Štev. 257 V Ljubljani, v torek, 10. novembra 1942-XX1 Leto Vil ^ključna pooblašfteuka za oglaSevanje Italijanskega Ib tujega = OredoiStvo to oprave: Kopitarjeva 8, Ljubljana. = Concessionaria esclusivs per la pubbliciti dj provtnienza Italiana Izvora- Omone Pubbliciti Italiana S. A_ Milana § Redazione. Amtniulstrazione: Kopitarjeva 8. Lobiana. § ed esterai Uolone PubbliciU Italian* S. A_ Milana Prezzo • Cena Ur 0.50 PoStnlna platana f gotovini Spedizione to abbonament« postale BoIIettino no. 897 Convoglio anglo-americano attaccato dalle forze delfasse II Quartier Generale dellc Forze Armate co-•HiUniea: Rcparti blindati nemici hanno tentato invano rti ostacolare i inovimenti delle truppe delPAssc in ripiegamento Iungo la lascia costiera del de-serto egizlano. Un griippo che era rimasto circondatn e ri-Hs-cito dopo tre giorui di combattimenti a raggiun-gere il grosso delle forze italo-gernianiclie. Pormazioni aeree italiane e tedesrhe hanno eHieaniente appoggiato 1’azione lerrestre e vigo-rosamente contrastato 1’attivit« dcH’aviazione av-'ersaria: Dne velivoli britannici venivano abbat-tuti da noslri eaeeiatori. A scqnito del bonibardamento della nolle fra Rahato in domenica snnn stati accertati tra la pn-polazione di Genova 23 morti e 88 Icrili. Nclla stessa incursione il »emico ha sicurainenle per-duto eiiu|ue apparecchi. Un aereo avversarin e preeipitato in flanime npl teritorio di Canimarata (Agrigento). del cmu-Ponenti l’equipaggio due sono deceduti e il terzo e stato eattnrato. II grossn convoglio anglo-anierieano operante silile eoste algerine e stato attaccato da11'aviazione * dal somniergibili delFAsse. Varie unita da guer-ta sono state colpite: Un incrociafore sienramente sllondalo. Vari piroscafi risoltano. colpiti. Osno letalstvo in podmornice v napadu na angleško-ameriške sile ob alžirski obali Vojno poročilo št. 897 — Ena križarka potopljena, več vojnih ladij zadetih Italijansko uradno vojno poročilo štev. 897 pravi: Nasprotnikovi oklepni oddelki so zastonj skušali ovirati premikanja osnih čet na umiku vzdolž obrežnega predela egiptovske puščave. Neki skupini, ki je ostala obkoljena, se je po treh dneh boja posrečilo doseči glavnino italijansko-ncinških sil. Italijanski in nemški letalski oddelki so uspešno podpirali nastop na tleh ter živo nasprotovali delovanju sovražnikovega letalstva. Naši lovci so sestrelili 2 angleški letali. Kot posledico bombardiranja v noči med soboto in nedeljo so med prebivastvom v Genovi ugotovili 23 mrtvih ter 88 ranjenih. Pri istem napadu je nasprotnik zatrdno izgubil 5 strojev. Eno nasprotnikovo letalo je v plamenih treščilo pri Cainmarati (Agrigento); od članov posadke sta dva umrla, tretjega so pa zajeli. Osno letalstvo in osne podmornice so napadle veliki angleško-ameriški konvoj, ki nastopa ob alžirski obali. Različne vojne edinice so bile zadete. ena križarka pa zatrdno potopljena. Kaže. da je bilo več parnikov zadetih. Vojni odsek, 10-'novembra, s. Ko so dospela poročila, da se močne enote nasprotnega bro-dovja premikajo v vodah okrog Gibraltarja, so ogledni oddelki italijanskega letalstva razširili svoje delovanje v smeri proti tej angleški trdnjavi. Izvedeli so, kako močne so posamezne Nov uspeh nemških podmornic: 16 ladij s 103.000 ton. Krajevni napadi pri Tuapseju — Napredovanje nemških čet vzhodno od Slagira — Nemško letalstvo napadlo angleške oklepne enote pri Marsa Matruhu — Napad na angleške in amerikanske prevoze pri Alžiru Hitlerjev glavni stan, 10. novembra. Nemško v'rhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno Vojno poročilo: Na področju pri Tuapseju 60 vrgle nemške in romunske čete v krajevnem napadu Sovjete iz njihovih postojank. Sovjetska bojna edinice je bila v ogorčenih borbah obkoljena in uničena. Na drugem kraju je bilo zavzeto močno sovjetsko oporišče. Vzhodno od Alagira je nemški napad po obvladanju sovjetskega odpora pridobil nadalje na prostoru. ... _ * .. , Na bojišču od dolnjem Donu so nemške in romunske letalske sile nadalje napadale poljske postojanke in zaklonišča sovjetske voj6ke. Italijanske čete so preprečile poskus prekoračenja reke. Na srednjem odseku bojišča so bile 60vjet6ke oskrbovalne železnice po letalskih napadih ponovno pretrgane. V bojih proti brodovju za_ oskrbovanje^ Leningrada 60 bile na Ladoškc ! 1 bombami tri ladje. kem jezeru potopljene z Pri Marsa Matruhu so nemški bojni letalci uničili več angleških oklepnih vozil in razpršili avtomobilske vrste. Nemški oddelek pod poveljstvom generalnega majorja Ramkeja. ki je bil začasno odrezan, je prizadel Angležem v tridnevnih bojih velike izgube, zaplenil več angleških vozil, jih nato uporabil zase in vzpostavi! zopet stik z glavnino vojske. Ameriške in angleške edinice vojne mornarice in ladje za prevažanje čet so bile od 6. novembra dalje v vodovju severno od Alžira podnevi in ponoči ponovno napadene od nemških in italijanskih letal. Po dosedanjih podatkih je bilo z bombnimi zadetki hudo j>oškodovanili 6 vojnih ladij in 4 trgovske ladje. Nemška podmornica je v zahodnem Sredozemlju 6 torpedom zadela angleško križarko razreda »Leander«. Ob obali Rokavskega preliva so lovska letala včeraj brez izgube sestrelila od angleškega oddelka, sestavljenega iz različnih letal, 12 aparatov, med njimi dva štirimotorna bombnika, 7 nadaljnjih letal so Angleži izgubili pri posameznih motilnih poletih nad morjem ob Franciji m nad Nemškim zalivom. Kakor je bilo objavljeno po posebnem uradnem vojnem poročilu, so nemške jiodmornice do- segle v borbi proti zavarovanim ladijskim spremljavam in posameznim ladjam nove uspehe. Na severnem Atlantiku, na Karaibskem morju, pri Trinidadu, v Gvinejskem zalivu in na morju pred Kapskim mestom je bilo jrotopljenih 16 trgovskih ladij s 6kupno 103.000 tonami. Dve nadaljnji ladji. 6ta bili torpedirani in močno jx>škodovani. Tovor več ladij je bil namenjen za ameriške čete na afriških tleh in je obstojal iz delov letal, streliva in drugih vojnih potrebščin. skupine, ki so 6. novembra plule iz Gibraltarja v smeri proti Sredozemlju, ter takoj javili sestavo, pot in hitrost nasprotnega brodovja. Te oglede je italijansko letalstvo v vzglednem sodelovanju z nemškimi letali opravilo ob zelo slabem vremenu, ker je bil ves skrajni zahodni odsek Sredozemlja pokrit z gosto meglo, tako da so se morali ogledniki ladjam močno približati in se izpostavljati letalski in protiletalski obrambi. Kljub temu pa so italijanske letalske posadke prinesle zelo važne podatke o namerah nasprotnega brodovja. Naslednjega dne so ti ogledniki spet povzeli ter še okrepili svoje delovanje in prinesli natančnejše podatke o gibanju angleških in ameriških enot. Za razliko od prejšnjih poskusov, da bi izsilila prehod skozi Sicilski preliv, je ladijska spremljava to jx>t plula v bolj razširjenih črtah ter se jx)časi pomikala, medtem ko so ameriški štirimotorni bombniki ter angleški lovci, ki so se dvignili z letalonosilk, ves čas leteli nad njo. Italijanski ogledniki so oprezovali za raznimi enotami nasprotnega brodovja ter sledili njihovemu gibanju na morju vzdolž alžirske obale. 8. novembra se je delovanje italijanskih oglednikov stopnjevalo od zore do mraka, tako da so lahko natanko popisali delovanje nasprotnih ladij vzdolž sredozemske obale severne francoske Afrike, kjer se je začel položuj počasi razjasnjevati. Sijajno delovanje italijanskih oglednikov, ki so se odlikovali v zelo težavnih okoliščinah, ter opravili znatno število poletnih ur, je italijanskemu poveljstvu prineslo vse potrebne podatke za takojšen poseg. l)o tega je prišlo, ko so se ladje približale delokrogu italijanskih napadalnih letal. Ob mraku 8. novembra so z italijanskih oporišč vzletele skupine torpednih letal, ki so nastopile ob strani nemških bombnikov ter ponoči dospele do Alžira, kjer so se takoj spustile v napad na številne parnike, ki so bili zasidrani v tamkajšnjem pristanu in so jih čuvale vojne ladje. Kljub kar moč hudemu odporu nasprotnega protiletalstva in navzlic poskusu, da bi se skrili za zastorom goste umetne megle, so italijanska letala imenitno opravila ves napad in opazila visoke plamene ter požare na raznih pomorskih enotah. 9. novembra zjutraj je bila posadka nekega italijanskega torpednega letala, -ki je bilo prisiljeno spustiti se na morje, najdena in rešena. Posadka je javila, da je zadela križarko, ki je bila že na pol potopljena. V Čudoviti odpor italijanskih pehotnih divizij pri E! Alameinu Divizija »Folgore« se je upirala dalj časa, kakor je bilo moči sploh upati Rim, 10. nov. s. Vsi časniški in radijski angleško-ameriški dopisniki iz Kaira so prisiljeni izkazati čast hrabrosti italijanskih pehotnih divizij, ki so bile zaposlene na južnem delu bojnih črt pri El Alameinu v začetku bitke, ki še vedno poteka. Kakor se bo vsakdo spominjal, se te divizije v prvih dneh napada niso umaknile niti za korakh, in ko se je bolj na severu začel premik na druge postojanke, so še dolgo in prav do konca koncev držale lastne postojanke zoper ponovne nasprotnikove napade. Agencija Reuter je včeraj ob 1.30 iz Kaira oddala naslednje poročilo: »Pri naših napadih na jugu smo naleteli na hud odpor italijanskih divizij, posebno divizije »Folgore«. 8. novembra je dopisnik Roland priznal tole: italijanske pehotne divizije so se borile zelo dobro.« Prav tako je dopisnik Associated Pressa iz Kaira brzojavil: »Italijani so se borili zelo dobro, posebno divizija »Folgore«, ki se je upirala dalje časa, kakor pa je bilo sploh mogoče upati.« V Parizu zahtevajo napoved vojne Angliji Protestna zborovanja v zasedeni francoski prestolnici Pariz 10 nov. s. Vsi listi objavljajo dolga poročila o manifestacijah, do katerih je* prišlo v nedeljo Zaradi tega je bilo odpovedano veliko ljudsko zborovanje, ki bi moralo biti na konjskem dirkališču in na katerem bi moral^ govonti Doriot, pač pa sc je zbralo popoldne več tisoč Parižanov, članov francoske ljudske stranke in francoske ske mladine na Elizejskih poljanah, da bi dali duška svojemu ogorčenju nad novim angleško-ameriškim' zločinom. Z vzkliki: »Napovejmo vojno Izjava nemškega in francoskega poslanika v Parizu o napadu na severno Afriko Francija se bo branila s svojimi silami in s pomočjo drugih držav Pariz, 10. nov. s. Nemški poslanik v Parizu in francoski poslanik de Brinon sta včeraj sklicala italijanske in nemške časnikarje ter časnikarje iz drugih držav, ki so članice trojne zveze. Dala sta jim izjavo o angleško-ameriškein izkrcanju v francoski sev. Afriki. Pregled vojaških novic je dal nemški minister, ki je dejal: >V noči od 7. na 8. november je iz Gibraltarja odplul ogromen konvoj proti severno afriški obali. Okoli 4 zjutraj je prišlo do iz: krcanja vzhodno in zahodno od Orana, pri Alzenu blizu Alžirja, pri rtu Matituan in pri Safijii v Maroku. /. izgubami za napadata« so spodleteli poskusi za izkrcanje v pristaniščih v Alžiru in Oranu. Med drugim sta v Alžiru bili izgubljeni dve torjjedovki. Domnevajo, da štejejo sile, ki jih je pripeljal konvoj dve ali tri divizije. V trenutku izkrcanja je poveljnik posadke v Casablanci Bethuard skušal nahujskati francoske čete k vstaji, admiral Michael pa ga je dal takoj prijeti. Kaže, da je en bataljon še vedno uporniški. General Nogues je sporočil, da je položaj v Rabatu miren. Nato je v imenu francoske vlade govoril poslanik Brinon. Poudaril je odgovor maršala Petaina na žaljivo Rooseveltovo jxisianico ter podčrtal važnost sklepov, ki jih bo sprejela vlada na seji. ki se je sešla ob 18 v Viehvju. Dejal je, da je to odločilni trenutek za zgodovino Evrope in da se bo Francija branila z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Dodal je, da so francoska sredstva slabotna, toda da bo Francija prejela pomoč, ki bi ji jo bili drugi pripravljeni dati. Dejal je, da so pomorske edinice, razjjorejene po severni Afriki, brž posegle v boj. Nasprotnik je imel nekaj izgub. Francoska oklepnica »Jean Barth« je bila zadeta. Ivo je omenjal diplomatski položaj in ustavitev stikov med Francijo in Združenimi državami, je potrdil, da je predsednik francoske vlade Laval že dal navodila, da se takoj ustavi sleherno delovanje ameriških kon- Angležem, živel Petain in živel Doriot !< se je ljudstvo zvrstilo v sprevod, ki se je stalno večal, ter korakalo med špalirjem množic, ki so mu ploskale, od Elizejskega polja proti sedežu francoske ljudske stranke. Zbrana množica je priklicala ven Doriota, ki je skozi okno povedal zbranim, da se bo zvečer sešel z zastopniki francoske vlade v Parizu in z zastopniki narodov, ki bi utegnili dati pomoč Franciji v njenem boju. Pred vedno večjo množico Parižanov je Doriot ugotovil uspeh manifestacije in na vzkik »Vojna napoved Angležem!« odgovoril: »Zahtevam nekaj enostavnega, kar ste zahtevali vi vsi: vojno z Angleži! Ker pa smo mi francoski revolucionarji tudi ljudje dejanj, zato zahtevamo sredstev, da bomo to vojno začeli.« Govornik je nato proglasil nujnost, da se je treba povezati s sovražniki boljševizma in se priključiti borbi proti Anglosasom. »Če bi pred dvema letoma pretrgali odnošaje z Anglijo in sklenili zvezo z Nemčijo in če bi jx> vstopu Amerike v vojno pretrgali zveze tudi s to državo ter ne pustili, da bi mnogi vohuni živeli na našem ozemlju, bi bili mi danes mnogo močnejši.« Končal je takole: »Postavimo imperialno legijo za obrambo Francije in našeea imperija. Čeprav nas je bilo malo in nas ni bilo strah boriti se na prostranih stepali Rusije, pniv tako se bomo znali boriti na peščenih planjavah vroče puščave.« Angleško letalo obstreljevalo švicarsko vas Bern, 9. nov, AS: Preteklo soboto proti trem pojwldne je neko neznano letalo iz višine s strojnico streljalo na vas Arbedo v kantonu Ticino in na sosedni hrib. Na neki hiši so našli tu'lce za naboje. Žrtev ni. škoda je neznatna. zulov v francoski severni Afriki. Adrariral Darlan je v Alžiru, general Weygand pa nasprotno v Vichyju. tem napadu na nasprotno biodosje je bilo Amerikancem in Angležem gotovo prizadejane še kaj več škode, toda zaradi slaboga vremena je ni bilo mogoče natanko ugotoviti. Tudi nemško letalstvo je v teh nastopih krepko sodelovalo ter ponoči jxmovno napadalo v nizkem in strmoglavem poletu. Novo potrjenje o italijansko* nemškem bratstvu na bojišču v Egiptu Berlin, 10. nov. s. »Berliner Zeitung am Mittag« poudarja sijajno bratstvo po orožju med italijanskimi in nemškimi četami na egiptovskem bojišču. Potem, ko so osne čete zavzele nove obrambne postojanke, so se lotile taktike, ki naj bi prizadejala nasprotniku čim večje izgube, obenem pa povzročila, da bi se njegove %ile razdrobile on težavah pri preskrbi z orožjem in hrano. V tej taktiki so se Italijani in Nemci pokazali mojstre v vseh dosedanjih bojih v puščavi. Zatorej nemško ljudstvo, z njim pa tudi italijanski narod, mirno pričakuje trdih bojev v bližnjih dneh, ker ve; da bodo itali jansko-nemške četo znale poseči v boj z največjim junaštvom, da izpolnijo nalogo, ki jim je bila zaupana. Italijanske vojne izgube v oktobru Rim, 10. nov. s. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil poroča: Izgube, ugotovljene v oktobru ter tiste, ki jih ni v prejšnjih seznamih in za katere so do 31. oktobra dospele predpisane listine ali imena, znašajo: Egipt: padlih 560, ranjenih 447. pogrešanih 317; Rusija (13. seznam): padlih 277, ranjenih 602, pogrešanih 103; Balkan: padlih 388, ranjenih 466, pogrešanih 168. mornarica: padlih 56, ranjenih 118, pogrešanih 246; letalstvo: padlih 70, ranjenih 44, jiogrešanih 30. Seznami padlih bodo objavljeni v posebnem dodatku lista ^Oborožene sile«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena, nevenljiva hvaležnost domovine. Grška vlada je dobila italijanskega in nemškega gospodarskega svetovalca Dunaj. 10. nov. s. List »Siidost Echoc poudarja zadovoljstvo, ki ga je vzbudila v Atenah novica, da je biia dvema predstavnikoma Osi, pooblaščenima ministroma D’Agostinu za Italijo in Neubaeherju za Nemčijo, poverjena naloga, da vzameta v pretres gospodarska in finančna vprašanja Grčije, Grška vlada, ki se je zavedala nelahke naloge, da bo treba v državi uvesti nov rod in popraviti napake prejšnjih režimov, je že svoj čas izrazila željo, da bi dobila na razpolago dva svetovalca Osi. Minister za izdelavo Gotzamanis ima nalogo, da začne rzgovore s pristojnimi uradniki Rima in Berlina. Komaj sta pooblaščena komisarja prispela v Atene, sta že začela z delom in poskrbel« v dogovoru z zasebnimi oblastmi in grško vlado za potrebne podatke, na podlagi katerih bi lahko začela pretresati možnost za utrditev splošnega položaja v Grčiji. Italija in Nemčija sta takoj po padcu prejšnjega režima dali novi vladi močno pomoč, kajti med drugim sta pustili odprto pot za tekočo trgovinsko izmenjavo. Sedaj gre za to, da se vsa vprašanja ti red p za daljšo dobo in to je tudi smisel naloge, ki sta jo nrevzela imenovana izredna komisarja držav Osi. Japonci odobravata francosko stalftee do ameriškega napada na Afriko Tokio, 10 nov. s. Agencija Domci je sporočila, da je japonski zunanji minister izjavil, da v celoti odobrava stališče v>lade v Viehvju, ki se je upravičeno postavila po robu neutemeljenim nastojKim Združenili držav proti Franciji. Isti minister je dodal, da ie utemeljitev ameriške vlade /a ta napad brez vsake osnove in da pada mednarodna moralna odgovornost izključno le na Združene države in zato bo japonska vlada v celoti podprla vlado v Viehyju. Vsi nevtralni narodi so ogroženi od Angloamerikancev Tokio, 9. nov. AS. Poročevalni urad japonske vlade je tudi omenil izkrcanje anglesko-ameriških čet v severni Afriki in ga je označil za novo kršitev francoske nevtralnosti in suverenosti. Zdaj ni več nobenih zagotovil za nevtralnost, kajti nevtralni narodi so vsi enako ogroženi od Angloamerikancev. Govornik japonske vlade je v zvezi s tem omenil fran-cosko-japonski sporazum o Indokini, ko je grozila nevarnost angleškega vdora v lndokino. Wa6hingtonska vlada je proti tej pogodbi protestirala in zaprla ja^ponske kredite v Združenih državah. Danes pa so Združene države izkrcale svroje čete v Francoski Afriki proti volji Vicliyja._ Ta invazija je čisto v skladu e politiko Združenih držav, ki niso nikdar spoštoval« nevtralnosti drugih narodov. Zaplemba imovine uprnikov in ustanovitev zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu: Slane Kregar: Kompozicija, Člen 1. Premična in nepremična imovina upornikov se zapleni in izroči v last: 1. rodbinam vojakov in drugih državnih uslužbencev ali uslužbencev pomožnih ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrteV napadov v Ljubljanski pokrajini: 2. pohabljencem in invalidom navedenih vrst. Člen 2. Za imovino upornikov se smatra: 1. imovina, ki je last ubitih v boiih. ustreljenih ali po sodnem postopku usmrčenih: 2. imovina, ki ie last za orožie sposobnih moških v starosti od vštetega 18. do vštetega 1)0. leta, na so te osebe brez opravičenega vzroka odsotne z niihovega rednega bivališča: 3. imovina, ki je last oseb, ki so storile katero izmed naslednjih zločinstev: a) napad na edinstvo,* neodvisnost ali neokrnjenost države. b! napad na varnost države, c) oborožena vstaja, d) prevratne združbe, e) prevratna propaganda ali zagovarjanje prevratnih dejanj, f) napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb. ki pripadajo oboroženim silam. g) zločinstva zoper notranjo državno uredi lev, h) napad na iavno varnost ali na javni promet. Clen 3. Proti nasnovateljem. podpirateljem in vobče proti osebam, ki kakor koli da ie jo zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih deiani iz št. 3 prednjega člena 2., se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, poleg zaplembe imovine iste kazni, ki veljajo za dejanske storilce zadevnih zločinstev. Člen A. Zaplemba imovine se razteza tudi na imovino rodbinskih članov upornikov, če bi bil upornik po veljavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva. ' Člen 5. Predlog za zaplembo morajo vojaška poveliništva (kr. vojska, zbor kr. karabinjerjev, kr. finančna straža. M. V. S. N.) in policijski organi, ki so ugotovili odgovornost ose'b, zoper katere ie treba postopati, vložiti pri Visokem komisariatu. Hkrati z vložitvijo predloga rnoraio oblast-va iz prednjega odstavka opraviti sekvester imovine. ki ie na ostalem delu pokrajine, pa pri-rajo o tem poročati glede oseb. ki bivajo v mestu Liubliani Visokemu komisariatu, glede oseb. ki bivajo v ostalem delu Ljubljanske pokrajine na krajevno pristojnemu okrainemu komisarju in morajo obenem poskrbeti, da se sekvestirana imovina takoi izroči. C.e gre za nepremičnine ali za industrijska ali trgovinska podjetja, imenuie za imovino. ki ie v mestu Liubliani, Visoki komisar, glede imovine. ki ie na ostalem delu pokrajine pa pristojni okrajni komisar sekvestra z nalogom, da jo upravlja. Če ie imovina osebe, ki ie dala povod za ukrep, deloma v mestu Ljubljani, deloma pa v» ostalem delu pokrajine, imenuie sekvestra Visoki komisar. Stroški za sekvestra in upravo obremeniaio sekvestrirano imovino. Clen 6. Zaplembo premične in nepremične imovine, ki je last upornikov ali njih rodbinskih članov, po prednjih členih odredi z odlokom Visoki komisar. Ovedbe, ki se nanaša io na predlog za zaplembo, opravi Zavod iz člena 10.. ki poskrbi, če se zaplemba odredi, na podstavi tega odloka za prepis lastninske pravice zaplenjene nepremičnine na svoje ime v zemljiških knjigah pristojnega okrajnega sodišča. č'e Visoki komieai ne misli odrediti zaplembo. ' obvesti o tem zadevnega okrajnega komisarja in sekvestra z ukazom, naj vrne reči in nepremičnine, ki so pod sekvestrom, prizadetim strankam. Člen 7. Odlok o zaplembi se objavi v »Službe-nem listu« za Ljubljansko pokrajino in obsega poziv morebitnim imetnikom prenvčnin, po katerem koli naslovu in dolžnikom osebe, na katero 6e nanaša, naj prijavijo v 30 dneh od objave zavodu iz člena 10. te naredbe reči, ki jih imajo, in dolgove, katere imajo, s prepovedjo upravičencem ali drugim vrnili reči ali dolgovani znesek tudi le deloma, plačati. SGARAVATTI SEMENU S. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zeleniavo. krmila itd. Cbiedere offerte. — Zahtevajte ponudbo. Člen 8. Kršitelji prijavne obveznosti a!i prepovedi iz prednjega člena se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh let in v denarju do 10.000 lir, Odred: se tudi zaplemba neprijavljenih predmetov, oziroma če se predmeti ne vrnejo, plačilo njihove dvojne vrednosti Zavodu iz člena 10. Tudi se odredi dvojno plačilo zneskov, ki so bili nepredpisno plačani in se niso vrnili. Za sojenje teh kršitev je pr'stojno Višje vojno sodišče Višjega poveijuištva oboroženih sil »Slove-nia-Dalmazia«, oddelek v Ljubljani. Člen 9. Za terjatve, ki obremenjujejo sekve-strirane ali zaplenjene predmete in nepremičnine, ne sme nastati drugim osebam s tem nobena škoda, ako so nastale terjatve pred 18. avgustom 1942-XX. Obstoj takih terjatev se mora prijaviti zavodu t’-člena 10. v 80 drfeh od objave odloka o zaplembi v »Službenem listu«. Člen 10 Ko se odredi zaplemba, preneha sekvester iz člena 5 in se prenese imovina, hkrati e sekvestrovim poročilom o upravi, na »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini«, ki se v ta namen ustanavlja. Člen 11. Zavod iz prednjega člena je pravna oseba. Upravlja ga svet, ki je sestavljen iz predsednika.^ katerega imenuje Visoki komisar, in iz drugih štirih članov, katere tudi imenuje Visoki komisar na predlog Poveliništva oboroženih sil Ljubljanske pokrajine, Zveznega tajnika P. N. F. i v Ljubljani, inšpektorja za pravosodje pri Visokem komisariatu in Pokrajinskega korporacijskega sveta Ljubljanske pokrajine. Visoki komisar imenuje z odlokom nadzorstveni odbor treh članov, sestavljen iz načelnika računovodstva Visokega komisariata, ki odboru predseduje, iz enega člana, ki ga predlaga zvezni tajnik P. N. F. in enega člana, ki ga predlaga Pokrajinski korporacijski svet. Bilanca zavoda se mora na koncu vsakoletnega poslovanja predložili Visokemu komisarju v odobritev. Zavod se vodi po pravilih, ki se morajo predložiti Visokemu komisarju v odobritev in se objavijo v »Službenem listu t za Ljubljansko pokrajino. Pravila morajo1 obsegati predpise o postopku, kako naj se zaplenjena imovina dodeli interesentom iz člena 1. le naredbe ali zanje realizira. Dokler se upravni organi v redu ne konstituirajo, se postavi Zavodu na čelo izredni komisar, ki se pooblašča, da predloži pravila. Člen 12. Dodelitve, ki jih sklene »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini« in jih odobri Visoki komisar, 60 veljaven naslov, da 6e izvede v zemljiških knjigah vknjižba prepisa lastninske pravice do nepremičnine v prid koristnikom. Člen 13. »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini« je oproščen plačevanja vseh taks in dopolnilnih taks kakršne koli narave in vrste, v prid kakršne koli ustanove, izvzemši menične takse. Zlasti so prosti in oproščeni kakršne koli takse in dopolnilne takse, kakor tudi kakršne koli oblike davka prenosi tako premične kakor nepremične lastnine na omenjeni zavod na podstavi odlokov o -*3aplembi in od Zavoda na njegovega prvega naslednika, kakor tudi listine, kupoprodajne pogodbe, predlogi, odločbe in vpisi v zemljiško knjigo v zvezi in zaradi gornjih prenosov lastninske pravice in glede zadevnih zemljiškoknjižnih vpisov in glede izbrisov drugih stvarnih pravic. Člen 14. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 6. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. EIAR — Radio Ljubljana Torek, 10. novembra. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X —« 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Simfonična glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Novi orkester vodi dirigent Fragna —15 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče »La Voce del Gadrone — Columbia« — 19 »Govorilno italijansko*, prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved ča6a — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Lirican prireditev družbe EIAR: »Seviljski brivec«. — V odmorih: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci — zanimivosti v slovenščini, — Po končani operi: Poročila v italijanščini. Šport I 0d nedeljskih državnih prvenstvenih tekem J v italijanskem C razredu bi bilo omeniti zmago (torizie nad Magazzini Generali 2:0, triestinska Ponziana je izgubila od Oriona z 4:3, Fiumana pa je pobrala obe točki od Trevisa. Tekma je končala z 2:1. Najboljši letošnji deseterohojci. Med najboljše atlete te vrste moramo šteti Nemca Schmidta, ki je dosegel letošnje leto skupaj 7280 točk. Schmidt je letos presegel vsa pričakovanja in je tako rekoč prekosil samega sebe. Na drugem mestu vidimo Švicarja Aneta, ki je nabral 7078 točk, potem pa slede po vrstnem redu do 10. mesta atleti: Danec Thomson z 7005 točkami, Italijan Polone, Finec Sonek, Nemec Hermann, Šved Waex-berg, Švicar Schori, Nemec Strašen in Italijan Ossena. Za 22. t. m. je napovedano meddržavno nogometno srečanje med Turčijo in Madžarsko. Tekmo bodo odigrali v Budimpešti. Madžarski zvezni kapetan Vaghy bo postavil skoraj iste može, ki so pred nedavnim odigrali zmagovito tekmo proti Švici. Tri mesta bo zamenjal, in sicer vratarja, desno zvezo in pa srednjega napadalca. Novi kandidati za ta mesta so Vecsei od NAG-a. Marosvari od \VMFC in pa Zsengeller od Ujp^sta. Madžarsko moštvo je imelo za navedeno predstoječe srečanje že nekaj vežb. Nemška državna nogometna reprezenta!:"a bo 22. t. tn. odigrala svojo zadnjo letošnjo meddržavno tekmo s Slovaki. Tekma bo v Bratislavi in vlada v slovaški prestolnici kakor tudi med nemškimi klubi za to srečanje že veliko zanimanje. Obe predstavništvi se za tekmo temeljito pripravljata. Medmestna nogometna tekma med Dunajem in Berlinom bo odigrana v berlinskem^ olimpijskem stadionu. S štaier$kfi«a Koncert sloveče italijanske violinistke t Mariboru. V sredo 11. t. m. bo v Mariboru koncertni večer, na katerem nastopi sloveča italijanska violinska virtuozinja Lilia d’Albore. Naslopila je že v mnogih nemških mestih, zlasti pa je zaslovela po koncertu v Berlinu, na Dunaju, v Oslu, Amsterdamu in seveda predvsem v Rimu. V Hudinji pri Celju je bil prirejen kuharski tečaj za žene in dekleta iz celjskega in trboveljskega okrožja. Za zaključek je bil tovariški večer, pri katerem so tečajnice postreglo gostom z jedili iz enega lonca in z vojnimi močnatimi jedmi. Visoka obletnica poroke. V polni duševni in telesni čilosli sta pretekli petek praznovala v Radvanju 55 letnico svoje poroke Gašpar Vračko, upokojeni železničar, in njegova zvesta družica Helena. Redka svečanost je združila ožji krog sorodnikov in sta bila sivolasa zakonca deležna prisrčnih čestitk. V vojno pomožno službo je letos uvrščenih 700 spodnještajerskih deklet. V času od 3. do 5. novembra so bila poklicana v posebna taborišča. Število je letos za 100 deklet višje kakor lani. Prosvetni večeri v Celju so se pričeli 5. t. m., ko je profesor Gregor Schwarz-Bostunixsch predaval o prostozidarstvu. V torek 10. t. m. bo večer vesele glasbe, na katerem nastopi klavirist dr. Kuhlmann iz Gradca. Dva dni nato bo akademski slikar Anton Klinger predaval o bistvu umetnosti, 17. t. m. bo govoril inšpektor Jož-3f Braumiiller o zbiranju znamk. 23. t. m. pa bo inž. Mazzoni iz Berlina predaval o Albaniji. Vrsto prireditev v novembru bo zaključil deželni konservator dr. Valter Semetkovsky s predavanjem o gradbeni sliki Spodnjega Štajerja. Prireditve so v okrožnem domu Heimatbunda. rp|. Zurc Zuhw, 0. novembra 1042. Naznanjamo, da nas je v starosti 83 let, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mama, stara mama in prababica, gospa Ana Javornik Fogreb predrage pokojnice bo v sredo, dne 11. novembra 1942, ob desetih dopoldne na farno pokopališče v Žalni. Žalujoči ostali S. S. VAN 01 NE: lp 13 \$Jkh,ivnoJt*d tekal •“iaiiiniiius::::.. -=!iisiiiismfe„ -“1®*!«.. ■“sffiiiSiiiiiia. _ M ,1 „ , I! , , ' ■" i Kriminalni roman Markham je jasno i>okazal, da ga takšno vmešavanje razburja. »Kaj želite?« je vprašal prišleca. »Upam, da vas ne motim,« se je opravičil Pardee. »Sem hišni prijatelj. Stanujem tu nasproti in sem slišal, da se je tu nekaj izrednega zgodilo. Ali vam lahko na kak način kaj koristim?« Arnesson je nalahno- požvižgal. »Dragi moj Pardee! Čemu tako prikrivaš svoje govorniške sposobnosti, ki so tvoj posebni naravni dar?« Pardee je zardel. »Zagotavljam vam, Arnesson...,« je začel, a že ga je zmotil Vanče: »Pravite, da stanujete tu nasproti, gospod Pardee. Ste morda danes dopoldne kaj sumljivega opazili v tej niši?« »Nič, res ne. Moja knjižnica je ob Cesti 75 a in bil sem vse dopoldne pri oknu. Bil sem zatopljen v pisanie in nisem opazil nič nenavadnega. Šele po kosilu sem postal pozoren na množico ljudi, ki se je gnetla okoli policijskih avtomobilov.« Vanče ga je na skrivaj pozorno opazoval. »Ste danes dopoldne koga videli, da bi prišel v to hišo, ali odšel iz nje, gospod Pardee?« je nato vprašal. Pardee je počasi odkimal. »Nikogar, ki bi vzbudil kakšno moje posebno začudenje. Okrog desetih sem videl dva mladeniča, prijatelja gospodične Dillardove, da stn pozvonila pri vhodu. Malo pozneje pa sem opazil Beedle, da je odšla z doma na tng. To je vse. »Pa niste videli, da bi bil kdo od tistih dveh mladeničev spet odšel?« »Se ne spominjam.,. Pač, trenutek, prosim: če se ne motim, je eden njiju odšel skozi železna vrata, ki vodijo s strelišča na cesto. Toda, morebiti se mi je samo tako zdelo.« »Kdaj je to bilo?« »Ne bi vam mogel točno povedati. Morda pol, morda cejo uro po njegovem prihodu.* »Se ne spomnite, da bi bil danes dopoldne še kdo drug prišel v to hišo, ali odšel?« »Okrog pol ene, vprav tedaj, kosem vstal, da bi šel kosit, sem videl gospodično Dillardovo, da se je vrnila s teniškega igrišča. Spominjam se, da je pozdravila kar s teniškim loparjem.« »Eden tistih dveh mladeničev, ki ste ju videli iti dopoldne v to hišo, je bil umorjen,« je dejal Vanče. »Gospod Robin, to se pravi, Taščica,« je pripomnil Arnesson in pri tem nekam smešno in šaljivo spačil obraz. »Za lx>žjo voljo! Kaj vendar pravite?« Videti je bilo, da je Pardeeje-va osupljenost resnična in občutena. »Robin? Prvak lokostrelcev?« »Da, prav 011,« je ponovil Arnesson. »Uboga Bella!«* (Spričo takega Par-deejevega vedenja in njegovega vzklika je Vanče postal še bolj pozoren. Še ostreje je motril Pardeeja.) »Upam, da je ta žaloigra ne bo preveč pretresla.« Arnesson je na to pripombo odgovoril z eno svojih običajnih zbadljivk. Toda Pardee se očividno ni dosti zmenil zanjo. »Ali bi lahko govoril z gospodično Dillardovo in njenim stricem?« je nato vprašal Markliama. »Prosim, samo izvolite,« se je oglasil Vunce, preden se je Markham mogel odločiti za odgovor. »Najdete ju v kujižnici, gospod Pardee.« Ta se je mrmraje zahvalil in odšel- »Čuden človek!« je brž pripomnil Arnesson, čim je Pardee zaprl vrata za seboj. »Kar koplje se v denarju ter živi v brezdelju. Njegova edina strast je šah ...« »Šah?« Vanče je z zanimanjem pogledal Arnessona. »Je morda on tisti John Pardee, po katerem se imenuje v šahu nek gambit?« »Da, vprav tisti.« Arnesson je pomežiknil in se posmehljal- »Dvajset let je potreboval, da je izvedel svoj tako sloviti šahovski napadalni načrt. In uspel je, srečni človek! Bil je predsednik in organizator neštetih šahovskih turnirjev in je imel priliko poglobiti in uveljaviti svojo iznajdbo ter jo razložiti v posebni knjigi, s katero si je pridobil največjo slavo. Pred kratkim je organiziral celo vrsto tekem med šahovskimi mojstri in vse stroške kril sam. Vse to pa le pod pogojem, da se bodo pri teh tekmah mojstri držali izključno le njegovih novih poti v šahovski igri. Toda, hočeš nočeš, zgodilo se je tole: Ko so se svetovni mojstri, kakor na primer Lasker in Capablanca spravili na to, da tiste njegove nove poti v šahovski igri ovržejo, je šlo vse v zrak. Žalostno, kaj? In še toliko bolj. ker je bil to za Pardeeja strašen udarec. Od tedaj ni več prejšnji Pardee. Ves je utrujen, nezaupljiv in je predčasno osivel. Človek, ki je dokončal...« Policist v uniformi se je spet pojavil pri vratih ter pomignil Heathu, naj gre ven. Narednik, ki se ni prav preveč hudo zanimal za Arnessonovo ripovedovanje, si tega ni pustil dva-rat reči in je brž izginil skozi vrata. Čez nekaj trenutkov pa se je že vrnil z nekim lističem v roki. »Zanimiva stvar, gospod,« je dejal in pomolil Markhamu tisti listek. »Policist je našel ta listek na pol zataknjen v pisemski nabiralnik tam na vogalu.« Markham je ves presenečen radovedno ogledoval listek, potem pa ga brez besede jx>molil Vanceju. Bil je to kos navadnega trgovskega papirja. Bilo je na njem nekaj vrstic napisanih s strojem, na katerem je moral biti modri trak že precej obrabljen. Prva vrsta se je glasila: Joseph Cockranc Robin je mrtev. Sledilo je vprašanje: Kdo je ubil Taščico? In potem: Beseda Sperling pomeni >orabec*. Spodaj v desnem kotu. kjer je mesto za podpis je bilo z velikimi črkami zapisano: ŠKOF. V. poglavje. ZENSKI KRIK. Sobota, 2. aprila ob 14.30. Vanče je vrgel oči na čudno poročilo s še bolj čudnim podpisom, potem pa si nataknil naočnik in si dolgo časa ogledoval listek. Nato ga je ponudil Anderssonu: »Glejte, to je važen člen za vašo enačbo,« je dejal in ga posmehljivo pogledal. Arnesson je nestrpno pretehtaval napisane besede, nato pa listek položil na mizo ter pri tem nekam čudno spačil obraz. »Stavim, da duhovščina nima ničesar opraviti s tem. Duhovniki se ne ukvarjajo z znanstvenimi vprašanji in matematika jih tudi prav preveč ne zanima. ŠKOF ... Nisem nikdar poznal monsjgnorjev ... Mislim, da lo neznanko lahko brez nadaljnjega odpravim iz svoje enačbe...« Večer simfonične glasbe Ljubljana, 10. nov. Iz pritajene komorne tišine ljubljanskega kvarteta in tria smo snoči zapluli na širne vojie ljubljanskega simfoničnega orkestra, ki ie bo-j« z izdatno zvočno večerjo štirih glasbenih ve-“Kanov Smetane, Čajkovskega, Schuberta in 'erdija utešiti žejo premnogih ušes v napol-nieni barki Unionske dvorane. Zapiski glasbenih prireditev zadnjih dvajset let v Ljubljani tehtno pričajo, da so ravno simfonični koncerti privabljali najveČje mno- čistih flageoletov. Vse to in še obširnejše kadence povrh so pač stvari, ki laskajo naši skrili (včasih tudi naivni!) žilici po »paganinizmu«. Mnogo boli všeč pa mi ie njegovo melodično fraziranie in tu. tako iskreno sodim, ie Dermelj resnično doma. O Schubertovi •,nedokončani* simfoniji so že toliko pisali in povedali, da ji pač kratka časnikarska sodba ne bi mogla kaj vzeti ali prida dodati. Pravijo, da je Schubert vsak dan ob določeni uri čakal na nekem inestu, ker je upal, da bo kdaj srečal Beethovna, ki se ie odpravil na Kaplan Anton Hočevar — žrtev komunističnih krvnikov Ko smo pred dne- vi prejeli poročilo, da so komunisti odpeljali v noči od ‘25. na 26. -oktobra iz. Par.avega.. med vso našo javnostjo priljubljenega vzornega duhovnika kaplana Antona Hočevarja, skoro verjeti nismo mogli in smo odlašali z žalostnim sporočilom o njegovi smrti. Mnogi so še upali, da se gospod kaplan, ki je bil poosebljena dobrota in ljubeznivost, vrne, ker so menili, da so komunisti vendar že sprevideli, da je naše mirno ljudstvo vstalo proti njim prav zaradi njihovih pokoljev. Toda motili so se. Komunisti vedo, da morejo še vztrajati nekaj časa v svoji zaslepljenosti, če še naprej strahujejo ljudi z umori. Komunisti so, kakor se je sedaj točno zvedelo, ubili gospoda kaplana Antona Hočevarja nekje v gozdovih pod Lipoglavom do Orl. Gospod kaplan Hočevar Tonček, kakor so ga klicali fantje, ko je bil med njimi in z njimi prepeval slovenske pesmi, jo iz revne kmečke družine v Mali stari vasi pri Grosupljem. Že v gimnaziji v Ljubljani je imel zaradi značajnosti in ljubeznivosti ter družabnosti mnogo prijateljev. >Jovo mašo je pel šele pred tremi leti. Med ljudstvom je bil zelo priljubljen, zato je njegova smrt vzbudila v vsej soseski ogorčenje proti morilcem ter je po tem dogodku prisegla, da se bo v bodoče še bolj odločno borila proti zločinski »Osvobodilni fronti'. bice ie »Nedokončana«, kakor njegovo simfonijo kratko imenujejo. Nedokončana pa ni po svoji vnanji obliki, marveč iz notranje nuje: saj v bistvu predstavlja zadnji, a brezupni boj romantika, ki teži za enotnost klasične oblike. Začenja se v neotipljivem somraku enoglasnih basov ter se iz globin povzpne do melodije, ki kmalu spet pobledi v trepetajočem štiritaktnem tremolu, a se nato v tematičnem spevu oboe in klarineta zlije spet v durovo (D) toniko. Melodija v začetku in posebno še tema predstavljata »dokončan« in izredno lep spev. Schubert ie bil pač mojster pesmi in še v simfoničnih dimenzijah ni mogel zatajiti svoje prave žile: vtis imaš. ko da bi nujno moral imeti kakega zastopnika med godali, ki bi spet in spet ponavljal kratke spevne navdihe in ki se naj ne timakneio iz človeškega glasovnega območja. Ljubljanski simfonični orkester ie zanesljivo in voljno glasbeno telo. Trdno hrbtenico ima v goslačih, boli šepava pa so trobila in pihala, zato tudi ni pravega ravnotežja. (Si licet: tro bente in pozavne naj bi bile na bolj osrednjem mestu, ker se njihova glasovna moč pod balko- nno i ^vorano- tako da ie ljubljanska simfonija j vsakdanji sprehod. Veliki simbol te male zgod-uosenno po prvem desetletni imela ze kar lepo |zročilo. Povprek cenjeno so bili po sporedu *p Do izvedbi tako pomembni, da ie zbledel bhi postranski vtis sociološkega očesa, češ da v velikem »simfoničnem« navdušenju tlijo še drugačni nagibi ko čisto glasbeni, recimo kar Pošteno (nemara bo vredno dveh kapliic črnila!?): misel na »družaben dogodek« popleskan 3 toaletnim vprašanjem. * Ko smo že zapluli na simfonično morje, veslajmo v ravno smer naprej: ljubljanska simfonija je imela tudi svoie plime in oseke, po raznih bibavicah pa se zdi. da se je danes umirila v dovoli krepko skupino, ki bo omenjenemu izročilu verjetno dodala še marsikatero lepo stran. O orkestru samem pa nekaj podrobnosti l>olj proti koncu poročila. Za uvod so nam zaigrali Smetanovo slavnostno predigro k Libuši. S krepkimi fanfar-nimi potezami te potegne kakor angel Habakuka na mah iz sive ravni vsakdanjosti in te bosadi na prestol veličastja: Smetani ie zadostoval jasen in gladek stavek brez vseh večjih tematičnih zapletov, da je opravil svojo čarovnijo. Predigra ie kratka, strnjena celota, s pristnim in neposrednim vtisom pravega maestosa: kraljica Y>rihaja in je že tu: z uglajenimi dostojanstvenimi kretnjami se ziblje naprej in izgine. Prvi »piece de resistence« pa je bil Čajkovskega koncert za gosli in orkester v D-duru (Allegro moderato — Canzonetta — Finalel, v katerem je kot solist nastopil Albert Dennelj. Potrdil nam je sodbo, da je goslač resničnih odlik, ki se s tenkim sluhom utaplja v skladateljevo skrivnost ter venomer skuša izmamiti Pravi navdih. Njegove gosli so nežne, šibke in drhtijo, ne gospodujejo. Pravi Dermelj ie bil ravno v Canzonetti! Kadar ie Čajkovski pisal za solo in orkester (bodi solo za klavir ali gosli), ni štedil s črnilom. Solistu je zmeraj pošteno popopral. S tem nočem povedati, da ie bil to njegov preračunan namen, ker v pravem navdihu računa sploh ni, a je bila značaika njegovega širokega sloga, da ie tu pa tam rad vpletal prave »ruske'« vrtoglavosti. Dermelj ie marljivo predelal in prebiral yse pisano tehnično blago, ki mu ga ie nudil Čajkovski: nadrobil vse staccate. spolzel pa glisandih in se po raznih arpeggih in dvopriiemih vzpel do nom močno ubije.) Vse bi še bilo, če ne bi bilo toliko slabih nastavkov, majhnih nepazljivosti v ritardandih itd. zlasti pri trobilih. Kadar pa gre celo za solistične vložke, pač v takih resnih trenutkih ne sme biti zmazkov. Tu ho treba še vaj. Ko sem že pri splošnem »obiranju«. pa ne bi smel pozabiti na tolkala simfoničnega orkestra. Pohvaliti jih je treba, ker so izredno natančna in dobro umerjena. Če jih običajna kritika prezre, pač pozablja, kakšen bistven sestavni del so v simfoniji. Kaj bi Čajkovski počel brez njih in kaj šele VVagner? Krmaril le Drago M. Šijanec. Razen morda Čajkovskega ie imel pred seboj gotovo že stare znance. Na koncertu sem imel priliko. da_seni sosedu malo indiskretno poškilil v partituro Schubertove simfonije, pa sem se prepričal še »na oko«, da so bile drobnarije (zlasti dina^ mične) dobro obdelane. Pri Čajkovskein pa bi moral Šijanec svojo neugnano vojsko še bolj krotiti, pa bi Dermelieva delikatna igra lepšo zablestela. Ob holandski meji sem pred leti srečal starega dirigenta, ki mi ie pravil o raznih dirigentskih navadah ter razvadah in_ mi na koncu pomežiknil: »Veste, mladi mož. v muziki je zmeraj tako: brez afekta ie več efekta!« L. K. Znani mednar. madžarski plavač dr. Csik, je še vedno kaj dober sprinter, čeprav mu je že precej let. Zadnjič se je pomeril v vodi z nekaterimi svojimi najboljšimi sorojaki. Dosegel je spet prvo mesto in pastil za seboj celo izvrstnega Lleinerija, ki je 'letošnje leto pobral že veliko prvih mest. pa ne samo doma, pač pa tudi v inozemskih bazenih. Elemeriji je tildi sedanji državni prvak na 100 m, a se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom. Prvi je bil kot rečeno dr. Csik. ki je omenjeno progo preplaval v času 1:01,2. Nove oblačilne nakaznice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal v zvezi z novimi oblačilnimi izkaznicami naslednjo naredbo: Od 1. novembra t. 1. pa do 31. decembra prihodnjega leta morajo odrasli obeh spolov kakor tudi dečki in deklice kupovati tekstilne izdelke, ki so vezani na izkaznice samo s »posebno oblačilno izkaznico« (6vetlosive barve), otroci obeh spolov od dovršenega 1. do dovršenega 4. leta pa 6amo z »otroško oblačilno izkaznico« (rožnate barve). Naslovniki gornjih izkaznic smejo uporabiti po eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami in po eno tretjino odrezkov z rimskimi številkami v naslednjih treh razdobjih: 1. od 1. novembra 1942-XXI do 31. marca 1943-XXI, 2. od 1. aprila 1943-XXI do 31. avgusta 1943- XXI 3. od 1. septembra I943-XXI do 31. decembra 1943-XXI. Izjemno je tudi v prvem razdobju dovoljena naljava predmeta, za čigar nakup je treba po vrsti nakaznice odrezati več kakor 40 odrezkov z arabskimi številkami (pri osebni oblačilni izka^ici) ali 24 odrezkov (pri otroški oblačilni izkaznici), ako dotlej ni bilo še nobenega nakupa z uporabo arabskih številk. Za nakup prejice za šivanje, vezenje, krpanje in podlaganje so veljavne abecedne črke A do L Črke A, B in C 6e lahko uporabljajo v prvem raz* jiojjju (od 1. novmbra t. 1. do 31. marca prihodnjega leta), črke ©, E in F v-drugem razdobju (od 1. aprila do 31. avgusta prihodnjnga leta), črke G, M in I pa v poslednjem razdobju (od 1. septembra do 31. decembra prihodnjega leta). Tabela A (izdelki, ki so vezani na izkaznice) m tabela B (izdelki, ki niso vezani na izkaznice) iz naredbe Visokega komisarja z dne 8. novembra 1941-XX štev. 144 se z novo naredbo nadomeščata z novima tabelama A in B. Vse določbe, ki nasprotujejo določbam te naredbe, ali ki z njimi niso združljive, 6e razveljavljajo. Gradbena živahnost med Bežigradom in Sv. Križem Ljubljana, 9. novembra. Hitremu razvoju Ljubljane, oziroma naselja za Žalami,^ med Sv. Križem, Bežigradom in glavno železniško progo, kjer so lepi ravni predeli, primerni za gradnje novih hiš, je nedvomno pripomogla tramvajska proga in živahen promet. Pred nedavnim so bile tod le redke hišice. Zadnja leta, zlasti zadnji dve leti pa so začele v tem predelu nove hiše tako rekoč rasti. V tem naselju imamo sedaj že mnogo lepih, večnadstropnih vil in drugih hiš z lepimi vrtovi, tako da obeta biti ta predel našega mesta za Mirjem eden najlepših. Nastali so celi bloki stanovanjskih hiš in vrsta novih ulic. Posebno gosto so zidane nove hiše za ponosno bežigrajsko gimnazijo, močno pa se širi tudi naselje za Žalami. Kakor je razvidno iz gornje naredbe, bomo odslej imeli samo dve različni izkaznici, in sicer za odrasle, dečke in deklice enotno izkaznico v 6vetlosivi barvi, za otroke od 1. do izpolnjenega 4. lela pa drugo rožnate barve. Sistem točk je poenostavljen, ker so številčni predmeti združeni v nove skupine. Pri novi določitvi števila točk za tkanine je merodajna predvsem teža, ker je to najbolj v skladu z nameni racioniranja. Izjema velja 6amo za tkanine za delovne obleke, kjer je določeno najmanjše število točk in se teža ne- upošteva. Tudi število točk za konfekcionirane obleke je določeno v razmerju z uporabljeno težo tkanine. Tako je na primer določeno za moško obleko (jopič, telovnik, hlače), če je izdelana iz blaga, ki tehta preko 300 g na 1 kvadratni meter za odrasle moške 83 točk in za dečke 42 točk; za obleko, ki je izdelana iz lažjega blaga, pa 56 odnosno 28 točk. Za zimski plašč iz blaga, ki tehta preko 500 g na kvadratni meter, je določenih za odrasle 85 točk in za dečke 51 točk, za plašč iz lažjega blaga pa 71 odnosno 40 točk. V seznam racioni-ranih izdelkov so sedaj všteti tudi ovratniki. Za žensko celo obleko iz blaga, ki tehta preko 200 g na kvadratni meter, je določenih 44 točk in za deklice 33 točk, za obleko iz lažjega blaga pa 23 odnosno 17 točk. Za ženski plašč iz blaga, ki tehta preko 200 g kvadratni meter, je določenih 77 točk in za deklice 45 točk, za plašč iz lažjega blaga pa 38 odnosno 23 točk. t. m 'V- Lado Potokar, poveljnik partizanske zaščite na Polici, kraju groze, krvnik svojih rojakov in strahovalec mirnega ljudstva. Ljubljana K o tetiar Danes, torek, to. novembra: Andrej Av. Sreda, 11. novembra: Martin, ,šk. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska e. 31. Železniški upokojenci naj dvignejo »Prijave za prejemanje draginjskih doklad«, ki jih morajo predložiti vsi upokojenci ter vdove vsako leto pri najbližji edinici (žel. postaji), kjer so v staležn. Upokojenci iz Ljubljane in najbli/je okolice Ljubljane dobe prijave na postaji Ljubljana. Prijave mora vsak čim-prej vrniti potom postaje železniški direkciji. Opozarjamo, da je na obratni strani prijave zabeleženo ime posameznega upokojenca. Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15 bo v četrtek 12. novembra t. 1. ob 15, ko bodo prišli na dražbo v letošnjem aprilu zastavljeni predmeti, Ti bodo razstavljeni isti dan od 10—11 v uradnih prostorih zastavljalnice. Strokovno-nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila iz poslopja ljudske šole na Grabnu v ljudsko šolo na Prulah ter pričela z rednim poukom, ki bo vsako sredo in petek ob 14. Prosimo gospode mojstre, naj svoje vajence redno pošiljajo k obveznemu pouku. Stari domači običaji. Naše stare običaje od kolednikov do jurjevanja in čez je treba spet oživiti. Popis teh običajev in podrobna navodila za njihovo uvedbo v našem družinskem življenju najde vsaka družina v knjigi »Veselja dom«, ki bo izšla v naslednjih dneh v Slovenčevi knjižnici. Poleg tega vsebuje delo še pester izbor najrazličnejših iger in razvedril za vsak letni čas, za vsako vreme in za vsako število sodelujočih. Družina s sedmimi nepreskrbljenimi šoloobveznimi otroki lepo prosi kakršne koli podpore v denarju, v obleki, v živilih in drugo. Zima je pred vrati, mati bolna, otroci pa slabo oblečeni. Dobrim srcem naj Bog povrne! Darila na upravo »Slovenca« pod »7 otroke, kjer je tudi naslov družine. Upraviteljstvo 1. deške ljudske šole na Ledini sporoča staršem, da prične delovati otroški vrtec na Ledini v petek 13. novembra Vpisovanje bo v četrtek 12 novembra od S. do 12. v I. nadstropju v upraviteljevi pisarni. K vpisu na pridejo tudi oni starši, ki so svoje otroke že vpisali, da dobe potrebna navodila. Sprejemali se bodo otroci od 4. do 6. leta. Letos bodo dobivali potrebni otroci v otroškem vrtcu od občinske podporne ustanove tudi ko6ilo. Oni starši, ki žele da bi njihov otrok prejemal kosilo, naj to pri vpisu povedo. PIANTE - SADIKE da frutto, da giardino, da bosco — sadne, vrtne, gozdne SBI - DiTTA RAFFAELO FEDI P I S f o I A Catalogo cralia — Katalog zastonj! Ijjiihljonsko gledališče Drama. Torek, 10. novembra ob 16.30: »Šest oseb išče avtorja«. Red Torek.’ Sreda, 11. novembra ob 16: »Hamlet*. Red Sreda. Četrtek, 12. novembra ob 16.30: -Gradbenik Solnes«. Premiera, lletl Premierski. Petek, 13. novembra ob 15: »Oče naš«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Opera. Torek, 10. novembra ob 16: »Don Pasquale«. Red B. Sreda, 11. novembra ob 16: »Traviata«. Red A. Četrtek, 12. novembra ob 16: »Seviljski brivec«. Red Četrtek. Petek, 13. novembra: Zaprto. ROKODELSKI ODER Kdo si danes ne želi lepih sanj o sreči in veselju? Pridite prihodnjo nedeljo na Rokodelski Oder in uživali boste pravljico, v kateri zmagata ljubka prisrčnost in dobrota. Pa vendar se la pravljica ne začne z »živela je nekoč ...«, »Roksi«, kol je komediji naslov, še živi in njena pravljica jo resnična, saj se dejanje odigrava v svetu sodobne Amerike. Vsem, ki hlepe po žarku veselja, želimo svidenja pri »Roksi«. Iščem stanovanje, po možnosti kuhinja in dve sobi, zase in svojo ženo! Ponudbe pod »Učitelj« na upravo »Slovenca«. Kdor mi stanovanje preskrbi, bo dobil primerno nagrado. A TVF.NNFRV DVE SIROTI »Zakaj... tako zabaven in tako plemenit mladenič je.. Sedaj se nahaja pri stari teti. ki je večkratna milijonarka in' ga bo naredila za dediča ...« »Vedite, Roger! Da si bomo na jasnem v naši družini: vi bi pa že resno morali misliti na to, da si izberete ženo. Vaša teta in jaz bi vam lahko dobila bogato in lepo gospodično . 1 »Ki jo bom sfioznai šele tedaj, ko bom stal tik pred podpisom j>oročne pogodbe? Ne stric, če si vi tako zamišljate zakonsko zvezo, potem bom ostal rajši samec.« Vrata so se znova odprla in sluga je prišel povedat, da bi s? številne gospe in gospodje radi poklonili novemu načelniku policije. Roger je ponudil roko svoji teti in vsi trije 60 odšli proti sprejemnici. VIII. Isto uro ko je Roger skupaj s teto in novim načelnikom poMoiie u;ral gosti-teljsko vlogo, je iz Ramboulliata odšla kočija v smeri proti Parizu. Zadaj je sedel strežaj, ki je kadil pipo, seveda z dovoljenjem svojega gospoda markiza de Presiesa ki je sedel znotraj udobno zleknjen. Imenitni gospod se je silno dolgočasil ter mu niti očarljiva pokrajina niti krasni kraji niso mogli razvedriti duha. Mislil je, kako žalostno ie biti dedič bogate tete, ki še noče umreti, toda v pomoč ji mora biti in se do brezumja dolgočasiti, med teni ko bi se lahko v Parizu, v 6Voji vili »Sveži zrak«, predaja! zabavi. »Hej, kočijaž, kaj tvoji konji spe?« »Ka| pravite, gospod? Drvimo kot veter! Prav gotovo pa mnogo bolj kakor pa kočija, ki vozi iz Ev'reuxa!« Markiz je pomolil g,lavo ven, da bi videl kočijo, ki jo je omenil kočijaž, in v trenutku, ko sta si bili kočiji druga ob drugi, je lahko videl krasno žensko glavo, ki je molela skozi okno. »Presneto, kako je dražestna!« Toda dražestna mladenka se je takoj umaknila nazaj, čim je videla, da jo nekdo opazuje. Plemenitaš 6e je spet zleknil po blazinah in znova začel tarnati nad dolgočasnostjo potovanja. Mislil 6i je, da bi bilo mnogo zabavnejše^ če bi imel za druščino tisto dražestno žensko. Močan sunek ga je vrgel kvišku. »Kaj pa je?« »Gospod, ce6ta je 6laba, pa sem moral konje obrzdati.« »Dobro, pa uslavi, da bom izstopil in naredil nekaj korakov.« I Pustil 6i je dati palico in sončnik in ' se začel sprehajati po travniku, ko je zagledal, kako prihaja poštna kočija, katero , je poprej 6 svojim vozom prehitel. | Po 6tarem običaju je postiljon odprl vratca in povabil potnike, naj izstopijo in si malce pregibljejo ude. De Preslesu je poskočilo srce ob misli, da mu bo ta nepredvideni postanek kočije dal priliko, da bo ponovno videl lepo deklico. In res, kakor da bi vedela za plemenitaševo misel, je izstopila. Obrnjena proti notranjščina je govorila z neko drugo osebo in ji rekla, da ne bo dolgo odsotna. • Ker pa je bila stopnica precej visoka, 6e je markiz približal in deklici ponudil roko. Misleč, da ima opravka s katerim izmed potnikov poštne kočije, je sprejela ponujeno uslugo, ko pa je uvidela, da je bil to plemenitaš, lastnik krasne kočije, se je vljudno zahvalila in se oddaljila. »Toda za vse na svetu,« si je dejal markiz, »se ne bom odpovedal kratkemu klepetu s tako ljubko deklino. Bom že poiskal priložnot in načel pogovor.« Sreča mu je bila naklonjena, kajti zagledal je na tleh robček. Pobral ga je in stekel za Henriko. Dekle se mu je znova zahvalilo in 6e hotelo umakniti, toda de Presles ni bil tega mnenja. »Kako utrudljivo je to potovanje,« je dejal. »Vi potujete brez dvoma v Pariz«. »Da, moja sestra in jaz.« »Ali imate starše ali prijatelje?« »Da. Greva k 6taršem najine matere.« Henriki je bilo nerodno govoriti 6 tem gospodom in ker ni bila izkušena, je nestrpno pričakovala srečnega konca poplave hvalnic, ki jih je markiz pel na račun Pariza in narave. Da bi naredila konec razgovoru, je začela deklica trgati cvetlice. Malce oddaljen je de Presles občudoval gibčnost in vitkost mladega dekleta, kakor tudi lepo oblikovane noge. Že 6e ga je polotila zaljubljenost. Hotel je poskusiti z novim naskokom »Gospodična, lahko vam ponudim svojo pomoč, sicer ne osebno, pač pa bi lahko eden mojih 6lug prišel k prihodu poštne kočije in se 6tavil vam in vaši sestri na razpolago, dokler vidve ne bi zdravi in srečno prišli do vajinih staršev.« »Hvala, gospod, kajti soprog tiste dobre gospe, h kateri potujeva, se je ponudil, da bo naju prišel počakat k prihodu poštne kočije.« Tedaj je kočijaž pozval potnike, naj vstopijo in Henrika, ki je umaknila roko, katero ji je prijel de Presles, da bi jo poljubil, je urno skočila v voz in 6e vse-dla zraven sestre. De Presles je obstal in gledal za kočije- ki 6e je oddaljevala, |x>tem na ie skočil v svoje vozilo in ukazaj vozmk i, naj požene kome. Ko je 6trežaj Lafleur 6lišal svojega gospodarja, ki mu je velel stopiti v kočijo, je sprva obetal in okieval. Potem pa je ubogal in se vsedel v kot. Lafieur ni bil bedak, pač pa zlobnež. Kot služabnik, včasih pa celo kot markizov zaupnik, je sodeloval pri vseh pustolovščinah, ki jih je uganjal mladenič. Komaj se je vsedel, mu je de Presles že začel govoriti. Pripovedoval je o neki deklici, ki potuje 6 poštno kočijo, katero pa bi rad še danes zvečer spryel v svoji vili ob slovesnosti, prirejeni na čast njegovega povratka. Rekel je, da bo izstopila v Parizu, kjer jo bo pričakoval nek družinski prijatelj. Lafleur je takoj razumel 6vojega gospoda markiza in v mislih že zasnoval poraben načrt, potem pa zahteval od gospoda denar, da bi lahko uspešno izvedel svoj naklep. Ko se je vrnil na svoj prostor, je začel 6trežaj tuhtati in premišljevati o vsem. kar mu je gospod povedal. Gotovo bi bil zločin povesti to mlado nedolžno jx>deželanko v vilo »Čisti zrak« med markizove prijatelje in operne baletke. Strežaj je poznal večerne prireditve 6vojega gospodarja in vedel je tudi, kako so se končavale. To so bile prave orgije, ki bi se zagnusile celo takšnim, ki so bili bolj neobčutljivi kakor pa on. Toda po drugi strani je on le strežaj m zato nima pravice vtikati nosu v početje svojega gospodarja in zato se ne sme uda-jati nobeni mehkosrčnosti. Kočija je brzela. kajti Lafleur je dejal svojemu gospodu, da mora priti do namembne postaje poštne kočije najmanj tri ure poprej, kakor pa poštna kočija 6ama. Treba je bilo pripraviti nekaj nedovoljenih sredstev. 6 katerimi bi se dala ca nekaj časa izločiti pozornost mladenke ... in Lafleur je iz tega nameni jDotegnil iz žepa 6dneva složnosti« predvsem posvečen malim mestom in vasem. Ker vse stranke in vsi časopisi ta pokret podpirajo, je veliko upanja, da bo uspešen.