30: -0,49 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca Comit Bca di Roma Bca Fideuram Bco Ambros. Benetton Čred it Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas La Fondiaria 16.110 +1,14 5.183 +0,03 1.701 -0,64 7.232 -0,38 13.299 +1,44 28.686 +0,79 4.724 +1,63 9.448 +2,80 10.514 +0,33 6.353 +1,95 39.414 +0,64 17.719 +1,06 2.597 +0,46 6.107 -0,24 10.745 +1,03 Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom ita 8.503 +0,15 13.552 -0,41 1.442 +2,12 1.033 +0,78 2.769 +0,25 5.086 +0,09 15.553 +0,52 24.628 -1,72 10.377 -0,94 13.982 + 1,66 7.033 +0,47 11.707 +1,38 NOVICE Evroliga: Danes Union Olimpija - Teamsystem LJUBLJANA - Mnogi v slovenski prestolnici trdijo, da bo to tekma leta. Bolonjski Teamsystem s svojimi zvenečimi imeni bo gotovo pritegnil v halo Tivoli (ob 20. uri) veliko Število gledalcev. Do torka zvečer je bilo v upravi na voljo le Se kakih 600 vstopnic. Za Ljubljančane vsekakor velja, da morajo zmagati (ne glede na to, s kom igrajo), če želijo ponoviti lansko senzacionalno sezono. Od ostalih dveh italijanskih ekip bo Kinder gostil turski Ulker, Benetton pa bo igral v Splitu. Mura nadigrala Maribor LJUBLJANA - Izidi 1. četrtfinalnih srečanj pokala Nogometne zveze Slovenije: Elan Novo mesto -Protonavto Publikum 1:0 (0:0), Mura - Maribor Teatanic 5:0 (2:0), Rudar Velenje - Set Vevče 2:0 (1:0), Primorje - SCT Olimpija v sredo, 29.10. Tomba še neodločen TIGNES - Alberto Tomba bo šele danes odločil, ali bo nastopil na jutrišnjem paralelnem slalomu, s katerim se bo začela sezonas v svetovnem smučarskem pokalu. Isto velja tudi za Deobrah Compa-gnoni. Italijanska asa se bojita zaledenele proge in dvomita v tehnično veljavnost tekmovanja, ki sicer poteka po drugačnem sistemu kot nekdanji parala-leni slalom. Tomba in Compagnonijeva se v olim-pijskme letu bojita poškodb. SAK zmagal CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so v enajstem kolu prvenstva v avstrijski regionalni ligi (3. divizija) slavili četrto zmago. V gosteh so premagah enajsterico Zeltvvega (avstrijska Štajerska) z 2:0. SAK, ki je v gosteh še neporažen, se je s 17 točkami povzpel na šesto mesto na lestvici. (I.L). Dussoini in Sambaldi Zarjin in vesnin nogometaš sta bila diskvalificirana s preovedjo igranja za eno kolo zaradi 4. opomina. Disciplinska komisija jeSan Giovanniju priznala zmago z 2:0 na tekmi s Fiumicellom. Hit Nova Gorica danes gost doberdobske Mladosti Drevi, v Doberdobu, s pričetkom ob 19,30, se bodo nogometaši Mladost v prijatelsjki tekmi pomerili s slovenskim novogoriškim prvoligašem Hitom. S to tekmo bo Mladost sklenila triptih »uglednih« tekem z najboljšimi slovenskimi moštvi, saj sta se lani v Doberdobu že mudila Maribor in ajdovsko Primorje. Odborniki Mladosti želijo s temi pobudami nuditi svojim ljubiteljem nogometa lepo športno predstavo, istočasno pa utrjevati stike s klubi iz Slovenije. Vstop na tekmo je prost. NOGOMET / LIGA PRVAKOV Juventus in Parma (1:0) dosegla cilj Vratar Buffon preprečil izenačenje Borussie Parma - Borussia 1:0 (0:0) STRELEC: Crespo v 62. min. PARMA: Buffon, Ze Maria (Mussi od 76. min.), Thuram, Cannavaro, Be-narrivo, Crippa, Baggio, Sensini, Strada Stanič od 77. min.), Crespo, Chiesa (Fiore od 89. min.). (12 Guardalben, 4 Milanese, 16 Apolloni, 25 Adailton). BORUSSIA: Klos, Reuter, Kobler, Feiersinger (Zorc od 89. min.), J.Cesar, Heinrich, Freund (Herrlich od 79. min.), Sousa, Moel-ler, But, Chapuisat. (12 De Beer, 2 Reinhardt, 3 Sch-neider, 22 Kirovski, 14 Lambert). Sodnik: Veissiere (Fra), gledalcev: 13.449, opomini: Reuter, Sousa, Chapuisat in Stanič. PARMA - Koristna zmaga Parme proti evropskim prvakom in bivšemu trenerju Neviu Scali. Nemci so v Parmi igrali odlično, čeprav v bundesligi zasedajo predzadnje mesto in se italijanskemu strokovnjaku klop maje. Tekma je bila dinamična in zanimiva, polna preobratov, vratar Buffon pa je nekajkrat odlično posegel, zlasti po strelu Chapuisata. Kosiče - Juventus 0:1 (0:1) STRELEC: del Piero v 33. minuti. KOSIČE: Molnar, Kozak, Telek, Dzurik, Spilar, Sovič (Ljubarskij od 25. min.), Zvara, Janocko, Toth (Bochnovic od 86. min.), Semenik (Rusnak od 78. min.), Kozlej. (12 Benko, 14 Faktor, 17 Kral, 19 Lapsansky). JUVENTUS: Peruzzi (Rampulla od 37. min.), Pessotto, Birindelli, lulia-no, Dimas, Di Livio (Pec-chia od 32. min.), Tacchi-nardi, Conte, Zidane, Del Piero, tnzaghi. (3 Torricelli, 16 Amomso, 18 Fonse-ca, 31 Aronica, 32 Giando-menico). • Sodnik: Steinborn (Nem), gledalcev: 10.000, opomini: Dimas, Dzurik, Ljubarskij, Spilar in Pessotto. KOSIČE - Ne glede na moč nasprotnika je zmaga dobrodošla, sa je je Juventus v mrazu in na trdem terenu igral z improvizirano obrambo, povrhu pa se je vratar Peruzzi poškodoval v 37. minuti, malo pred tem pa je moral igrišče zapustiti tudi Di Livio. Tu-rinčani so torej lahko zadovoljni, da so dosegli gol in uspešno odbijah zmedene in predvidljive, a vztrajne napade atlevvtsko dobro pripravljenih gostitleljev. Rapid gladko premagal Monaco V zaostah tkemi pokala UEFA je dunajski Rapid s 3:0 (1:0 premagal frabnco-ski Monaco. Strelci: Stbger (11-m) v 45., Schottel v 64. in Penksa v 81. minuti. Sodnik je izkjučil dva nogometaša Monaca in enega Rapida. Se dva izida: Atletico Madrid - Paok 5:2, Atletico Bilbao - Aston Viha 0:0 Veselje Crespa(levo) in ostalih po golu (AP) H NOGOMET / POK. ZMAGOVALCEV h Ajdovsko Primorje proti nizozemski Rodi za čast Slovenije Za vratarja Vovka sezona že končana - Donetsk-Vicenza LJUBLJANA - Nogometaši Primorja bodo danes ob 20.30 na centralnem stadionu za Bežigradom odigrah prvo tekmo 2. kroga pokala pokalnih zmagovalcev z nizozemsko Rodo iz Kerkra-deja. Uvrstitev v drugi krog tekmovanja je za Primorje več kot so si pred začetkom upali pomisliti, zato bodo tekmo odigrah povsem sproščeno. »Roda je brez dvoma favorit, saj vsi vemo kako močan je nizozemski nogomet, mi bomo pač poskusih izvleči čim ugodnejši izid pred povratno tekmo. Svojim igralcem dopovedujem, da takih priložnosh ne bodo imeli več dosti, zato naj se pohudijo in dostojno zastopajo barve Slovenije,« je na novinarski konferenci dejal pomočnik trenerja Adrijan Fegic. Po njegovih besedah največjo nevarnost predstavljata visoki napadalec Gmenholz Edwin in kapetan ekipe Ooijer Andre, ki igra na sredini. V taboru Primorja imajo kar nekaj težav s poškodbami. Zdaj je že jasno, da je za vratarja Roberta Vovka sezona zaradi poškodbe roke praktično končana, igrah pa tudi ne bodo Alen Sčulac, Aleš Kodelja ter Mladen Rudonja, ki že uspešno nastopa v belgijskem prvenstvu. Vicenza bo danes igral v v gosteh proti ruskemu Donektsu. Skupina A Sinočnja izida: Parma -Borussia 1:0, Sparta Praga -Galatasaray 3:0. Vrstni red: Parma 7, Borussia 6, Sparta Praga 4, Galatasaray 0. Prihaadje kolo (5.11.): Bo-mssia - Parma, Galatasaray -Sparta. Skupina B Sinočnja izida: Manchester - Feyenpord 2:1, Kosiče -Juventus 0:1. Vrstni red: Manchester United 9, Juventus 6. Fevouoonl 3, Kosiče 0. Prihodnje kolo (5.11.): Juventus - Kosiče, Feyenoord - Manchester. Skupina C Sinočnja izida: Dinamo Kijev - Barcelona 3:0, Eindhoven - Newcastie 1:0. Vrstni red: Kijev 7, Newca-stle in Eindhoven 4, Barcelona 1. Prihodnje kolo (5.11.): Barcelona - Kijev, Nevvcastle - Eindhoven. Skupina D Sinočnja izida: Rosenborg -Porto 2:0, Real Madrid -01ympiakos 5:1. Vrstni red: Real Madrid 9, Rosenborg 6, 01ympiakos 3, Porto 0. Prihodnje kolo (5.11.): Porto - Rosenborg, 01ym-piakos - Real Madrid. Skupina E Sinočnja izida: Besiktas -Gbteborg 1:0, Bayem - Pariš St Germain 5:1. Vrstni red: Bayem Miinchen 9, Besiktas 6, Pariš St. 3, Gote-borg 0. Prihodnje kolo (5.11.): Goteborg - Beskitas, Pariš ST. - Bayem. Skupina F Sinočnja izida: Monaco -lierse 5:1, Sporting Lizbona - Baver Leverkusen 0:2. Vrstni red: Monaco in Bayer 6, Sporting Lizbona 4, Lierse 1. Prihodnje kolo (5.11.): Lierse - Monaco, Bayer-Sporting. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET ■ PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Zanimivi prikaz pridobivanja soli Kar 64 planincev se je v nedeljo, v lepem sončnem vremenu, v polnem avtobusu in v štirih avtih peljalo na enega zadnjih izletov, ki ga je v tej sezoni priredilo SPDT. Sli so na ogled strunjanskih in sečoveljskih solin in se vmes sprehodih po robu klifa od Belve-derja, nad Izolo do Strunjana, kjer so občudovali ta del slovenske obale, ki ga običajno nikoli ne obiskuješ, ko se peljaš proti Portorožu. V spremstvu Marinke Pertot in Damjane Ota, ki sta spotoma razlagali značilnosti flore in favne na tem slikovitem področju, so se izletniki znašli v krajinskem parku Strunjan in se začudeno razgledovati po flišnih stenah, ki strmo padajo v morje, pravo odkritje za marsikoga, ki se je prvič znašel na tem lepem področju obale. Se hoja po strmi stezi do obale in prehod pod Tartinijevo vilo do strunjanskih solin, kjer so vsi potešiti svojo radovednost ob razlagi bioloških procesov v morski vodi in opazovanju solinarjev, ki so iz solinskih polj pobirali sol in jo voziti na velike bele kupe. Iz Strunjana so se potem tržaški planinci odpeljati v Sečovlje, prav riko med solinska polja, kjer jim je predstavnica tamkajšnjega solinarskega muzeja v oksrbi zavoda za naravno kulturno dediščino iz Pirana, Zora Žagar, obrazložila ves postopek pridobivanja soli ali žetve, na teh z morsko vodo zalitih poljih. Zgradbo, v kateri je sedaj muzej so obnoviti, kajti vse druge zgradbe v solinah so same razvaline, potem ko so jih takratni soli- narji po drugi svetovni vojni opustiti in celo odnesti orodje in opremo. Izletniki so pozorno sledili razlagi in prišli tako do spoznanja, kakšno je to delo, ki je seveda odvisno od vremenskih razmer. Za zaključek še obisk v Tonini hiši v Sv. Petru, kjer so si udeleženci izleta SPDT ogledali zanimivo starodavno torklo za stiskanje oliv in pridobivanje olivnega olja ter velike prostore, v katerih je prebivala družina znane Antonije. Lep, naravoslovno, zgodovinsko, etnološki izlet, je zadovoljil vse udeležence, ki so po nedeljskih doživetjih odnesti lepe vtise in nova spoznanja. Skromna udeležba v orienteeringu Kljub skromni udeležbi je nedeljski orienteering, ki ga je priredil Mladinski odsek SPDT, zadovoljivo uspel. Udeležilo se ga je 21 pohodnikov, ki so v sedmih skupinah startali izpred kulturnega doma Grad na Banih ter se zapodili po grebenski stezi pod televizijskim oddajnikom na Goli vrh, se spustiti navzdol po pobočju do De Rinove vile, se spet povzpeli na Trebenski vrh in se, v iskanju osmih kontrolnih točk, nato napotiti proti Trebčam, odkoder so se vrniti na Bane. Razpoloženje tekmovalcev je bilo na višku in najbolj veselo je bilo potem v domu društva Grad, kjer je sledilo kosilo, ki so ga pripravili organizatorji in seveda nagrajevanje najboljših. Prve tri skupine, ki so v najkrajšem času prehodile in našle vse kontrolne točke ter si tako nabrale največ točk, so prireditelji nagraditi s kolajnami, vsi udeleženci pa so biti deležni raznih uporabnih nagrad, ki jih je Mladinski odsek SPDT zbral pri raznih podjetjih in trgovinah s športno opremo. Mladinci so obžalovati, da se je letošnjega, že osmega orienteerin-ga v priredbi SPDT, udeležilo le malo pohodnikov, saj jih je bilo lani na sedmem orienteeringu kar 75. Ni bilo odvisno od reklame, saj so se prireditelji zelo potrudili, morda je bilo krivo lepo nedeljsko vreme, ki je mnoge speljalo na daljše izlete. Srečanje planincev treh dežel V priredbi Planinske zveze Slovenije je bilo v soboto v Logarski dolini že 33. srečanje planincev treh dežele. Tema srečanja predstavnikov italijanskega kluba CAI iz Furlanije Julijske krajine, avstrijskega Alpenvereina s Koroškega in slovenske Planinske zveze, so bile, letos zelo aktualne, nesreče v gorah. V svojih referatih, ki so zaobjemali tudi statistične preglede nesreč v gorah v zadnjem in prejšnjih letih, so poročevalci nekazati vrsto pobud, od vzgoje v šolah do primerne propagande, ki bi seznanjale vedno večjo množico občasnih in neveščih gorohodcev o nevarnostih in tveganju v gorah zlasti ob naglem spreminjanju vremenskih razmer. V sklopu delegacije CAI dežele Furlanije Julijske krajine sta se srečanja v Logarski dolini udeležila tudi dva predstavnika SPDT. Nocoj predavanje »Skandinavske razglednice« Z nocojšnjim predavanjem Lojzeta Abrama, ki bo v stiki in besedi posredoval doživetja in utrinke s svojega potovanja po Skandinavskih deželah, pričenja SPDT predavateljsko sezono, Id še obeta bogata in raznolika. V tej društveni kulturni dejavnosti pripravlja SPDT že novembra dve predavanji, katerima bo sredi decembra sledil že tradicionalni društveni večer s prikazom fotografskim umotvorov elanov in prijateljev društva, ki so se udeležili letošnjih izletov. Nocojšnje predevanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20/11 z začetkom ob 20.30. Smučarski odsek SPDT pripravlja zimovanje Smučarski odsek SPDT se je že lotil priprav za letošnje zimovanje svojih članov, ki bo med novoletnimi prazniki in sicer od 27. decembra 1997 do 3. januarja 1998. Mladi predstavniki Smučarskega odseka mislijo takrat peljati udeležence zimovanja na področje Ci-vette. Vsa potrebna pojasnila o hotelu, ceni, prijavah in smučarskih tečajih za začetnike in tiste, ki se hočejo izpopolniti v smučanju, bodo prireditelji posredovali v prihodnjih tednih v tej rubriki. (LA.) ■ Dvajsetič zelo veselo na prazniku kostanja Zares prijetno je bilo v nedeljo pri Stekarjevih v Steverjanu, na tradicionalnem družabnem srečanju elanov in prijateljev planinskega društva v Gorici. Sončno in toplo jesensko vreme, harmonika, starejši člani, družine z otroki, prijatelji, ugledni gostje in med njimi Ciril Zlobec. Družabnosti so planinci želeti vtisniti nekoliko bolj slovesen pečat. Za dvajsetletnico se pač spodobi! Povabili so medse člane otroškega pevskega zbora "Oton Zupančič” iz Stan-dreža pod vodstvom Elde Grarner Nanut, vabilu so se odzvali tudi člani moškega pevskega zbora Andrej Paglavec - Briški grič pod vodstvom Marjana Cigliča. Za dobro voljo so skrbeti trije harmonikarji, posebej velja omeniti mladega Blaža iz Kamenj na Vipavskem, trio itd. Žal pa tokrat planinci niso mogli pozdraviti v svoji sredi Gušteta in mu nazdraviti k rojstnemu dnevu. Zdravniki so ga namreč, namesto na praznik kostanja, napotiti na rehabilitacijo. S toplim aplavzom smo se ga spomnili in mu zaželeti, da bi čimprej spet "shodil”. In ker je bila bila v nedeljo okrogla obletnica praznika kostanja, smo "posebno” nagrado in priznanje, v obliki negorljivega predpasnika in kostanjsko navdahnjenega klobuka, izročili tudi mojstru "pekarju” Zorkotu, s pogojem, da bo to dejavnost opravljal še vsaj dvajset let. Planinsko društvo se ob lepo uspeti prireditvi toplo zahvaljuje Stekarjevim za gostoljublje. Prijave za zimovanje v Podkloštru Priprave na zimovanje 1997/98 so se pri SPDG že pričele. Tokrat je izbira padla na Podklošter (Ar-noldstein) kjer je društvo uspelo zagotoviti polpenzion po zelo ugodnih pogojih. Zimovanje bo od 2. do 6. januarja. Udeleženci bodo nameščeni v prijetnem gostišču, kakih 500 metrov od smučišč. Namestitev v tro in dvoposteljnih sobah. Predviden je tudi tečaj smučanja z lastnimi vaditelji. Zaradi rokov rezervacije Smučarski odsek naproša interesente, naj se čimprej javijo. Organizacijske zadeve vodi Loredana tel. 21417. Martinovanje 16. novembra v Ajdovščini Planinsko društvo v Gorici pripravlja, tudi letos, martinovanje za svoje člane in prijatelje. Družabnost bo, po nekaj letih, spet v Ajdovščini, v hotelu Planika in sicer v nedeljo, 16. novembra. Prijave že sprejeamo na sedežu društva in si-cewr ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure. Društvo pripravlja tudi letos tombolo z bogatimi dobitki. Ob zadostnem številu prijav bodo poskrbeli tudi za avtobus in za primeren pla-ninsko-kultumiški spored (skrbi Zdenko) oziroma ogled pred samim martinovanjem. Zaradi rezervacije društvi vabi interesente naj se čimprej prijavijo. Od Litije do Čateža Manjša skupina planincev iz Gorice se namerava udeležiti tradicionalnega pohoda od Litije do Čateža, ki bo letos 8. novembra. Hoje (22 km) je za kakih pet do šest ur. Interesente vabimo da se čimprej prijavijo. ODBOJKA / PRED PRIČETKOM MOŠKE IN ŽENSKE B2 LIGE Slogini ekipi prepričani, da bosta dosegli zastavljeni cilj V ostri drugoligaški konkurenci oboji računajo na miren obstanek Za žensko šesterko je organizacijo in finančno skrb v celoti prevzelo ŠZ Sloga Po tekmovanjih v Italijanskem odbojkarskem pokalu in raznih turnirjih, bo Slo od sobote zares, saj smo že tik pred startom tekem v drugoligaški konkurenci, v kateri bosta drugič zapored obe ekipi Športnega združenja Sloga Marko Kralj (Koimpex NTKB) »Emilije nas ne sme biti strah« V ženski ekipi je prišlo letos do res velikih novosti in to ne samo na področju igralskega kadra. Čeprav ekipo Se vedno sestavljajo igralke SZ Sloga in OD Bor, je vse organizacijsko in zlasti finančno breme prevzela nase Sloga, tako da s formalnega vidika ne gre veC za združeno ekipo, kar pa ne pomeni, da je sodelovanja med našima dvema najvecjima odbojkarskima društvoma konec. Med sezono imajo odborniki obeh društev dovolj Časa, da postavijo nove temelje za morebitno še boljše sodelovanje. Novost predstavlja tudi ime ekipe. Glavnem sponsorju Ko-mipexu se je letos pridružila Se Nova tržaška kreditna banka, tako da bodo dekleta nastopala pod imenom Koimpex Nuova Kreditna. Do zamenjave je prišlo tudi pri trenerjih. Po dveh letih vodenja prve ekipe je trenersko klop zapustil Branko Sain, pri Slogi pa so se odločili, da bo krmilo naše najboljše ekipe prevzel slovaški strokovnjak Dušan Blahuta. Blahuta je pri Slogi že vse od leta, 1990, zadnje sezone (z izjemo lanske) pa je vodil fante in z njimi dosegel serijo izrednih rezultatov, od katerih je bil najprestižnejši seveda prestop v B2 ligo na koncu sezone 1995/96. Blahutin recept za uspešnost je zelo enostaven: delo, delo in še enkrat delo. Poznan je tudi kot izreden taktik in strateg, ki zna razvrstiti svoje varovance na igrišče tudi v najbolj neobičajnih vlogah, odvisno pac od nasprotnika na drugi strani mreže. Ce se bodo igralke znale prilagoditi njegovim zahtevam in njegovemu ritmu, po- tem je v prvenstvu uspeh zagotovljen. Blahuta je s treningi z ekipo začel 18. avgusta, od začetka pa je bilo na treningih kar 17 igralk, saj so se tistim, ki so že lani igrale v vrstah Koimpexa, pridružile še tri Slogine mladinke, borovka Martina Flego in nova igralka Eva Vincenzi. Za to igralko furlanskega rodu, ki je zadnja leta igrala v Umbriji, so se pri Slogi odločili, ko je postalo jasno, da pri društvu ne bo ostala Maxi Scrichia, pa tudi nastop nekaterih drugih igralk je bil še pod vprašajem. Srichia je prav v teh dneh dobila izpisnico, da bo igrala v Bellunu, že prvi nastopi Eve Vincenzi pa so pokazah, da je bila društvena izbira povsem pravilna, saj je igralka zelo komplektna in lahko zaigra v katerikoli vlogi, in to zelo dobro. V teh dvomesečnih pripravah se je igralski kader še skrčil in dosegel številko 12. Katja Vodopivec se je zaradi študijskih obveznosti podala v Veliko Britanijo, Daniela Ciocchi se je odločila, da se bo v tej sezoni raje preizkusila v tretjeligaški konkurenci in bo tako igrala za goriško 01ympio, od treh mladink pa je v prvi ekipi ostala le Elisa Molassi, saj bosta Jesenka Furlan in Katerina Sossi igrali v D ligi. C skupina B lige, v katero spada tudi Koimpex Nuova kreditna, je letos zelo zahtevna. Kar šest krat se bodo morale igralke podati v Emilijo. Njihovi nasprotniki bodo Vignola (Medena), ki je lani izpadel iz BI lige, lanski B2 ligaši Granarolo Vol-ley (Bologna), AS Corlo iz Medene, Teodora (Ravenna) in Giovolley (Reggio Emilia), poleg teh pa Se bolonjski AS Baricella 2000, ki je lani napredovala iz C2 lige. Ob lanskih B2 ligaSev so v skupini še Veltro iz Cone-gliana, Albatros (Treviso) in Camst Novinci pa so še Volley Dolo, proti kateremu je naša ekipa že igrala v Cl ligi, Tom-masini iz Cordenonsa in tržaški SGM (lanski Volley 93), ki je kakovostni skok opravil na dodatnih tekmah po rednem prvenstvu in Castenetto Sedie, ki je napredoval iz C2 lige. S kakšnimi cilji starta Koim-pex Nova kreditna v prvenstvo nam je povedal pomožni trener Marko Kralj. »Lani smo se kot novinci rešili pred izpadom, kar je bil tudi društveni cilj. Letos imamo vsi za sabo enoletne drugoli-gaške izkušnje, pri društvu smo skušali doseči smotrno kom- penzacijo med odhodi igralk in novimi prihodi, delo na treningih poteka včasih kar s trdim ritmom, zato sem prepričan, da bomo vsaj ponovili lanski dosežek. Neznanko predstavljajo seveda ekipe iz Emilije, vendar tega ne bi dramatiziral. Hočem reci, da ekipa ne more biti strah in trepet vseh drugih samo zato, ker je pač iz Emilije. Navsezadnje igrajo prav vse v B2 figi kot mi, torej ne vidim razloga, da bi morale biti kar nekajkrat boljše od nas.« Vloga pomožnega trenerja je marsikdaj zelo nehvaležen, saj se vsi navadno spomnijo le na glavnega, kateremu gredo tudi vse zasluge za uspehe. Bi lahko vsem tistim, ki mislijo, da je pomožni trener le figura (vCasih celo nepotrebna), pojasnil, kakšna je pravzaprav tvoja vloga, oziroma vloga vsakega pomožnega trenerja? »Pomožni trener bi moral razbremeniti glavnega nekaterih funkcij, ki bi jih drugače moral opravljati sam, tako da ima ta več Časa na razpolago za taktično- tehnično pripravo. Delo je seveda domena trenerjev, ki si večkrat na samem treningu porazdelita delo, tako da je ritem lahko intenzivnejši, oziroma delo specificnejše za posamezne igralke oz. igralce. Dva trenerja tudi bolje spoznata ekipo, saj jo vsak lahko gleda s svojega zornega kota, oba vidika pa dajeta kompletnejšo sliko. Pri nas, ki nismo profesionalci in se okoli ekipe ne suče armada ljudi, mora pomožni trener skrbeti tudi za praktične zadeve, kot je na primer organizacija gostovanj in prevoza igralk in igralcev.« M.Sgubin (Kounpex) »Letošnja uvrstitev bo boljša od lanske« Tudi za moško Slogino ekipo, ki bo tudi letos nastopila pod imenom pokrovitelja Koimpexa, je to druga sezona med drugoligaši. Na to ekipo so pri društvu sploh zelo ponosni. Moško odbojkarsko sekcijo so pri Slogi ustanovili šele leta 1981, panoga pa ni imela za sa- bo nobene tradicije, pa tudi konkurenca s košarakrskega in nogometnega področja je bila zelo velika. Od prvih skromnih začetkov pa- se je tudi moška Slogina pot zelo razvila in o današnjih uspehih si še pred nekaj leti ni upal sanjati niti največji optimist. Ekipa je najprej pod vodstvom Franka DrasiCa in potem Dušana Blahute nanizala celo serijo zaporednih napredovanj, dokler ni pred dvema sezonama pristala v B2 ligi in prevzela tudi po uspešnosti prvo mesto v Trstu, saj je edini B2 ligaš. Tudi pri Koimpexu je letos prišlo do sprememb, Peter de VValderstein, ki je lani uspešno krmaril novinca v B2 ligi, je trenersko klop prepustil lanskemu pomožnemu trenerju Mariu Cacu, ki se bo tako prvič preizkusil v tako zahtevnem prvenstvu. Pri Koimpexu je prišlo v primerjavi z lansko sezono do sprememb v igralskem kadru. Ostali so kajpak Riolino, Božic, Volčič, Stabile, Aljoša in David Kralj, Strajn in katepan Sgubin, od mlajših pa je postal elan prve ekipe še Igor Veljak. V ekipi ni vec Buttelija, Marca Rovereja (letos bo igral pri tržaškem Pre-venireju v C ligi) in lanskoletnega glavnega tolkaCa, na katerem je slonela večina Koimpexovega napada, Mattea de Cecca. Od tržaškega Pallavola, ki je sicer lani napredoval v višjo ligo, a se je potem napredovanju odpovedal, sta prišla podajaC Colautti in napadalec Bertocchi, valoveč Valter Princi bo tudi letos v Koimpexovih vrstah, njemu pa Koimpex Nuova kreditna Rossana Benevol 1976 180 center Breda Cok 1976 170 tolkac Katja Fabrizi 1972 175 tolkaC Martina Flego 1977 179 tolkaC Barbara Gregori 1970 178 c/t Paola Gregori 1976 173 p/t Tjaša Gruden 1978 165 podajaC Nicole Mamillo 1979 170 tolkač Elisa Molassi 1979 180 c/t Mna Pertot 1973 173 tolkač Monica Piccoli 1972 168 podajaC Eva Vincenzi 1973 178 tolkac Trener: Dušan Blahuta, pomožni trener: Marko Kralj, spremlejvalec: Joško Sirca. Federico Bertocchi Koimpex 1971 188 tolkac Edi Božic 1972 196 center Lorenzo Colautti 1971 175 podajaC Aljoša Kralj 1977 185 tolkac David Kralj 1972 195 tolkac Valter Princi 1969 189 center Danjel RadetiC 1977 193 center Danilo Riolino 1973 187 t/c Mauro Sgubin 1964 187 center Maurizio Stabile 1957 188 tolkac Igor Strajn 1972 178 podajaC Igor Veljak 1976 180 tolkac Robert Volčič 1977 180 podajaC Trener: Mario CaC, pomočnik Bruno Milic. se je letos pridružil tudi Danijel RadetiC. Sploh sta Val in Sloga tik pred podpisom dogovora o deželnem sodelovanju v moški odbojki, na podlagi katerega bi sestavili prioritetno lestvico, na vrhu katere je seveda Val, kot naša najboljša ekipa, sledi mu Sloga. V duhu tega sodelovanja bi moral biti tudi pretok igralcev, Ce bi si to seveda želeli, prost. Vsako društvo pa mora vsekakor gojiti lastni naraščaj, ki je edini porok za nadaljnje obstajanje. Zdravstvene probleme ima David Kralj, eden od stebrov »stare« Slogine garniture, tiste, ki je društvu prinesla toliko zadoščenj. Zaradi bolečin v hrbtenici zaenkrat še ne more trenirati, takoj, ko bo zdravstveno nared, pa ga seveda mesto v ekipi Čaka. Morda bo tik pred zdajci prišlo še do kake spremembe, oziroma dopolnitve igralskega kadra, tega pa do zaključka prestopnih rokov, ki so 25. oktobra, nebomovedeh. Podobno kot ženske so tudi fantje začeli trenirati 18. avgusta, najpraj vsak dan, zdaj pa štirikrat tedensko, medtem ko je peti trening namenjen delu z Utežmi. Fantje redno delajo, tako da sta tako trener Cac kot njegov pomočnik Bruno Milic (ki je po dolgih letih »zaputil« žensko ekipo) z njimi zadovoljna. Tudi predprvenstveni nastopi so pokazali napredek v igri in že zadovoljivo stopnjo uigranosti, tako da fantje lahko, po našem mnenju, z optimizmom zrejo v prvenstvo. Od lanskih nasprotnikov so s Koim-pexom v skupini San Miguel (TN), Santa Giustina (BL), San Marco iz Moghana Veneta, Laguna Light iz pokrajine Treviso, Riviera del Brenta, Bonacic iz Chioggie in Mec & Gregoriy’s (Mogliano Veneto). Iz BI fige je izpadel videmski VBU , poleg tega pa tudi Sedico iz Belluna, vendar bo namesto njega v Koimpexovi skupini Pontelon-go (PD). Iz Cl fige prihajata No-venta Padovana (stari znanec Koimpexa iz nižjih prvenstev) in Lae Electron iz Oderza. Si-sleyu iz Trevisa je uspel dvojni skok iz C2 lige. B&F iz Corde- nonsa, ki je lani izpadel iz B2 fige, pa je prevzel mesto tržaškega Pallavola, ki se je napredovanju odpovedal. Ze v prvem kolu se bo Koimpex pomeril v Vidmu z ekipo VBU, ki je še do nedavnega veljala za daleč najboljšo šesterko v deželi, kar danes ne drži veC. Kapetan Koimpexa Mauro Sgubin sicer zadnje Čase manj trenira, saj mu službene obveznosti (prevzel je prehrambeni diskont) puščajo vse manj Časa. Kljub temu pa je nepogrešljivi elan ekipe, saj predstavlja prav on jedro okoh katerega se vse vrti, zna soigralce spodbujati, ko je potrebno pa tudi okarati, pa tudi spore zna zelo elegantno zgladiti. Skratka brez Maura si prve ekipe ne moremo predstavljati. Vprašali smo ga, kako se sam počuti v tej vlogi. »Ta vloga je prijetna in nic kaj preveč težavna, saj je poleg mene od veteranov tudi Stabile (tega so slogaši kar »posvojili« in ga imamo za svojega) tako da si vlogo "dobrih stricev” kar deliva.« Skorajda »zgodovinsko jedro« ekipe sestavljate stari slogaši, katerim se vsako leto pridruži kak nov igralec. V marsikateri ekipi stara garnitura sestavlja neke vrste zaključen krog, v katerega ostali nimajo vstopa. Kako je s tem pri vas? »Mi "stari slogaši” nikakor ne ustvarjamo klana, oziroma klan so vsi skupaj, saj smo res lepa družba, ki rade volje sprejme medse nove elane. In skoraj vsi novi igralci so se doslej z nami zelo dobro »ujeli«, tako da smo vsi skupaj postali vesela in homogena enota.« V ekipi si že celo vrsto let, fante odlično poznaš (tako na igrišču kot izven njega). Kaj misliš, da bo ekipa lahko letos v prvenstvu dosej^a? »Ce bo šlo vse po sred, Ce torej ne bo nobenih poškodb ali bolezni, se prvenstva resnično ne bojimo. Mislim, da je letos v sami ekipi vzdušje boljše od lanskega in prepričan sem, da bo tudi naša uvrstitev boljša.« Pred prvenstvom si torej optimist? »Vsekakor! (INKA) Obvestila SD POLET - sekcija hokej in kotalkanje - Bi se rad zabaval/a z nami na kotalkah? Pridi tudi ti na kotalkališče na Pikelc vsak ponedeljek in četrtek od 16.30 do 17.30. Prvi mesec lekcij je brezplačen! Morebitne inforaiacije na tel. 040/211940 (Tatjana), drugače te Čakamo kar... na plošti! SK BRDINA organizira »7. Kraški suhi slalom« in »Memorial Aldo Rebula« v nedeljo, 26. oktobra, v Repnu, pri nogometnem igrišču s pričetkom v 10. uri. Vpisovanje bo jutri, 24. oktobra, na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah od 19. do 21. ure. ZSŠDI - Smučarska komisija obvešča, da bo podeljevanje diplom novim učiteljem smučanja jutri, 24. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra. SK DEVIN obvešCa, da so v priredbi naslednje pobude: pred-smuCarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme. Vse informacije dobite v tajništvu ob torkih od 20.30 dalje ali po telefonu, št 2916004. SHtNKAI KARATE KLUB obvešCa, da so se pričeli treningi karateja za začetnike, otroke in odrasle. Otroci: ob sredah in petkih, od 17. do 18.; odrasli: ob torkih in petkih, od 19.30 do 20.30. Tel- 327342 ali 03387281332, VČERAJ NA OPČINAH PREDSTAVITEV SLOGINIH EKIP Koimpexu se je pridružila NTKB Predstavitev Sloginih ekip je bila zelo dobro obiskana_(Foto KROMA) Podjetje Koimpex družine Kocman že celih enajst let podpira Slogino odbojkarsko gibanje, od letos pa si težko finančno breme, ki ga nalagata nastopa moške in ženske ekipe v B2 ter vzdrževanje mladinskih ekip, deli skupaj z Novo tržaško kreditno banko. Slednja bo kosponsor ženske drugoligaške ekipe, ki nosi odslej naziv Koimpex Nuova kreditna, in tehnični sponsor ostalih Sloginih ekip. Na predstavitvi, ki je bila vCeraj popoldne v Hotelu Daneu na Opčinah, je bil glavni poudarek namenjen ravno tej novosti, saj je doslej banka - tako nekdanja kot sedanja -neposredno svoje ime »izposojala« samo Jadranovi košarkarski ekipi. »Malokatero društvo se je v zadnjih letih tako razširilo, kot naše,« je po uvodnem pozdravu predsednika SZ Sloga Vojka Miota poudaril športni vodja Ivan Peterlin. »Obrestovalo se je delo z mladimi in vzgoja tehničnega kadra. Večina trenerjev z opravljeno visoko šola za telesno kulturo izhaja iz Sloginih vrst. Vzporedno je zrasla tudi kakovost in nobeno društvo v naši dežeh ter malokatero tudi v Italiji, se lahko ponaša z dvema ekipama v B2 ligi,« je še poudaril Peterlin, ki je ob vstopu NTKB v Slogin sponsorski »pool« (na predstavitvi je banko zastopal njen generalni direktor Enzo Ortolan) opozoril, da društvo ne bi bilo to, kar je, brez enajstletne pomoči podjetja Koim-pex. Predstavitve so se udeležili mnogi gostje in predstavniki medijev ter odbojkarske zveze, (ak) Četrtek, 23. oktobra 1997 PRIREDITVE Festival sodobnega latinskoameriškega filma V tržaškem gledališču Miela je v polnem teku dvanajsta izvedba latinskoameriškega filma, ki se je začela v soboto, 18. oktobra in se bo zaključila to soboto, 26. oktobra. Program obsega tako dolgometražne kot kratko-metražne in video filme, istočasno pa potekajo druge vzporedne sekcije. Tekmovalni program obsega 12 filmov novejše produkcije. Filmske predstave potekajo v veliki in mali dvorani od popoldneva do noči. Današnji spored: VELKA DVORANA ob 16.00 V TEKMOVANJU »SOBRENATURAL« Daniel Gruener Mehika -1996 - 87 min. ob 18.00 V TEKMOVANJU »FLORES AMARILLAS LA VEN-TANA« Victor j. Ruiz Argentina -1996 - 95 min. ob 20.00 POVRATEK BRAZILIJE »BUENA SORTE« Tania Lamarca Brazilija -1997 -100 min. ob 22.00 V TEKMOVANJU »TERRA ESTRANGEIRA« VValter Salles Jr. Brazilija - 1996 -100 min. VIDEODVORANA Začetek ob 16. uri, zadnja projekcija ob 22.15. Jutrijšnji spored: VELKA DVORANA ob 16.00 V TEKMOVANJU »ENTRE MARX Y UNA MUJER DESNUDA« Camilo Luzuriaga Ecuador -1996 - 90 min. ob 18.00 V TEKMOVANJU »POR ALL« Luiz Carlos Lacerada Brazilija -1997 ob 20.00 POVRATEK BRAZILIJE mi m v. DEL I I VIAI A 1X11X0 AMEKH %XO »O C ANGACEIRO « Anibal Massaini Neto Brazilija -1997 -120 min. ob 22.00 V TEKMOVANJU »BESOS EN LA FRENTE« Carlos Galettini Argentina -1996 - 90 min. VIDEODVORANA Začetek ob 16. uri, zadnja projekcija ob 22.50. 8. ljubljanski mednarodni filmski festival LJUBLJANA - S predvajanjem novega slovenskega filma Stereotip režiserja Damjana Kozoleta se bo 3. novembra v Cankarjevem domu začel 8. ljubljanski mednarodni filmski festival oziroma po besedah direktorice festivala Jelke Stergel predvsem “festival neodvisnega filma”, doslej imenovan Film Ari Fest. V nasprotju s spremembo imena programska shema festivala - z eno izjemo - ostaja bolj ali manj enaka; in sicer bodo predvajani filmi razdeljeni v štiri sekcije: Predpremiere (kaj so novega ustvarili že znani režiserji z večjimi producenti in večjimi sredstvi), Perspektive (odkrivajo, kaj se na področju nizkoproračunskega filma dogaja v Evropi, med ameriškimi neodvisneži in na Daljnem vzhodu), Fokus (tokrat usmerjen na ustvarjalnost Mikea Leigha) in pa Prezrti (ponuja filme, ki jih v kinu ni bilo mogoče videti, pa si to zagotovo zaslužijo). Zadnja sekcija - Prezrti - je zamenjala dokumentarne filme, ki bodo predvajani v okviru posebnega pomladanskega ciklusa v Cankarjevem domu. Ob festivalu, ki bo v CD in nekaj ljubljanskih kinodvoranah potekal do 16. novembra, bo izšel obsežen katalog, pripravili bodo okrogle mize in pogovore z ustvarjalci, podelili pa bodo tudi nagrado za avtorski prispevek k razvoju kinematografije. V klubu CD bodo v okviru spremljevalnega programa ponudili številne recitale in koncerte; in sicer uglasbeno noezijo Janeza Škofa in skupine Compe, koncerte skupin Central Problem in Son-gkillers, solistov iz Studia za razvoj petja, godalnega jazz kvarteta New Strings, 3 G jazz tria, Ditke Habrl, Diega Barriosa Rossa in skupine Sukar ter kantavtorska večera Radeta Serbedžije in Draga Misleja-Mefa. V sekciji Predpremiere -filmi bodo kasneje morda na poti po slovenskih kinematografih ali pa tudi ne - bo na ogled 12 filmov, in sicer L.A. Confidential (ZDA, režiser Curtis Hanspn), Funny Ga-mes (Avstrija, Michael Ha-neke), Hamlet (VB, Kenneth Branagh), The Sweet Hereaf-ter (Kanada, Atom Egoyan), Kolja (Češka, Jan Sverak), Chinese Box (Francija/Hong Kong, Wayne Wang), Assa-sin(s) (Francija, Mathieu Kas-sovitz), La Tregua (Italija/ Francija, Franco Rossi), The Van (VB, Stephen Frears), Touch (VB, Paul Schrader) in Polygraph (Kanada, Robert lepage) ter film presenečenja. Perspektive bodo predstavile 22 filmov, med drugim -poleg slovenskega Stereotipa - tudi nekaj predstavnikov so- dobne kinematografije z območja nekdanje Jugoslavije: Mondo Bobo hrvaškega režiserja Gorana Rušinoviča, Gy-psy Magic iz Makedonije v režiji Stoleta Popova, Jugo-film iz Avstrije z režiserjem Goranom Rebičem, Poludeli ljudi in Moja domovina iz ZRJ v režiji Gorana Markoviča in M. Radoviča ter Sa-vršeni krug (BiH/ Francija, Ademir Kenovič). V sekciji Fokus bo britanski režiser Mike Leigh predstavljen z 10 filmi (Naked, Life is sweet, Secret&Lies, Who’s Who, The Kiss of Death, Home Svveet Home, Four Days in July, Career Girls Grovvn ups in Nuts in May). Na voljo bodo tudi trije večeri šestih erotičnih zgodb. In še sekcija Prezrti. Ponudila bo 14 filmov: Fallen Angels (režija Wong Kar Wai), Madness of King George (Nicholas Hynter), Truly Madly Deeply (Robert Cooper), Peteris Friend in Much A Do About Nothing (Kenneth Branagh), Mr. Wonder-ful (Anthony Minghella), The Perez Family (Mira Nair), Palookaville (Alan Taylor), Rebecca’s Daughter (Karl Francis), Ubistvo sa predomišljajem (Gorčin Stojanovič), Indochine (Regis VVargnier), Hollovv Reed, Small Faces (Gilles Mac-kinnon) in Pillow Book (Peter Greenaway). V programskem svetu festivala so Marcel Stefančič jr., Vlado Škafar, Simon Popek, Neva Mušič, Teja Bivic in Juergen Bmening. Sopro-ducent festivala so Ljubljanski kinematografi, glavni pokrovitelj pa je Mobitel. (STA) Razstava slovaških ilustratorjev na Opčinah »Projekt sonce« je nastal pred dobrim letom na pobudo slovaške prevajalke Dagmar Sabolove in univerzitetnega profesorja, pesnika in prevajalca Sergia Bossija. Glavni cilj te bodude je predstavitev, spoznavanje in Sirjenje slovaške mladinske literature v Italiji. Odgovorna za izvedbo projekta pri nas sta dr. Livio Sossi, ravnatelj Studijskega centra za mladinsko Literaturo »A. Alberti« v Trstu in dr. Claudio Caltana iz državne knjižnice v Trstu. Okrogla miza za predstavitev antologije slovaških mladinskih pisateljev v italijanščini in kataloga, kot tudi zanimive bibliografske razstave sodobne literature z originalnimi zgodovinskimi primerki iz konca 17. stoletja, bo na sedežu državne knjižnice v Trstu v soboto, 25. oktobra ob 16. uri. V to pobudo, katere pokrovitelja sta ministrstvi za kulturo in diplomatski predstavništvi obeh držav se je takorekoč slučajno vključilo tudi SKD Tabor z Opčin, ki je dalo na razpolago svoje prostore za postavitev bogate razstave (12 avtorjev in 69 del), s katero so sklenili prestižno dopolniti celotno pobudo. Ob predstavitvi razstave piše doktor Sossi: »Pregledna razstava, posvečena 12 slovaškim ilustratorjem, nagrajenim na prestižnem mednarodnem Bienalu Ilustracij Bratislava - BIB 1967- 1979, sovpada z kulturno pobudo Un Veliero per le stelle, Viaggio attraversd la letteratura Slovacca p er 1’infanzia Narodnega literarnega centra slovaškega ministrstva za kulturo in Državne knjižnice v Trstu, ministrstva za kulturne dobrine in okolje ter Centra za mladinsko literaturo A. Alberti iz Trsta. Publikacijo antologije slovaških mladinskih pisateljev, prevedenih v italijanščino, spremlja zgodovinsko bibliografska razstava z namenom, da se razširi slovaška mladinska literatura v Italiji. Po uspešni predstavitvi v Centru Pompidou v Parizu, prihaja razstava tudi v Italijo, in sicer samo v Trst, kjer bomo lahko občudovali dela najboljših slovaških ilustratorjev druge polovice tega stoletja, od Albina Brunovskega do Roberta Bruna, Dušana Callaya in drugih. Gre za umetnike, ki prvič razstavaljajo svoje originale v Italiji, katerih dela so izraz globoke povezave med umetnostjo in ilustracijo. Odprtje razstave bo v Prosvetnem domu ob prisotnosti uglednih gostov v soboto 25. oktobra ob 20.30. GLEDALIŠČA FURLANiJA-JULIJSKA KRAJINA TRST SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 23. t. m., ob 19.30 v Šmarjah; jutri, 24. t. m., ob 19. uri v Slovenskih Konjicah; v soboto, 25. t. m., v ponedeljek, 27. in v torek, 28. t. m., ob 19.30 v Ljubljani (Šentjakobsko gledališče); v sredo, 29. t. m., ob 19.30 v Tolminu in v četrtek, 30. t. m., ob 20. uri v Portorožu. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 GORICA Kulturni dom Danes, 23. t. m., ob 10. uri gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z mladinsko predstavo F. Milčinskega »Ptički brez gnezda«. Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu (UL Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure. VIDEM Nuovo Teatru Giovani Jutri, 24. in v soboto, 25. t. m., ob 20.30 balet »Romeo in Julija« v izvedbi Baleta iz Monte-carla. Koreograf Jean-Christoph Maillot. Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13,16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1997 Jutri, 24. t. m., ob 20.15 dobrodelni koncert v korist združenja AISM (Associazione Italia-na Sclerosi Multipla). Nastopil bo orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemara Nelssona. Na programu Verdi in Čajkovski. Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 23. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Gledališče Miela Do nedelje, 26. t. m. Festival latinskoameriškega filma. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 ___________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355). NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 23. t. m., ob 20.30 premiera: Odon von Horvath »Sodni dan«. Režija Georgij Paro. Informacije pri blagajni PD G (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 2. novembra v Gallusovi dvorani: premiera W. Shakespeare »Machbeth«. V ponedeljek, 27. in v torek, 28. t. m., od 10. do 13. in od 14. do 17. ure Machbeth - gledališka delavnica za študente in ljubitelje Shakespeara. SNG Drama Danes, 23. t. m., ob 19.30 (abonma sreda in izven - konto): G. Feydeau »Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob«; Mala drama: ob 20. uri D. Mamet »Oleanna« (izven - konto). Abonmaji so na razpolago pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu. Jutri, 24. t. m., ob 18., 20. in 22. uri film Leonarda Pieraccionija »Fuochi d’artificio«. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 23. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja - Jimmie Chinn »Takšni in drugačni«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Glasbena matica - Kogojevi dnevi Jutri, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) koncert komornega orkestra Pro Arte. Dirigentka Nada Matoševič. Solisti Vasilij Meljnikov in Anja Bukovec (violini), Dušan Bavdek (čembalo). Na programu Merku, Gorecki, Šostakovič. Gledališče Rossetti V torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andrb. Klub Hip Hop Jutri, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil Ronnie Jones. Kavama San Marco V torek, 28. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Im-provvisazioni artistiche«, bo na sporedu koncert s kvartetom baročne glasbe s triom Silvia Di Marino (flavta), Valentina Longo (čembalo) in Paolo Cannarella (violino in viola). OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri bodo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopili solisti Narodne opere v Ulaan Baatoru (Mongolija) -Dolgor Ayurzana (mezzosopranistka), Dash-peljee Adilish (bariton) in Solongo Battumur (klavir). Na sporedu italijanske operne arije in ljudske pesmi iz Mongolije. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V četrtek, 30. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Katharina Troe (violončelo) in Pa-trizio Turricchio (klavir). Na programu Schumann, Chopin in Rahmaninov. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12,17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 23. t. m., ob 21. uri nastop raperja Coolia.Hala Tivoli V petek, 31. t. m., ob 20. uri bo nastopila te-chno-punk skupina Prodigy. RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. ure. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) -urniki veljajo do 25. t. m.. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«. Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner. Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Umik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/17-20. Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20. Galerija Tergesteo: do 27. t. m. je na ogled fotografska razstava iz arhivske zbirke Bor-satti/De Rota. Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 - 1997«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): na ogled je razstava Livia Rosignana; v soboto, 25. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Aliče Gombacci in Sigfrida Maovaza. MILJE Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri- sin«: na ogled je skupinska razstava: razstavljajo W. Criscuoli, 2. Marušič, S. Merli-no, P. Pirona, A. Rocca in E. Vladilo. Urnik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12. NABREŽINA Župnijska dvorana: na ogled je fotografska razstava o delujočih in opuščenih kamnolomih. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. GORICA Kulturni dom: do 26. t. m. je na ogled razstava goriških slikarjev Valena Dossa in Alessia Gre-gori. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Gam-poformido«. SLOVENIJA _ PIRAN Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na ogled prodajna razstava slik in keramike Fulvie Zudič. KROMBERK (Nova Gorical Grad Kromberk: na ogled je retrospektivna razstava Negovana Nemca »Poezija v kamnu - deset let pozneje«. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček (ponovitev) TV DNEVNIK Alpe Jadran (ponovitev) ® RAI 1 6.30 9.35 11.20 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.50 18.00 18.10 18.45 19.50 20.40 20.50 23.10 23.15 0.15' 0.45 1.15 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30. 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Questa e la vita (kom., It. ’54, i. Toto, Al-do Fabrizi) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella. Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -NoCno delo (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piti (vodi Milly Carlucci) Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Seri o in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Chiam-bretti) Variete: Faccia tosta (vodijo Teo Teocoli, Wendy VVindham, Marco Milano) Dnevnik Aktualno: La frontiera nascosta Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 1.10 Filozofija Nočni pogovori RAI 2 Variete: Videocomic gjffl Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajse, vmes (9.35) nan. Lassie E Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in držba, Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex Risanke: Tom in Jeny VeCerni dnevnik Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. N. Wyle, E. La Salle, G. Reuben) Variete: Macao (vodi Alba Parietti) Dnevnik Aktualno: Le stelle del mese Danes v parlamentu dk RAI 3 6.00 8.30 10.05 12.00 12.20 14.00 14.50 15.00 15.25 17.00 18.20 18.25 19.00 19.55 20.15 20.50 22.30 22.55 0.30 Jutranji dnevnik Film: Narciso nero (dram., ’47, i. D. Kerr) Aktualno: Format, 10.30 Tempo-sequenze, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Nan.: Ma che ti passa per la testa? Športno popoldne: SP v diletantskem boksu Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: In nome della fa-miglia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Dokumenti: Velika zgodovina Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top secret, 23.55 Report Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme S? RETE 4 <5> ITALIA1 fr* Slovenija 1 |r Slovenija 2 Nad.: Lasciati amare, Otroški variete Ciao ciao 6.30 Perla nera mattina, vmes risanke TV film: Piazza di Spa- Nan.: Genitori in blue gna (kom., It. '91, 4.) jeans, 9.50 Chips, 10.50 Nad.: Vendetta d’ amore, Classe diferro 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Šport studio, 12.25 Odpr- na, 10.30 Sei forte papa, ti studio, 12.50 Fatti e 11.30 dnevnik misfatti (vodi Paolo Li- IBS Aktualno; Forum guori) H Kviz: Kolo sreCe Variete za najmlajše, H Dnevnik Tg 4 vmes risanke n Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Simpsonovi Film: Femmina ribelle Varieteja: Colpo di ful- (dram., ZDA ’56, i. Jane mine, 15.00 Fuego! (vodi Russell, Richard Egan) Alessia Marcuzzi) Kviz: OK, il prezzo e giu- Nan.: Beverly Hills (i. Ja- sto (vodi I. Zanicchi) son Priestley) Dnevnik in vreme Variete za najmljaše Variete: Game Boat Nan.: Hercules in sovraž- Film: 11 postino (dram., na princesa It. '94, i. M. Troisi, P. Odprti studio, vreme, Noiret, M.G. Cucinotta) 18.55 Šport studio Film: L’ anno della co- Nan.: Renegade meta (pust., ZDA '92, i. P. An Miller, T. Daly) vm Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Pregled tiska Aktualna oddaja: Moby Dick (vodi Michele San-toro) 8 CANALE5 B Glasba: Night Express -Liftiba BSJ Šport: Nogometni pokali Šport studio, pregled ti- Na prvi strani, vreme ska Jutranji Tg5 Italija 1 šport Nan.: Komisar Scali - Pa- Nan.: Star Trek sje življenje Variete: Maurizio Costan- zo Show Variete: Ciao Mara (vodi S TELE 4 Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani 19.30, 23.00 Dogodki in Nad.: Beautiful (i. Ron odmevi Moss) Made in Italy Aktualno: Domini e don- 11 supplemento ne - Moški in ženske (vo- Dok.: Prijateljice živali di Maria De Filippi) Zoom umetnost in kultu- Aktualne teme: Verissi- ra mo (vodi Marco Liomi) Cittadino in linea con... TV film: Senza rifugio Film (dram., ZDA '89, i. Chri-stine Lahti, Jeff Daniels) Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vo- (s) MONTECARLO di Marco Liomi) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.50 Šport Variete: Striscia la noti- Film: Primavera di sole zia (vodita Ezio Greggio' (dram., ZDA ’49) in Enzo lachetti) Nan.: Ironside Variete: Beato tra le don- Film: La ragazza made in ne (vodi Paolo Bonolis) Pariš (kom., ZDA ’66) Dnevnik Variete: Tappeto volante Variete: Maurizio Costan- Variete: Zap zap zo Show, vmes (1.00) Aktualno: Quinto potere? noCni dnevnik Film: Scacco al re nero Striscia la notizia (dram., ZDA ’93) Nan.: Hitchcock Nogomet (pokal pokalov) Vremenska panorama - 2.05 Teletekst TV Slo- Včeraj, danes, jutri venija Videoring Euronews Tedenski izbor: nan. Ho- Tedenski izbor: Filmski ganova druščina (ZDA, triki 14. epizoda), 11.05 Film: Koncert orkestra RTVS Hudomušna prikazen Nanizanka: Grace na (VB 1945, r. D. Lean, i. udaru (ZDA, 8. epizoda) Rex Harrison, Kay Ham- Nanizanka: Karina in Ari mond, C. Cummings) (Francija, 12. epizoda) Poljudnoznanstvena od- Nogomet: Primorje - Roda daja: Divja Avstralija (pokal PPZ, prenos iz Aj- Poročila dovscine) TV igrica: Kolo sreče Nadaljevanka: Tri krone Videostrani (Švedska, 8. del) Novice iz sveta razvedri- Dokumentarna serija: la Očividec (VB, 9. del) Drama: Smrt v Baslu Resnična resničnost (Švica, M. Kutter, i. G. Nanizanka: Karina in Ari Lamprecht, H. Ziegler) (Francija, 19. epizoda) TV Prodaja Napovednik Videostrani Včeraj, danes, jutri Obzornik Košarska: Union Olim- Otroški program: pija - Teamsystem (Evro- Sprehodi v naravo, 17.30 pska liga, iz Ljubljane) Nanizanka (Čarobni šol- Včeraj, danes, jutri ski avtobus (ris., 1. ep.) Gibljive slike Po Sloveniji Film: Sladko življenje (It. EPP T959, r. federico Fellini, Tv igrica: Kolo sreCe i. Marcello Mastroianni, Včeraj, danes, jutri, 19.15 Yvonne Furneaux, Risanka Anouk Aimee, Anita Ek- Majhne skrivnosti velikih berg, Nadia Grav) kuharskih mojstrov Evrogol TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Proslava ob dnevu združenih narodov (prenos iz Slovenj Gradca) Nan.: Frasier (ZDA, 19. epizoda) Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Omizje ® Koper Tednik Videoring Videostrani Euronevvs M Nogomet: Champions Lea-gue TV PRIMORKA Meridiani Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Reportaža 17.00 Videostrani Primorska kronika Zdrava prehrana Vsedanes - Tv Dnevnik, Zdravje in mi: Ulkusna vreme, šport bolezen Risanke: Super Book FEstival Brežice’97: Mo- Četrtkova športna oddaja dus vivendi (Izrael) Košarka: Union Olimpija Napovednik, videospot - Teamsystem Bologna Dnevnik TV Primorka (Evroliga, iz Ljubljane) Predstavljamo vam: Obči- TV dnevnik Vsedanes, na Izola vreme Primorkinih 10 Euronevvs Sprememba z Rudijem Program v slovenskem je- Poje vam Rafko Irgolič ziku - Zabavno glasbena Dnevnik TV Primorka oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 16. del); 9.40 Telovadba za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka '96: MePZ Borgia Sedej; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisani svet podobe; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Naša pesem '97; 18.00 1947 -Diplomacija in življenje ob meji; 18.40 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Ita- lijanska glasba; Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-lh; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro- ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00.9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Življenje kot izziv; 17.00 Banchetto musica-le; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila. Primorski dimih Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wu!fengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBIAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r _ , SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 C A DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02. Dolžina dneva 10.25. Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 14.42. MORJE Morje razburkano, temperatura morja 17,6 stopinje C. V PLIMOVANJE Danes: ob 5.27 najvisje 15 cm, ob 11,44 najnižje 8, ob 12.50 najvisje 8 cm, ob 22.34 najnižje -23 cm. Jutri: ob 7.35 najvisje 28 cm, ob 14.10 najnižje -13 cm, ob 19.16 najvisje 8 cm. BIOPROGNOZA Vremensko pogojene težave, ki jih bodo občutili samo vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo čez dan ponehale in ponoči bo spanec globok in sproščujoč. 1 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije' TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............13 1000 m..............8 1500 m..............4 °C 2000 m.............2 2500 m ............1 2864 m.............0 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ ČEDAD_^ ‘MK ■1/8 0 S/14 O KRANJ OVIDEM ®/14 GORICA 4/14 GORICA 4/14 O 'LJUBLJANA 1/1 In ^ -“'vs .s POSTOJNA -2/10 KOČEVJE S N. MESTO O o RNOMEU UMAG^ OPATIJA POREČ PAZIN O, REKA 9/1 V petek in soboto bo deloma jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Se bo razmeroma hladno. Na Primorskem bo ponovno zapihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V Helsinkih ropar ubil dva policista HELSINKI - Prvič po letu 1967 je finska prestolnica včeraj ponoči spet doživela uboj policista, ki je opravljal svojo dolžnost. Hotelski ropar je namreč ubil dva policista, ki sta posredovala, potem ko je bil sprožen avtomatični alarm o oboroženem ropu v nekem mestnem hotelu. Kot so sporočili iz policijskega povelst-va, so trupli obeh policistov našli v bližini hotela. Roparja še niso prijeli, kot pa je povedal nočni portir, katerega je ropar zvezal, naj bi šlo za 30-letnega moškega, ki je govoril finsko in dobro angleško. Takoj po umoru je policija zaprla območje (na sliki AP), kjer je prišlo do zločina, toda ropar je pred tem že pobegnil. Wroclaw napovedal vojno podganam WROCLAW (STA/AFP) - Tri mesece po strahotnih poplavah na Poljskem so mestne oblasti v Wroclawu napovedale vojno podganam, ki so se zastrašujoče razpasle v središču tega mesta s 700.000 prebivalci na jugozahodu države. Do konca leta naj bi nastavili štiri tone podganjega strupa, predvsem ob kanalizijskih odtokih, v kletih in na podstrešjih, da bi zatrli glodalce, ki jih meščani zdaj srečujejo že pri belem dnevu. "Podgane se sploh ničesar več ne bojijo, cele dni mirno tekajo po tratah, " je komentiral neki VVroclavvčan. VVroclavv je mesto, ki so ga poletne poplave najhuje prizadele. Poplave na Poljskem so po uradnih podatkih zahtevale 55 smrtnih žrtev in so povzročile za kake tri milijarde dolarjev škode. Plošča v spomin na Diano LONDON (STA/AFP) - V spomin na va-ližanska princeso Lady Diano bo decembra izšla laserska plošča, ki jo snemajo najeminentnejši britanski pop zvezdniki: Paul McCartney, Sting, George Michael, Erič Clapton, Annie Lennox in Peter Gabriel. Plošča bo nosila nalepko Sklada Diane, valižanske princese, ki nadaljuje delo lady Diane: podpira raziskave aidsa, obsoja uporabo protipehotnih min in podobno. Laserka z novimi in več starimi popevkami naj bi bila vsaj tak uspeh kot singlca Eltona Johna Candle in the Wind (Sveča v vetru), ki so je po vsem svetu prodali že 26 milijonov primerkov. Mimogrede, Johnovo priredbo stare uspešnice, posvečeno princesi Diani, ki je 31. avgusta umrla v Parizu, stara 36 let, je te dni s prestola angleške top-le-stvice, kjer je kraljevala šest tednov, vrgel novi singl skupine Špice Girls Špice Up Your Life. Candle in the Wind je s štirimi milijoni prodanih plošč v Veliki Britaniji postavila rekord med singli v zgodovini Otoka: iztržila je 16 milijonov dolarjev. Svetovni rekord med singli ima Bing Crosby z Belo krizantemo. PARIZ (STA/AFP) - Kajenje lahko pri starejših moških potroji možnosti za razvoj slepote, ki jo povzroči poškodba mrežnice, so ugotovitve raziskave, objavljene v zadnji številki britanske revije Journal of Ophtahnology. Po trditvah vodje raziskave dr. Richarda VVormalda iz Londona je okvara osrednjega dela očesne mrežice najpogostejši vzrok za slepoto, ki narašča s starostjo. Vendar pa strokovnjaki domnevajo, da to posebno obliko očesne bolezni, ki jo spremlja množenje žilic v očesu in je tudi vzrok za prezgodnjo slepoto, spodbuja kajenje. Pri moških kadilcih med 50. in 69. letom starosti je torej možnost za razvoj omenjene okvare trikrat večja, če pa pri kajenju globoko inhalirajo, pa je ta nevarnost petkrat večja. VVolmard še opozarja, da se možnost za okvaro še poveča, če oseba pokadi veliko število cigaret, če kadi že daljše obdobje oziroma je začela kaditi zelo zgodaj. Proti Saturnu potujejo tudi sporočila iz Slovenije LJUBLJANA (STA) - Od prejšnjega tedna je na poti proti Saturnu ameriška medplanetarna samodejna sonda Cassini. Sonda ima evropski pristajalni odsek Huygens, ki bo čez dobrih sedem let pristal na največji Saturnovi luni Ti-1 tan. V Huygensu je zgoščenka, na kateri so tudi sporočila iz Slovenije. Žerjavi skupaj z letalom od Idaha do New Mexica Rančarju Kentu Cleggu so na nje- Mexicu družbo večkrat delali sever-govem nad 800 km dolgem poletu z neameriški žerjavi, ki so Cleggovo le-ultralahkim letalom od Idaha do nje- talo morda zamenjali za kakega večje-govega zimskega vikenda v New ga ptičjega sorodnika (Telefoto AP)