v	P©sam@3sia itevläke 1 ©In»
Štev. 234.
¥ llobilani, v torek 6, novembra 1923.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
JUTI?
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzamši pondešjke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22‘—
Uredništvo: Woifova uiica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Zbor zaupnikov SLS.
Naše pričakovanj e se je izpolnilo SLS se je po svoji iz ljudstva izbrani delegaciji izrekla za politiko stalnih kompromisov, ostala je pri elastični »srednji liniji«.
Nismo tako ozkosrčni, da bi zavidali SLS njeno notranjo in zunanjo kohezijo. Ne, nikakor ne! Nasprotno se nam zdi pravilno, da tudi v širših plasteh slovenskega naroda dozoreva uvidevnost, da igra z ekstremi škoduje navadno le tistemu, ki jih uprizarja. Navzlic temu pa se ne moremo ubraniti vtisu, da je v stranki premagal formalizem idejo in da je bil zbor zaupnikov le sredstvo, v katerem je zadobil od zgoraj inavgu-rirani formalizem svoje konkretno odobrenje. Kdor je pričakoval dalekosežnih sklepov, se je bridko razočaral. Mirno lahko rečemo, da nismo spadali v skupino onih, ki so jedva pričakovali senzacijo kakega razkola, kajti ves ustroj SLS in vzgoja njenega starega zaupniškega kadra ne pripuščata radikalizacije niti na desno še manj na levo, a kamo-Ii temeljitega pretresanja dejanskega položaja, v katerem se nar haja ne toliko slovensko ljudstvo, temveč celokupna kraljevina Srbov, Hrvatov ün Slovencev.
Priznati se mora, da je SLS v maskiranju dozdevno globljih idejnih raz-PokMn naravnost nedosegljiva. Da bi Prikrila idejno rivali teto med dr. Korošcem in krščanskim socijalistom dr. Gosarjem, je včeraj prepustila vodstvo zborovanja slednjemu, zavedajoč 'se pri tem primitivne učinkovitosti na onega, ki ne pozna zakulisnih energij in predpostavk. Načelnik stranke, g. dr. Korošec je govoril o splošni politični situaciji. Ce pomislimo, da so bili zaupniki že na predvčerajšnji konferenci na njegov ekspoze temeljito »pripravljeni«, nam ne bo težko uganiti, da-li je bilo opozicijonalnim elementom sploh mogoče, prepričati večino o pravilnosti ali nepravilnosti doslej zasledovane politike ali ne. Dr. Korošec je govoril zmerilo, dvorana je bila v oblasti njegovega ambijenta. Tudi dokaz, dia ga je negativna politika njemu poverjene stranke izučila v marsičem, zlasti v ugotavljanju vedno veljavnega zakona o vzročnosti v sklepanju kompromisov. Zagovarjal je Politiko svoje stranke s posebnim ozirom na HRSS in na sestavo homogene vlade. Kakor je bila njegova nekdanja koncepcija o »reviz i j oni stičnem bloku« z DavMovičem precej meglena, tako je bila sedaj sklepna obramba proti demokratskim očitkom glede homogenega režima zelo malo tolažljiva: možu gre sicer nekoliko zasluge, da se je razšla koalicija, toda slovensko ljudstvo je moralo to vsekakor čudno potezo plačati zelo drago: ostalo je brez vpliva na vodstvo državnih poslov. Koalicija je šla, ni pa z njo izginila iz našega javne-£a mnenja in državnega življenja potreba konsekventnega pristajanja na oni ustavni kurz, M ga je bila ta koalicija udejstvila v Vidovdanski ustavi....
Zaupniki SLS so včeraj sprejeli resolucijo, čije vsebina- je taka, da smo slutili njeno koncepcijo še istega dne, ko
bilo strankino zborovanje sklicano.
O trdila se je politika, ki jo je SLS vo-jVa SD?.razunmo s Hrvatsko republikansko seljačko stranko ter z Jugosloven-sko muslimansko organizacijo. In parlamentarni delegaciji je zbor zaupnikov Prepustil popolnoma svobodne roke, tako v taktičnih kakor tudi političnih vprašanjih, toda le do — vstopa v vla-^	, Torej se je pomislilo tudi na to
»eventualnost«.., Naj ge omenimo, da |e zbor soglasno in ponovno izvolil dr. Korošca za načelnik^ prot. dr. Remca Pa za podnačelnika stranke.
Kakšen je torej facit? Neodrejenost. Klerikalna stranka ostane i v naprej sfinga političnega življenja slovenskega naroda. Najvišja instanca stranki si ni npala odgovoriti glasno na vitalno vpra-f^nje, ki ga stavlja sedanjost v tmemu bodočnosti na naš celokupni narod od Mure do Vardarja. Včeraj je slovensko budstvo odobrilo taktiko nihanja. Qo_ sPod Radič je lahko zadovoljen, kajti po panjih znakih v SLS sodeč se mu pri Prihodnjih volitvah ne bo treba posebno Puliti za svoje sigurne glasove. SLS ni našla poti iz sedanje situatcije, podalj-aia je življenje ustavnemu sporu, in aala je — v lastno Škodo — potuho onemu radičevstvu, s katerim se veže iz soiega nasprotstva proti edino pravilni notranji ureditvi naše ujedinjene in osvo-«»Jene države, Veliko vprašanje, kako
Posledice atentata na našega vojnega odposlanca v Sofiji.
Ultimatum naše vlade Bolgarski.
Not® Iztočena spsmztifflfio s cfanš Male antanšs šn z
odobrenjem zaveznikov.
Beograd, 5. novembra (B.) — Včeraj dopoldne se je vršila v pred-sedništvu vlade konferenca, katere so se udeležili gg. Pašić, dr. Ninčič, Marko Trifkovič, general Pešič in dr. Laza Markovič. Na tem sestanku je bil definitivno ^izdelan tekst note, ki jo je g. dr. Ninčič takoj nato odnesel na dvor, da obvesti o njej tudi kralja. Nota je bila popoldne šifrirana in takoj odposlana našemu poslaniku v Sofiji, g. Ra-kiču.
Ta korak naše vlade se je storil v sporazumu s člani Ma!e antante. G. dr. Seba, češkoslovaški poslanik, je bil včeraj pri g. dr. Ninčiču. O tem koraku naše vlade so bile obveščene tudi velesile, zaveznice v vojni, in se je ta korak v Sofiji storil z njih znanjem in odobrenjem.
Danes opoldne je dospela vest iz Sofije, da je naš poslanik izročil noto bolgarski vladi. Takoj po prejemu te vesti je naša vlada seznanila javnost z besedilom note. Vlada je po tiskovnem uradu objavila sledeče:
V noti, ki jo ima kraljevski poslanik v Sofiji izročiti danes bolgarski vladi in ki je bila danes dopoldne že izročena, je ugotovljeno že v početku, da je zločin, izvršen z napadom na našega vojnega odposlanca, političnega značaja in da se je imela z umorom enega člana naše diplomatske misije v Sofiji zadeti naša država in njeno dostojanstvo. Dejstvo, da se je dogodil zločin v sami prestolici, povečuje težino tega slučaja. Radi zaščite dostojanstva države in sankcije za kršenje eksterito-rialnosti se je od Bolgarske zahtevalo sledeče:
1.	Opravičilo in izjavo obžalovanja slučaja od strani bolgarske vlade kraljevskemu predstavniku v Sofiji,
2.	da bolgarski vojni minister osebno izjavi obžalovanje našemu vojnemu odposlancu,
3.	da oddelek 250 bolgarskih vojakov z zastavo izkaže čast naši zastavi pred našim poslaništvom v Sofiji,
4.	da se od strani bolgarskih obla-stev povede najenergičnejša preiskava, da se krivci izslede in primerno kaznujejo,
5.	da se vprašanje materijelne odškodnine za razžalitev osebnosti in države predloži stalnemu mednarod-nemu sodišču v Haagu.
Za izpolnitev zahtev pod 1, 2 in 3 se je dovolil bolgarski vladi rok 48 ur od trenotka izročitve note. Istočasno se je izjavilo bolgarski vladi, da se bo v bodoče ona smatrala za odgovorno za take slučaje.
Beograd, 5. novembra. (B) Nocoj se vrši seja ministrskega sveta, na kateri se razpravlja o stanju odnoša-jev, nastalem vsled poskusa umora našega vojnega odposlanca v Sofiji. Isto-tako pričakuje ministrski svet od našega poslanika v Sofiji poročila o sprejemu ali nesprejemu naše note od strani bolgarske vlade.
Beograd, 5. novembra. (Z) V zvezi z demaršo v Sofiji so na meji ob Bolgarski izvršene z naše strani gotove vojaške priprave.
Beograd, 5. novembra. (Z) Danes predpoldne ob 11. uri je posetil pomočnika zunanjega ministra Panto Gav-riloviča opravnik bolgarskega poslaništva g. Minčev, da se informira o držanju naše vlade in da prevzame kopijo note, ki Je bila izročena bolgarski vladi. Istočasno je posetil Gavriloviča tudi romunski poslanik Emandi in grški poslanik Maurudis, da se informirajo v istem smislu in o tem,, ali je došlo iz Sofije kako obvestilo. Iz Sofije dosedaj še ni dospelo nikako obvestilo.
Beograd, 5. novembra (B): Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je zavarovano od policije pred eventuelnim napadom ogorčenega in razjarjenega pre-
bivalstva, radi antentata na našega vojnega atašeja v Sofiji.
Beograd, 5. novembra. (B) Napad na našega vojnega atašeja v Sofiji je izzval silno ogorčenje v Beogradu. Srbsko javno mnenje zahteva energično akcijo naše vlade, ki mora Bolgarsko prisiliti, da nam da potrebno zadoščenje. Z napadom na našega vojnega atašeja je žaljeno dostojanstvo naše vojske in naše države. Izjave sožalja, ki so jih Bolgari takoj dali našemu poslaniku v Sofiji g. Rakiču in samemu g. Krstiču, se nikakor ne morejo sprejeti kot dovoljna satisfakcija. Vlada je dolžna doseči tako zadoščenje, da Bolgarom ne pride več na misel, delati podobnih eksperimentov, ker je po vsem, kar se je dosedaj zvedelo iz Sofije, ugotovljeno, da je napad imel čisto političen cilj. Ne-dvomijivo je dejstvo, da so napad izvršili mahedonstvujušči.
Motivi za napad so zelo jasni: ma-kedonstvujuščim je bilo na tem, da na vsak način preprečijo uspešno izvršitev posla naše in bolgarske delegacije, ki se v tem trenutku bavita z vprašanjem izplačila bolgarskih rekvizicij, izvršenih za časa okupacije. Po intenciji make-donstvujuščih se to delo ne sme izvršiti uspešno tudi radi tega, ker obsega dve konvenciji, katerih ena se tiče izročitve krivcev; makedonstvujušči, ki so se navadili počenjati mnogobrojne zločine na našem ozemlju, ne žeie, da se sklene taka konvencija. Ratdi tega je tudi prišlo do napada na našega službenega predstavnika, napad, ki je imel izzvati spor med Beogradom in Sofijo in s tem samim tudi prekinjenje dela naše in bolgarske komisije.
Beograd, 5. novembra. (Z) V sofijskih diplomatičnih krogih se trdi, da je atentat na našega vojaškega atašeja Ljubo Krstiča delo Todora Aleksandrova.
Amerika se ne udeleži konference izvedencev?
London, 5. novembra. (Reuter.) Iz Wshingtona javljajo: Velika nada, Id so jo gojili v Washingtonu še pred nekaj tedni, da: se namreč reparaeijski problem vendarle bliža svoji rešitvi, se je sedaj umaknila čustvu velike nesigurno sti in sicer vsled omejitev, M jih zahteva Pariz za zvedeniško preiskovanje. Omenja se, da bo današnja konferenca med francoskim poslanikom v Washing-tonu in amerikanskim državnim sekretarjem Hughesom, privedla h končni odločitvi amerikamske vlade. Izjavljajo, da se državni departement ni nikdar strinjal s tem, da bi se zvedeniškemu odboru podelile pravice, ki bi utegnile spremeniti versaillesko mirovno pogod» bo, in da bi njegovi sklepi bili obvezni, ako jih ne sprejmejo vsi narodi.
Pariz, 5. novemibra. (K) »Nen* York Herald« javlja, da ni niti Hughes, niti Coolidge« pripravljen, odjenjati kakorkoli v vprašanju medza vez niških dolgov, katero vprašanje se mora izločiti iz dnevnega reda zvedeniške konference.
Pariz, 5. novembra. (K) Informacija lista »Associste Presse« prinaša poročilo amerikanskih bankirjev, ki smatrajo plasiranje nemškega posojila skoro za nemogoče.
(Glej tudi poročila na 2. str. Ured.)
Razmejitev
z Romunijo.
Beograd, 5. novembra. (B) Vprašanje razmejitve z Romunijo je imelo biti včeraj rešeno, ker je romunska vlada poslala v Beograd svojega izvedenca pri mednarodni komisih, podpolkovnika Trojanescu. Sestanek med našim ministrom zunanjih del, g. dr, Ninčičem z rumunskim poslanikom g. Emandijem in podpolpovnikom Trojanescu je bil napovedan za včeraj dopoldne, a je moral biti odložen radi prezaposlenosti našega ministra zunanjih del s pripravo domače demarše v Sofiji.
Svetovni rekord v brzini.
New York, 5. novembra. (Reuter) Avijatik Williams je dosegel svetovni rekord v brzini s tem, da je dosegel srednjo brzino 266 milj na uro.
PoaolsJ ra Grškem.
Stroge obsodbe. — Metaksas v Italiji. — Volilna kampanja.
Atene, 5. novembra. (B) Vojno sodišče v Solunu je obsodilo 2 majorja in 1 kapetana na smrt, 3 majorje in 1 kapetana na dosmrtno ječo, 6 drugih častnikov na nedoločen čas zapora, 11 častnikov, večinoma nižjih, pa je bilo oproščenih. Po včerajšnji razpravi je venizelistična stranka objavila komunike, v katerem odbija spremembo ustave s pomočjo vojne sile in tudi potom plebiscita, predno bi se izvršile volitve. Ne odobrava kampanje, ki stremi za tem, da se vprašanje o spremembi ustave uporablja kot osnova za volilne cilje in izjavlja, da je edini pot, po katerem je treba iti ta, da se o tem vprašanju povede diskusija v narodni skupščini, ki bi imela pravico, da se odloči za, referendum, ki bi definitivno določil obliko vladavine, najprikladnej-šo za Grčijo.
Mesina, 5. novembra. (B) V Mesino je dospel minister Metaksas v spremstvu svojih ordonančnih častnikov in svojega osebnega tajnika. Dopotoval je na neki veliki norveški ladji. Ko so ga novinarji vprašali po vzroku njegovega poskusa, je izjavil, da je mi-
slil urediti Grčijo po Mussolinijevem načinu. »Gonatasova vlada«, je rekel, »je ubijalska vlada in samo čista ljubezen do domovine, me je nagnila k temu, da poskusim preokret v politiki, a poskus žal ni uspel. Ne verujem, da bo vlada kršila suverenost kralja. Kralj nima politčne moči v državi, on je samo figura pred očmi svetovne javnosti.« Na vprašanje, kje da misli ostati, je Metaksas izjavil, da potuje v Benetke, potem v Španijo in nato v Anglijo, da obrazloži lordu Curzonu situacijo Grške.
Atene, 5. novembra. (Z) Včeraj popoldne sta novi minister vojne in novi minister pravde položila prisego kralju.
Atene, 5. novembra. (Z) Politične stranke so začele z volitveno kampanjo. Venizelistična stranka je izdala proglas, v katerem se obrača proti plebiscitu o republiki. Zaimis se vrne v Atene in bo ponudil svojo kandidaturo kot šef proti-venizelističnega bloka.
Atene, 5. novembra. (Z) Obsedno stanje in preventivna cenzura bosta ukinjeni prihodnji teden.
(Glej »Pismo iz Grške« na 2. strani. Uredn.)
Proces proti morilcu Vorovskega.
Ženeva, 5. novembra. (B) Proces proti morilcu ruskega delegata Vorovskega in proti njegovim sokrivcem, ki se je danes začel v Lausa-nni, in za katerega so se z ozirom na velik naval novinarjev iz vseh dežel izvršile velike priprave, da se omogoči novinarjem zasledovanje razprave, se bo lahko zelo hitro končal, ako se bo priznala pristojnost lausannskega porotnega sodišča, Ker gre tukaj za političen zločin, se mora najprej izposlovati sklep švicarske-
ga zveznega sodišča o vprašanju pristojnosti. Od dobro informirane strani se zagotavlja, da se to vprašanje ne bo načelo, in da bo pod temi oikolnostmi proces trajal 10 do. 12 dni. Atentator je obtožen radi umora. Razprava se bo vršila v tisti dvorani, v kateri je bila pred letom dni otvorjena laiusannska konferenca. Prijavilo se je okoli 80 novinarjev. Občinstvo ima pristop le na podlagi posebnih vstopnic. Varnostne mere so se odredile.
Iz ffinag*šn@ga odbira.
Beograd, 5. novembra. (B) Danes dopoldne je prva sekcija finančnega odbora pretresala proračun ministrstva financ, ki je bil sprejet, popoldne pa je tretja sekcija istega odbora vze-a v pretres proračun ministrstva za ;avna dela, ki je bil istotako sprejet.
dolgo bo še trajalo somnambulno stenje večine slovenskega ljudstva. Takrat, kadar bo ljudstvo spregledalo, se bo naslednji kongres največje slovenske stranke vršil v drugem znamenju. Tö-erait je zmagal lokalni vidik nad širokim pogledom na celoto, na skupnost. Upajmo, da pride iztreznenje še pravočasno ,,,
POVRATEK KRALJICE.
Beograd, 5. novembra. (B) Jutri se vrne iz Romunije naša kraljica s prestolonaslednikom Petrom. Na kolodvoru jo bosta ^pričakovala Nj. Vel. kralj, njeno Visočanstvo princesa Jelena in pa dvorno osobje.
NOVI MADŽARSKI POSLANIK V BEOGRADU.
Beograd, 5. novembra. (B) Naša vlada je dala »exsequatur« novemu madžarskemu poslaniku v Beogradu, g. A. de Horthy-iu, ki je bil dosedaj odpravnik madžarskega poslanstva v Bukarešti.
Beograd, 5. novembra (B): V drugi polovici tega mesca se začno v Beogradu pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med Madžarsko in našo državo.
Mamirl v
Berlin, 5. novembra. (W) Vsled neizmernega zvišanja krušnih cen, je prišlo tekom današnjega dne do mnogobrojnih zborov in plenitev pekovskih, mesarskih in drugih prodajaln. Tudi več tobačnih trgovin je bilo izropanih. V okolici takozvanega »Scheunenviertel«-a se je vprizoril lov na. verižnike z devizami in nakupovalce zakladnih nakaznic. Hrušč je bil včasih tako velik, da se je morala cela vrsta cest od varnostne straže oborožene s karabinkami, zapreti. Demonstracijski sprevod kakih 3000 brezposelnih, ki je hotel pred lich-tenberškim rotovžem demonstrirati, je bil od varnostne policije razkropljen. Nemir in zbiranje še trajata.
Kaiserlautern, 5. novembra. (K) Mestno: hišo je zasedla neka separatistična tolpa, potem ko je morala policija vsled naredbe zasedbenih oblasti, poslopje izprazniti. Zaprta vrata so s puškinimi kopiti udrli.
B e r 1 i n, 5. novembra. (K) Listi javljajo, da so se dogodili posebno težki izgredi danes okoli poldneva v »Scheu-nenviertel«-u. kjer so mladostni brezposelni demonstrirali pre{j delavskim uradom (Arbeitsnachweis) in nato začeli sistematično pleniti židovske prodajalne. Zidovski pasanti so bili na ulicah od množice napadeni in oropani. Na pomoč poklicana policija je razgnala množice in izvršila več aretacij. Tudi pred borzo se je začelo zbirati ljudstvo, policija pa ga je razpršila.
Berlin, 5. novembra. (K) Za 7. t. m. določena seja državnega zbora odpade.
Berlin, 5. novembra. (K) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je dobil bivši prestolonaslednik dovoljenje za bi-vanje v Nemčiji pod sledečimi pogoji, ki jih je sprejel: 1. PrestolonasleJnik ne sme bivati v Potsdamu, ampak se mora naseliti v Oelsu. 2. Prestolonaslednik mora potovati iz Wiringena v ?le-zijo v avtomobilu in se ne sme niedpo-toma na nikak način dati spoznati občinstvu. 3. Prijatelji in pristaši se morajo pri sprejemu ogibati vsake demonstracije. 4. Dan njegovega odhoda iz Holandske in dan njegovega prihoda se mora držati strogo tajno.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 5. novembra. Oblačno, padavine verjetne, temperatura malo spremenljiva.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: Zaprto.
Opera: »Evgenij Onjegin«. Red D Kino Matica:	»Umor v karnevalski
noči«.
Kino Tivoli: »Tragedija strasti«.
Kino Ideal: »Skrivnost cirkusa Eddle Polo« — II. del.
Kino Ljublj. dvor: »Oliver Twist«.
V Celju:
Mestno gledališče: Gostovanje Marije Vere iz Beograda, Izven.
bočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik, Marijin fr» in Kuralt, Gosposvetska cesta.
Imaga in potom ruska revolucis.
(K šesti obietEici boijševlškega prevrata.)
Revoluci'ionamo gilbianje v Rusiji je stairo skoro celo stoletje, od vojaškega W>ora dekobristov leta 1852, ki so povodom spremembe v prestolonasledstvu (Konstaotiin se je odpovedal prestolu, kar pa ni bilo znano) zahtevali ustavo. V teku pol stoletja je postalo gibanje ostrejše in car Aleksander II, Osvoboditelj, je podlegel terorju, ki se ga je začela posluževati ta skupina. Toda tedanje gibanje je bilo omejeno na maloštevilen del inteligence. Še 30 let je bilo potrebno, da so se razširile, svobodomiselne zahteve v narodu, najprej med mestnim proletarijatom, ki je bil povsod glavni činitelj revolucij.
^Todia tudi ta proletarijat je M maloštevilen — le 5 odstotkov ruskega prebivalstva — in revolucija bi ne mogla uspeti, če bi jo ne podprl zunanji činitelj. Prvo zmago so revolucijonarfi izvojevan 17. oktobra 1905, ko je car Ni-Jšolaj II. popustil, da ima duma (ruska narodna skupščina) tudi zakonodajno oblast in ne samo posvetovalne pravico, in da dobe široke plasti ruskega naroda volilno pravico.
Pravice dume so bile pozneje zopet okrnjene in volilni red prikrojen tako, da bi zagotovil nadvlado višjim razredom. Vendar je bila duma prvi korak k ustavotvornomu delu in je storila mnogo dobrega za narod: kontrolo nad upravo in financami, za razširjenje nai-rodne izobrazbe itd. Toda vsa birokracija je bila od dume neodvisna ter se je z vsemi silami upirala uvedbi parlamentarizma'.
V svetovni vojni so se zedinili vsi domoljubi v zavesti, da se vrši odločil^ ni boj ne samo za Rusijo, temveč za Slovanstvo sploh. Tudi vsi boljši člani visoke birokracije so se strinjali s to idejo in tako je odklonil tedanji ruski zunanji minister Sazonov leta 1915 predlog francoskega poslanika, naj sklene Rusija z Avstrijo separatni mir, v katerem bd dobila Rusija Galicijo, Srbija p.a Bosno, češ da Rusi ne morejo pusti-ti Cehov, Hrvatov in Slovencev pod habsburškim jarmom.
Toda na ruskem dvoru je bila precej močna struja, ki je simpatizirala z Nemci, zlasti radi tega, ker je bila Nemčija močna monarhija, kjer je imel vladar veliko besedo in njegova okolica močen Vpliv, medtem ko je bila demokratična
<3. Mantoux
Beograd, 5. novembra. (B) Ravnatelj politične sekcije Društva narodov v Ženevi g. Mantoux, je dopotoval včeraj zjutraj v Beograd. Na svojih potovanjih hoče posetiti prestolice držav Srednje Evrope In je bil že v Bukarešti, nato pa v Bu-iimpešti, kjer še prej ni bil in je prišel zopet v Beograd ki mu je že znan in ki ga je želel posetiti ponovno. Včeraj je bil gosp. Mantoux na obedu pri g. dr. Lazi Markoviču in nato v Jokey-klubu. Danes ]e bil na obedu v francoskem poslaništvu ter je po-setil gg. Pašiča in dr. Ninčiča. Danes ob II. uri dopoldne je sprejel predstavnike novinarstva in dal kratek ekspoze o Društvu narodov v Ženevi. Predno je začel govoriti o samem delovanju Društva, je konstatiral z zadovoljstvom, da lahko trdi pred beograjskimi novinarji, da stoji naša država v Društvu zelo dobro, da gg. Jovanovič In dr. Nlnčič uživata v Evropi zares velik ugled in da je njuna prisotnost v Ženevi koristna. Nato je obrazložil način delovanja Društva narodov in rezultate, ki jih je dosedaj dosegla. Končno je povedal, da je sedaj na dnevnem redu vprašanje Ma-
I.
antanta takemu položaju nasprotna že v načelu. Mnogo se je tedaj govorilo med narodom, da podpira carica Aleksandra to strujo. Zdi se pa, dia so bile te govorice pretirane; res pa je carica Aleksandra sovražila rusko dumo, rusko javnost in njeno svobodoumje ter je sanjala o tem, da bi postal car Nikolaj pristen samodržec, kakor so bili njegovi predniki.
Car Nikolaj pa ni bil kos svoj vlogi, ki jo je imel igrati v zgodovini ter je z vso birokracijo vred podlegel velikemu delu svetovne vojne. Ruska armada je sicer doživela leta 1915 poraz, toda Rusija s tem še ni bila premagana in splošno se je pričakovalo, da je Rusiji končna zmaga zagotovljeniai Vsakomur je postalo jasno, da je treba napeti vse sile v strašnem boju, da je treba sodelovanja vseh razredov, da je treba edinosti med vlado in narodom. It te zavesti se je pojavila jeseni 1915 zahteva, da naj se izroči oblast ministrstvu, ki bi uživalo zaupanje javnosti V dumi se je s tvoril »progresivni blok«, ki so ga tvorile skupine od nadjonalistov pa do zmernih socijalistov.
Toda vse to ni pomagalo. Car Nikolaj ni hotel vsled vpliva carice in njenih privržen cer,- tej zahtevi ugoditi; birokratizem je povzročal od dne do dne slabše razmere in početkom leta 1917 je grozila Rusiji aprovizacijska kriza, ki \e bita v bogati in plodonosni Rusiji absurd.
Ogorčenje je naraslo tako, da je bil ubit glavni caričin svetovalec Rasputin in da je pri tem sodeloval celo veliki knez Dimitrij. Toda niti ta dogodek ni posvaril dvora. Carica je nadaljevala svojo reakcijonamo politiko, veliki knez Dimitrij je moral na Persidsko fronto, znani učenjak - zgodovinar veliki knez Nikolaj Mihailovič pa je moral oditi na deželo na svoje posestvo iz Petrograda,
Domoljubi so se prepričali, da pri caru Nikolaju ni mogoče doseči ničesar in so se vedno bali separatnega miru z Nemčijo. Socijalisti pa so med tem živahno agitirali med proletarci in vojaki. Dve struji ki sta izvirali iz popolnoma različnih nazorov in čutja, sta enodušno priznavali, da je revolucija neizogibno potrebna. Protislovje med tema dvema strujama se je pokazalo šele po izbruhu revolucije.	(Nadaljevanje sledi.)
v Beogradu.
džarske. Jutri 6. t. m. pridejo v Budimpešto trije delegati Društva narodov: Francoz Avenol Anglež Selteri in Italijan Sto-pani in delegat reparacijske loomisije gosp. Buniols. To potovanje ima namen, da vidijo situacijo in da se zbere čim več podrobnosti o madžarskem proračunu, pravem finančnem stanju itd., in da o tem obvestijo Društvo narodov in reparacijsbo komisijo. V Ženevi se dela zelo mnogo za blagor vseh držav in za mir na svetu ter je treba vedno ostati v prepričanju in nađi, da se bodo cilji Društva narodov dosegli in da se bodo mogli vsi narodi v svobodi in miru razvijati tako, kakor je koristno za njih in za druge.
= Komunizmu bo tudi na Ruskem odklenkalo. Tako se vsaj z vso gotovostjo lahko trdi na podlagi zanesljivih poročil centralnega izvrševalnega odbora komunistične stranke. Poročila pravijo namreč, da je v avgustu in prvi polovici meseca septembra izstopilo v industrijskih krajih srednje Rusije in Urala iz organizacij komunističnih strank 2715 oseb. Od teh jih je prišlo na delavske sloje 85 odstotkov.
Cenika krm
Za omahuočimi kulisami legalnega režima se v Nemčiji polaščajo vse oblasti nelegalni činitelji, id čakajo le na dano znamenje, s katerim se bo pričelo brezumno pobijanje in meščanska vojna. Na bavarsko - turinški meji čakajo bavarski iregularni kontingenti čet v popolni vojni opremi, pripravljeni, da udarijo proti »marksistični« srednji in severni Nemčiji. Državna vlada je bila spričo teh priprav prisiljena, opozoriti bavarsko vlado, naj že enkrat preneha s toleriranjem očitih poizkusov, zanetiti državljansko vojno. Toda kdo bi se udarjal iluziji, da bodo ravno v M »rakovem ustavili Hitlerjeve in Kahrove organizirane bojne čete?
Zadnji dogodki so prinesli dovolj jasnosti o notranjem razmerju sil v Nemčiji. Operativna akcija države v rdeči Saksonski se je izvršila brez bolečine. To se je sicer zgodilo s tako nerodno-surovo roko, da je užalilo celo one kroge, ki jim Z eigner jeva socijalno - komunistična akcija ni bila prav näß pri srcu. Pri vsem tem se trenutno še ne da ugotoviti v koliko je bil g. Stresemann gonilna sila te akcije, oziroma če je bil on tisti, ki se je moral na pritisk drugih' udiati ter kreniti v desno smer. Kot pristaš ljudske stranke se gotovo ni burni proti sežiganju komunističnega gnezda v Draždanih, ali kot voditelj velike koalicije je pač moral predvidevati učinek, 3d ga je morala napraviti brezobzirna akcija proti večinsko - socijalistični vladi Saksonske s posebnim ozirom na eventualno stališče celokupne socijalne demokracije. Zdi se, da je hotel državni komisar Heinze kreniti krmilo zavedajoč se slabosti nasprotnega tabora — nekoliko bolj na desno, kakor bi to bilo ljubo državnemu kancelarju. Ali Stresemann je nemško ljudstvo vse preveč svaril pred meščansko vojno, njemu gotovo ni padlo na um, razbijati velike koalicije, na čije ruševinah bi utegnila nastati najpopolnejša zmešnjava. Dosedaj je skušal kancelar vzdrževati vse mostove, ki peljejo proti levici. V tem smislu je dal inicijativo za sestavo socijalistične vlade na Saksonskem ter za likvidacijo vseh ukrepov proti tej deželi. Na ta način naj bi se socijalni demokrati potolažili, da bi ostala velika koalicija pri življenju. Ali zahteve, ki jih je postavila socijalna demokracija kot pogoj za nadaljnje sodelovanje v državni vladi, pokazujejo veliko nevar-
Konferenca izvedencev.
Angleška vlada je poslala odgovor na izvajanja francoske vlade, ki se tičejo spremembe proj’ekta skupnega povabita zaveznikov Zedinjenim državam glede njih udeležitve v komisiji zve-dencev. V tem odgovoru razlaga angleška vlada, iz katerih vzrokov se ji francoska izvajanja ne zdijo sprejemljiva in izraža bojazen, da jih Zedinjene države menda ne bodo mogle sprejeti.
Po brzojavili pa, ki so došli iz Wa-shingtona, in ki jih priobčujejo britanski in francoski listi ie vlada Zedinje-nh držav pred par dnevi obvestila francoskega Charge d’affaires-ja, da se ne bo udeležila izvedeniške konference, katere delovanje bi bilo omejeno, kar se tiče cenitve popolne plačilne možnosti Nemčije. To vet je priobčil list, ki je organ tajnika Hughesa. Francoski politični krogi pa se čudijo, da je mogel dati Hughes tako izjavo, ko je uradno povabilo šele ravnokar moglo priti v roke washingtonski vladi.
Z druge strani je pa dospela iz Washingtona tej popolnoma nasprotujoča vest, ki javlja, da sta Hughes in Hoover imela daljši razgovor o tem.
nost, ki se je pojavila kljub lokalnemu uspehu glede obstoja velike koalicije. Zahtevano ukinjenje vojaškega izjemnega stanja je naletelo v državni vladi na odpor, pripomniti pa je treba, da se je konferenca ministrskih predsednikov soglasno (izvzemši seveda Bavarsko) izrekla za ukinjenje tega stanja, kar je vladi zelo olajšalo preokret v drugo smer.
Pa tudi v tem slučaju nastane vprašanje; Kaj hoče Berlin storiti Bavarski? Državna hramba je strumno korakala proti Draždanam ter je prepevaje takozvani HoHhenfriedmarsch — zasedla palačo deželnega zbora. Kdo si bo upal to igro ponoviti na Bavarskem, kjer se g. von Kahr naravnost vadi v smešenju državne avtoritete? Če bo Stresemann socijalnim demokratom popustil, torej če bo ukinil izjemno stanje, • je računati skoro z gotovostjo, da bo bavarska vlada zopet blamirala centralno oblast pred vsem svetom. Uprizorila bo svojo igrico, takozvani »Spezialbelagerungszustand« ... G. Stresemann je oblekel svilene rokavice in povabil bavarsko vlado, naj vpostavi v bavarskem delu državne hrambe ustavno poveljevalno pravico in moč. Z drugimi besedami: general von Lossow, ki je rebeliral proti berlinski vladi, naj se takoj odpusti. V Mo-nakovem so nato odgovorili, »da bi Mia sprememba v vrhovnem vodstvu bulvarskega dela državne hrambe naravnost nevzdržna«... Bavarska »Volkspartei - Korrespondenz« pa je odgovorila še glasneje: Če vztraja državna vlada na zahtevi, da je treba generala von Lossowa odpustiti, potem je pač nemogoče uvideti, kako naj se realizira sporazum med Berlinom in Monako-vim.'< Ako pa bi hotel poslati general von Seeckt svoje čete na Bavarsko, bi naletele ob belo - modrih obmejnih kantonih na mladinske bojne čete in meščanska vojna bi bila gotova stvar. S temi razmerami mora Stresemann računati. Ako mu izpodietijo socijalni demokrati, je njegova zmaga na Saksonskem Pirova zmagai. Velika koalicija bi se takoj razbila, pooblastilni zakon pa bi ostal navadna cunja papirja. Preokret na desno je evidenten. Ali bo Stresemann plaval s tokom? Njegova preteklost bi kaj takega dopustila. V tem slu-slučaju bi morali vsi desničarski krogi prevzeti popolno odgovornost za svoja deiarja.
kdo naj se pošlje kot zastopnik ameriške vlade v konferenco izvedencev. Razgovor se je vršil o posameznih osebnostih, ki bi bile najbolj kvalificirane, da predsedujejo ameriški skupini.
Iz gotovega vira se doznava, da se ne bo poslalo moža, ki se bavi z notranjo politiko, ali bankirja ali trgovca, ki ne bi imel neposrednih interesov onstran oceana. Bankir Morgan na ta način ne pride v poštev.
Ameriški časopisi navajajo imena kot Elbert Gary, Guy Tripp in Daniel Willard, imena, o katerih dosedaj v Evropi še nismo čuli takorekoč ničesar in o katerih ljudeh tudi ne moremo soditi.
Oficijelni krogi so mnenja, da bodo Zedinjene države poslale enega samega izvedenca, ki mu bodo stali ob strani svetovalci.
Med tem je pa britanski poslanik v Bruxllesu predal belgijskemu zunanjemu ministrstvu več not. Kot poroča Agence Tölegraphique Beige je ena teh not vsebovala besedilo projekta povabila, ki naj bi ga poslali vsi zaveznild skupno vladi Zedinjenih držav, naj se udeleži po izvedencih konference. Belgijska
i prosKtHga življenja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 8. url zvečer, o. novembra torek. Zaprto.
7.	novembra sreda Danes bomo tiči
;:.;u b.
8.	novembra četrtek Gospa z moria.
led D.
9.	novembra petek Smrt majke Jugo-
iča. Red F.
10.	novembra sobota Judit. Red Q.
11.	novembra nedelja ob 3. popoldne Bar hočete. Ljudska predstava ob 8. zvečer Osma žena. Izven (Premijera).
12.	novembra pondeljek Gospa z morja. Red E.
Opera:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
6.	novembra torek Evgenij Onjegin. Red D. (Vlogo Onjegina poje g. Boris Popov. Spomin 30 letnice smrti I. Cajkov-akega.)
7.	novembra sreda Novela od Stanca. Zapečatene!. Red E.
8.	novembra četrtek Aida. Red C.
9.	novembra petek Nikola Šubic Zrini-Jkt. Red B.
10.	novembra sobota Psoglavci. Red A.
11.	novembra nedelja Mignon. Izven. (Premijera.)
12.	novembra pondeljek. Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA.
V soboto je bilo prav živahno. »Danes bomo tiči, — stvar najde vedno svoje poslušalce. Morda — vse. To je želja po •mehu. G. Rogoz ie bil predmet navduše-
nja. Prejel je venec. Delo ga ne zasluži več — toda tudi takega je treba. Ne vedno. Semintja. če hočemo biti odkriti... —
Nedeljska mladinska igra je kot prva vseskozi ustrezala. Nekaj nebistvenih iz-prememb je bilo opaziti v korist predstave. Uprava se trudi. Tega ji ni možno odrekati. Tud! kritika mora to priznati — če piše iz ljubezni do gledališča in če je iskrena. Morda o tem še kaj več.
—I.
— Baritonist g. Boris Popov. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani Je angažirala za tekočo sezono baritonista g. Borisa Popova, ki je dosegel v obeh gostovanjih minuli teden velik uspeh in splošno priznanje. G. Popov nastopi pri današnji predstavi Onjegina že kot član in ne več kot gost. — Danes, v torek zvečer ob pol 8. url poje se v počaščenle spomina 30. obletnice smrti velikega ruskega skladatelja P. I. Čajkovskega, ki ie umrl dne 6. novembra 1893 v Petrogradu na koleri, njegova opera Evgenij Onjegin. Zasedba je sledeča: posestnico Larino poje ga. Smo-lenska, hčerki Tatjano In Olgo gdč. Ziko-va in Sfiligojeva. Fllipjevno ga. Borova-Volauškova, Onjegina g. Popov, Lenskega 8. Kovač, kneza Gremina g. Betetto, ostale vloge g. Perko, Šubelj In Mohorič. Opero dirigira ravnatelj g. Rukavina, režira pa & Sevastjanov.
— Sinfolčnl koncerti Muzike Dravske Divizijske oblasti. — Kakor doslej že 3 leta zaporedoma, priredi tudi v letošnji koncertni seziji Muzika Dravske Divizijske Oblasti 4 sinfonične koncerte pod vodstvom svojega kapelnika dr. Josipa Čerina. Prvi sinfonlčn! koncert se vrši v ponedeljek, dne 19. t. m. v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu bo med drugim prvič V Ljubljani izvajano delo jugoslo-venskega komponista Dobroniča. Podrobni spored javimo tekom tedna.
Historični koncert hrv. plev. udruženja „Lisinski“ iz Zagreba.
Nismo se v Ljubljani prvič srečali s tem elitnim jugoslovenskim pevskim zborom. Že lani in predlanskim smo občudovali njegove vrline, letos pa smo z radovednostjo čakali na njegov Palestinijev koncert. V soboto popoldne ob šestih je dospelo v Ljubljano okoli 70 pevk in pevcev »Lisinskega« s svojim zaslužnim in agilnim predsednikom g. univ. prof. dr. Novakom in dirigentom opernim kapelnikom g. Baranovičem. — Odbori in pevci ljubljanskih zborov so jim priredili na kolodvoru skromen in prisrčen sprejem. Pozdravil je goste v kratkih, pa iskrenih besedah predsednik Zveze slov. pevskih zborov g. konservat. ravnatelj Matej Hubad, zahvalil se mu je g. dr. Novak. Zbor je moral nato hitro v odkazana prenočišča, ker se je ob osmih zvečer že začel njegov koncert. Velika unionska dvorana sicer ni bila razprodana, vendar pa častno zasedena. Najčastneje balkon, galerija in stojišče, sramotno slabo pa parterni sedeži v ospredju pred odrom, razven reprezentance ni bilo iz takozvanih — boljših krogov — nikogar, zopet dokaz, kdo ima v Ljubljani smisel za pravo umetnost.
Lisinski je izvajal slavno Palastrinovo mažo papeža Marcela (Missa Papae Marceli!), ki datira iz leta 1565. Tndentski koncil je zastopal stališče, da je tedanji cerkveni glasbi treba temeljite reforme. Naročil je Paiestrini, naj napiše glasbo, ki bo cerkvi primerna. Paiestrini 5e nato zložil tri maše (med njimi tudi ono papeža Marcella), katerih svečano resni in cerkveni stil je celo zahteve tridentinskega koncila prekosil Palestrina J* torel refor-
mator italijanske cerkvene glasbe in so-ustanovnik posebnega glasbenega sloga, takozvanega Palestrinovega sloga (a ca-pella), zborovo petje brez spremljevanja. Pevski zbor Lisinskega je podal Palestri-novo klasično mašo z globokim znanjem in veliko tehnično verziranostjo. Tudi naj-kompliciranejše fugirane stavke je obvladal s sigurnostjo in spretnostjo. Glasovni materijal zbora ni ves najboljši: posebno tenorju manjka miline, odličen je zlasti alt. Po vsakem izvajanem delu maše le občinstvo pevce in pevke ter vzornega njihovega dirigenta g. Baranoviča za užitek zahvaljevalo z gromkim ploskom. Deputacija »Zveze slov. pevskih zborov« pa je Li-sir.skemu v priznanje poklonila palmovo vejo s trobojnico in napisom: »Zveza slov. pevskih zborov« bratskemu društvu »Lisinski« dne 3. II. 1923. — Po odmoru sme poslušali še štiri Palestrinove madrigale, posvetne pesmi, kakršne so bile v sredi šestnajstega stoletja v Italiji priljubljene v finih družbah in so jih izvajali pri vseh Posvetnih svečanostih. Madrigal je pozneje izpodrinila iz mode komorna kantata. — Tudi štiri Palestrinove madrigale je pred-našal Lisinski v občudovanje in priznanje vseh navzočih. — Koncerti »Lisinskega« v Ljubljani so nam iskreno dobrodošli in le veselilo nas bo, če ga bomo mogli kmalu v naši sredi zopet pozdraviti. V nedeljo je »Lisinski« koncertiral v Mariboru, nato Pa se je ponoči vrnil v Zagreb.
Sirite
Jutranje Novosti1.
vlada soglaša z besedilom te note, zahteva samo mate spremerabe.
Kot )e iz vsega razvidno, se mrzlično naglo dela na vseh straneh, da se ta konferenca izvedencev čimpreje snide, računamo lahko na čas treh tednov, in nato bo reparacijsko vprašanje spet korak bližje končni rešitvi	—žn-»
Pismo iz Grške.
L M. D-č. Atene, 1. novembra.
-isti grške prestolnice se bavijo večinoma s propalo kontrarevolucijo v Makedoniji in Traki ji. Revolucijonarno gibanje, ki je popolnoma propadlo, je nosilo žig vojaške revolte. To gibanje je bilo pripravljeno in izvedeno od strani častnikov, ki bodo odgovarjali za pripravljeni zločin proti varnosti dežete, naroda in režima. »Metaksisti« bi bili lahko prihranili deželi meščansko vojno in prelivane bratske krvi Pobuno kot tako je poostrilo dejstvo, da so prizadeti oficirji sfanatizirali svoje čete z ozirom na cilj gibanja, ki je pozneje takoj iznenadilo vojake in tudi oficirje. Poslužili so se svoje vojske kakor orodja, ki je izključno namenjeno v edino svrho, da zadovolji njihove politične in druge ambicije. Kakor kažejo vsa znamenja bodo kazni za inicijator j e tega gibanja zelo občutne.
V narodu samem je naletela akcija metaksistov na soglasno obsodbo. Vsa javnot obsoja delovanje visokih oficirjev, ki so si naložili težko breme odgovornosti v trenotku, ko se je začela politična situacija premikati v normalni tok. Grška se nahaja pred volitvami. Pod vplivom javnega mnenja je vlada ukinila vse omejitve svobodnega tiska. Opozicija je bila svobodna in je lahko napadala ter obtoževala vlado. Sedanja vlada je izjavila, da bo takoj po izvršenih volitvah izročila oblast oni skupini hi bo izšla kot najmočnejša iz volitev. Z ozirom na to izjavo je bil ta pokret metaksistov popolnoma nepotreben in braz-zmiseln.
Spričo volitev, ki so pred durmi, se nahaja Grška v zelo delikatni situaciji Diplomatski predstavniki zavezniških sii in tujih držav so z največjo pozornostjo zasledovali krvave dogodke v deželi. Njihova poročila, naslovljena na evropske vlade pa nikakor niso odgovarjala dejanskemu stanju. Vsak predstavnik kake tuje države je poskrbel, da ustvari tako sliko, ki je najbolj odgovarjala političnim nazorom njegove države. Tu ni bilo notranje - političnih momentov, razne interpretacije bi bile lahko odpadle, saj je šlo za navadni komplot metaksistov. Evropske sile bi morale pač razumeti, da Grška ne more najti onega modus vivendi, ki bi mogel zadovoljiti njihove različne težnje v; orijentalni politiki. Eni pretijo Grški z podaljšanjem ekonomske blokade, ako volitve ne bodo prinesle absolutne zmage venizelistov. Drugi prete zopet s podaljšanjem diplomatske izolacije, ako bi prišli na površje pristaši kralja Konstantina. Tretji pa, ki so najbolj zainteresirani na oslabi jen ju Grške, podpirajo politično akcijo metaksistov.
Iz tega je razvidno, da Grška ne more zadovoljiti vsega sveta. Novi vladi ne bo preostalo nič drugega, kakor da se postavi na ono stališče, ki ji ga bodo diktirali njeni lastni interesi.
Buntovniško gibanje v Makedoniji in TraMji je sedaj udušeno. Revolucijo-narne čete so se večinoma udale, ostali del pa je tako razbit, da se bodo tudi razkropljeni pobunjenci lahko polovili. Civilne oblasti, ki so morale na povelje revolucijonamih oficirjev izginiti, se vračalo na svoja mesta. Mirno se lahko reče, da so vsa mesta v Makedoniji in Trakiji zavzeta po lojalistih. Nekatera mesteca, v katerih še vladajo revoluci-jonarji, bodo v kratkem okupirana, Pe-iopones je sedaj blokiran z vseh strani Vlada ima popolnoma utrjene pozicije in bo v kratkem napravila popolni red
Iz boljševiške Rusije.
Oboroževanje.
Francosko časopisje poroča, da je kupila sovjetska vlada na Švedskem 70 tisoč pušk, ki so ostale tamkaj od svetovne vojne.
Umrljivost otrok.
Potniki, ki so potovali preko Rusije, se čudijo, kako malo dece da je videti tamkaj. Pomanjkanje hrane, slaba hrana In epidemije so povzročile v Rusiji ravno med otroci največ smrtnih slučajev, tako da umrje v Rusiji skoro 2 milijona otrok na leto. Poleg tega sovjetska vlada sama pomaga pri splavih zaplodkov, kar seve, da zelo vpliva na število rojstev.
Postopanje z amnestirancl
Neki ruski častnik, ki se je P° a masti ji vrnil v Rusijo, nato pa zopet pobegnil je pripovedoval, da so bili vsi amenstiran-ci pri povratku v Rusijo aretirani odvzeli so jim knjige in časopise ter jih internirali pod strogo kontrolo najprej v Petrogradu, nato pa po raznih mestih. Vojaki-te>zaki, ki so se vrnili v Rusijo, so prišli pr*td sodišče. Mnogi oficirji so bili po povratku zaprti 4—5 mesecev, vecmo so potem, ko so jih izpustili iz leče, deportirali v severne dežele, nekaj pa jm je prišlo pred so« dišče in so bili celo ustreljeni.
Rusko vojaštvo in cerkev.
Rdeči vojaki so zahtevali od vlade, da se jim mora dovoliti obisk cerkva. Vlada se tel zahtevi ni upala upr'
— Jtiiri pričnetno priobčevati članek, ki se bavi z juridičnega stališča z najnovejšo ureditvijo pokojninskega zavarovanja v zvezi s prejšnjimi. Z ozirom na stališče skupščine Zveze industrijcev v tej zadevi opozarjamo posebej na članek člane in rentniike pokojninskega zavoda.
— Pogajanja med našo in avstrijsko delegacijo za ureditev prometa se nadaljujejo. V minulem tednu si je komisija ogledala regulacijska dela in vodne naprave na Muri. V tekočem tednu se. reši vprašanje planinskih pašnikov in turistovskih poti na koroški meji. Nameravani odhod na koroško mejo je moral izostati, ker je došlo poročilo, da je zapadel sneg globoko v dolino in da še vedno sneži.
— Odlikovanja. Z redom sv. Save IV. razreda sta odlikovana g. Viktor Skrabar, koncipijent v Ptuju in g. Franc Kotnik, gimnazijski profesor v Ptuju. Z redom sv. Save V. razreda je odlikovan g. Rudolf. Q a i 1 h o f e r, učitelj v Ptuju. Z zlato svetinjo za zvesto službovanje pa je odlikovan Martin Vnuk, uslužbenec v muzeju v Ptuju.
— Manom Stojana Protiča se je v imenu slovenskih radikalov poklonil v Beogradu predsednik akcijskega odbora NRS in minister n. r. dr. Niko Zupanič, ki je bil v ožjem krogu pokojniloovih prijateljev in rodbine, ko so polagali truplo po obrednih svečanostih v krsto. Dr. Zupanič je izrazil rodbini iskreno sožalje povodom nesreče, ki je zadela njo, ves narod ter državo.
— Smrt bivšega ruskega poslanika Giersa. — V mariborski javni bolnici je umrl včeraj popoldne v starosti 73 let bivši ruski poslanik in minister Aleksander G i e r s, ki je pred kratkim dospel iz Dubrovnika z namenom, da se v Mariboru stalno naseli. Bil je pred kratkim operiran na slepiču, nastalim komplikacijam pa ie sedaj podlegel.
— Planinski dom na Vršiču. Pred vojno je podružnica »Slov. planinskega društva« v Kraniski gori zgradila planinski dom. Po prevratu se je prestavila italijanska meja na greben Vršiča in planinski dom je prišel za nekaj metrov na italijansko stran. Italijanska vlada je dom rekvirirala in nastanila v njem svojo obmejno finančno stražo. Nedavno je pa ponudila italijanska vlada Slov. planinskemu društvu 50 tisoč lir, katero ponudbo je kranjskogorska podružnica S. P. D. v Mojstrani v nedeljo na svojem občnem zboru sprejela. Zelo sta nasprotovala tej prodaji podružnični načelnik dr. Josip Tičar in župnik A1 j a ž.
— 'Češka šola v Mariboru. V nedeljo dopoldne je bil v prostorih meščanske in ljudske .šolo v Cankarjevi ulici otvorjen češki tečaj, nazvan »Češka šola«. Ustanova je namenjena češki deci, ki živi v 1 Mariboru. Češkoslovaška vlada je nastavila posebno učiteljico, ki bo poučevala tako v Mariboru, kakor tudi v Ljubljani. Svečanosti se je udeležil češkoslovaški generalni konzul dr. Beneš iz Ljubljane, češkoslovaška učiteljica Vlasta H o r a k o-Va. šolski nadrzornik Lichtenwall-
0	e r kot zastopnik Češkoslovaške jugo-slov. lige dr. Rapotec in večje število učiteljstva. Navzoče je pozdravil generalni konzul dr. Beneš, ki je naglašal pomen češke šole in izrekel zahvalo svoje vlade ysem krogom, ki so jo omogočili. Po pozdravnem govoru mariborskega župana Grčarja so povzeli besedo šolsld nadzor-nik Lichtenwallner, v imenu češkega kluba predsednik Bureš, nadalje učiteljica Hora-kova in končno kot predsednik pripravljalnega odbora dr. Rapotec. Za obisk češke šole je pripravljenih 22 otrok.
— Kakor čujemo, pride g. Mantoux, šef politične sekcije pri Društvu, narodov, ob svojem povratku iz Bukarešte, Budimpešte in Beograda te dni tudi v Ljubljano. Mogoče bode imel pri nas predavanje o Društvu narodov, na kar občinstvo že sedaj opozarjamo.
— Za zgradbo finančnega ministrstva. Za novo zgradbo finančnega ministrstva je vlada odobrila kredit v znesku 10 milijonov dnarjev in je odločila, da se prične z delom spomladi.
— Razsvetljava kolodvorov. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo biti na kolodvorih vse noči razsvetljeni tudi prostori, kjer se nahajajo vodnjaki in stranišča.
— Popravek. V nedeljski števillri nam Je tiskarski škrat napravil iz »Preglej-čorbe« — »P r e g e 1 j č o r b o«, kar naj čitatelji blagovolijo upoštevati. Preglej 5e namreč železna palčica, ki jo rabijo kmetje pri upreganju živine.
— Ljubljanska kreditna banka nas glede na tendencijozna poročila nekaterih zagrebških listov prosi objave, da ima za vse svoje terjatve proti Beograjski ujedinjeni banki v Beogradu popolno kritje.
— Slava vozarskega eskadrona Drav-ske divlzi}ske oblasti. V četrtek, dne 8. t. m. bo slavil svojo slavo sv. Dimitrije, tukajšnji vozarskl eskadron. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10. uri dopoldne v Nušakovi vojašnici, potem viteške tekme.
— Objašnjenje o majoru Sch...u. U svom drugom obračunu sa Orjunom, u »Jutranjim Novostima« od 31. oktobra o. s. u članku »Iza kulisa Orjune«, kao primer uticaja £• Dr. Žerjava na g. F. Kranjeca i list »Orjunu«, spomenuo sam slučaj g. ma-i°ra Sch... a- Konstatujući taj slučaj, nije ‘fti bila namera, da se upuštam u samu stvar g. Sch....» a pa ni danas neću da se Puštam u ispitivanje dali je g. Sch... pravedan ili kriv; dali se radi o zameni oso-Ve> o nekom S... m Sch... m gj-0 slično.
1	oliko na objašnjenje onima koji su se kod pene interesovali za samu stvar. — U J-ubijani, 5. novembra 1923. Ljubo D. Jurkovič.
. , — V srednje šole v Franclji se je letos Vpisalo v I. razred v Panzu 20 odstotkov nijakov več kot lani, na deželi 25 odstotkov več. V liceju Montaigne v Parizu so korali otvoriti že sedmo paralelko v I. raz-®du. ki ga poseča 280 dijakov. .
— Stavka gledaliških igralcev v No-Veni Sadu. Vsled prenizkih pl&č so gleda-Iški igralci v Novem Sadu stopili v stavko in odposlali v Beograd posebno deputacijo, da bi dosegla zboljšanje njihovega Položaja.
— Napad v spanju. K napadu, ki se je ■zvršii v soboto zvečer, smo izvedeli še sledeče:	Hribar Ivan, delavec pri gradnji
Palače okrožnega urada zg zavarovanje uwavcev in delavec Ivan Čebela od isto-
novosti.
tam sta se v soboto zvečer nekaj sprla med seboj. Ker je bil Hribar močnejši, se ga čebela ni upal napasti ter je zato čakal ugodnega trenutka. Med tem, ko je Hribar sladko spal, se je Čebela priplazil do njega ter ga začel neusmiljeno suvati z nožem. Zadal mu je 8 težkih ran in sicer na levo roko, v levo stran prsi in skoro popolnoma razrezal še levo nogo. Hribarja so takoj peljali z rešilnim vozom v bolnišnico, Čebelo pa je stražnik odgnal v zapor.
— Kdo je kriv železniške nesreče pri Zemanu. Prometni minister dr. Velizar Jankovič se je izrazil, da je kriv težke železniške nesreče pri Zemunu strojevodja subotiškega osebnega vlaka, ker je zavozil na postajo, dasi je bila proga zaprta. Strojevodja se pa izgovarja s tem, da ni mogel videti znamenja vsled pregoste megle. Pri preiskavi so našli na lokomotivi subotiškega vlaka prazno steklenico, ki je dišala po žganju, kar sumnjo in krivdo vlakovodje, še bolj potrjuje.
— Dve nesreči na železnici, čuvaj južne železnice Petelin Anton iz Brega pri Preserju se je vračal iz službe domov. Na progi pri Brezovici je hotel prekoračiti železniški tir. V tem trenutku je privozil iz Brezovice tovorni vlalc, ga podrl na tla in mu odtrga1 desno nogo pod kolenom. — Na glavnem kolodvoru v Ljubljani pa je hotel vstopiti na vlak rudar iz Hrastnika Matevž Bebar. Ker je stal pred vlakom, ki vozi na Trbovlje drug vlak, se je hotel Bebar splaziti čez tir pod vlakom. V tem trenutku pa, ko je bil ta pod vagonom, se je vlak premaknil in odtrgal Bebarju desno roko. Oba ponesrečenca so oddali v ljubljansko bolnišnico.
— Zlobnost aii neumnost? Menda oboje. Pred kratkem je krožila v naših časopisih notica približno sledeče vsebine: Vojak, Srb, petrovaradinske posadke je prekoračil dopust za en dan. Kapetan, tudi Srb, ga je pustil zapreti v. neko kazemato in drugo jutro so našli vojaka mrtvega, gad ga je bil pičil. Kapetana so aretirali in sedaj pričakuje stroge sodnijske kazni. — Ta grozni dogodek pa ne zadostuje živahni domišljiji Ljubljančanov. Evo, kako se je v govorici spremenila kača: Slovenski vojak, Ljubljančan-Trnovčan, nastanjen nekje na albanski meji, pride na dopust k poroki svoje sestre. Zaradi obče znanih prometnih težkoč prekorači dopust za en dan. Kapetan ga da vreči čez noč v neko zemeljsko jamo in strogo zaukaže, da se tej jami ne sme nikdo približati. Drugo jutro najdejo revčka grozno razmesarjenega od kače, ki mu je bila izjedla tudi oči. Kapetan v svojem obupu je nato ustrelil kačo, potem vojaka in končno sebe. — V podrobnostih prirodoslovna absurdnost, v celoti pa zlobnost ali neumnost, razširjena danes znabiti že po vsej Sloveniji v zelo prozorne namene. — časopisi, ponatisnite!
— Polharji in medvedje. V bukovih gozdih v kočevski kotlini in ribniški dolini je že stara navada, da se jeseni lovijo polhi. Ta polšji !ov je nekaj privlačnega in kdor gre prvič, bo šel gotovo tudi drugič. Nedavno sta šla v bližini Kočevja dva polharja nad polhe. Ko sta pa zvečer nastavljala svoje škatlje, sta naletela na medvedko s tremi mladiči, katere sta se talco ustrašila, da sta bežala domov in si še drugi dan nista upala po svojo lovsko pripravo.
— Napad. V Zg. Šiški je bil v nedeljo ponoči napaden od neznancev Josip Pov-žar, hlapec pri lesnemu trgovcu Kvedru v • Ljubljani. Neznanec ga je z neko topo rečjo tako močno udaril po glavi, da je Povžar moral v bolnišnico.
— Napad v Zagorju. Dne 4. t. m. je neznan zlikovec napadel s samokresom \ orožniškega kaplara Guliča v Zagorju in ga ranil na levi roki. Storilec je srednje, šibke postave, črnega obraza in hodi elegantno oblečen. Odšel je proti Ljubljani.
— Poziv! Ivan Müller, inženir in lesni trgovec in njegova žena Marija Müller, stanujoča v Ljubljani, Poljanska cesta št. 29, sta ogoljufala razne stranke za velike vsote, nakar sta v noči na 12. avgusta letos ubežala iz Ljubljane. Obstoja sum, da sta imenovana ogoljufala tudi še druge osebe in se dotičniki poživljajo, da se zglasijo pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani odnosno pri deželnem sodišču v Ljubljani, oddelek XI., soba št. 94. — Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XI, dne 3. novembra 1923.
— Tatvine v Ljubljani. V noči na 18. oktobra je bilo ukradenega v Metelkovi ulici Anici Verbič več periia, ki se je sušilo. Skupna škoda znaša 500 dinarjev. V noči na 1. novembra je bilo na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani vlomljeno v nabiralni voz in ukraden zavitek manufakfurnega blaga temnorjave in temnozelenkaste barve. Dalje je bil ukraden še en zavitek manufakture, naslovljen da Terezijo Ogrin v Novem mestu.
— Ukraden pisalni stroj. Od 2. novembra opoldne do 3. novembra zjutraj je bil ukraden iz pisarne Glasbene matice v Gosposki ulici št. 8 pisalni stroj »Remington« št. 88.590.
— Svojo sestro je okradel. IGietni Slavko Grad iz Novega mesta je osumljen, da je v noči 2. t m. ukradel svoji sestri Eli Potočnik iz barake na Kodeljevem 7000 kron, nato pa je neznano kam pobegnil. Fant je majhne, krepke postave in nosi ponošene baržunaste hlače in sivo vojaško bluzo.
— Ukraden puran. V gostilni pri Starem Tišlerju v Kolodvorski ulici je bil dne 30. oktobra begu Džonanoviču z dvorišča ukraden puran.
— Tatvine koles. Moško kolo znamke »Kinta« z navzgor obrnjenim krmilom, vredno 4000 Din, je bilo ukradeno šoferju Josipu Pelcu s hodnika v Narodnem domu. Dirkalno kolo znamke »Adler«, z navzdol obrnjenim krmilom in novimi belimi gumijevimi plašči, vredno 1750 Din, je bilo dne 4. novembra ukradeno Ivanu Ramovšu v Stožicah. Dvokolo, brez znamke, črno ples-kano, vredno 1500 Din, je bilo ukradeno 4. novembra Srečku Klasek v Ljubljani.
— Tatvina psa. Lesnemu trgovcu Ivanu Ankele pri Sv. Ani pri Tržiču je bil dne 28. m. m, ukraden 5 mesecev star pes, čiste volčje pasme, temnosive barve, ki sliši ha ime »Paf«, vreden 1000 Din.
— Zima tatvine In vlomi. Zadnje dni se opaža približevanje zime na vse mogoče načine. Eden glavnih pojavov približajoče se zime so tudi številni vlomi in tatvine. Uzmoviči nočejo, da bi jih pozimi zeblo, Pa si preskrbijo vse potrebno: gorko perilo, dobre čevlje, nekateri tudi površnike, sevda, vse na tuj račun. Iz vseh mest, pa tudi z dežele prihajajo dan na dan poročila o drznih vlomih in tatvinah. Zlasti na kmetih je zadnje dni veliko tatvin obleke in, perila. Zato pazite, kje puščate svoje stvari.
— Vlom r Gaberja prt Celju. Koncem
minulega meseca so neznani tatovi vlomili pri kočarici Mariji Šetinc v Gaberju pri Celju In ji odnesli 7 kg masti in 9 rjuh iz domačega platna v skupni vrednosti 800 dinarjev.
— Roparski napad. Neznan lopov je dne 27. m. m. napad pri Kanižarskem mostu posestnika Martina Jenko iz Doblič in mu vzel rujavo usnjato denarnico z 800 dinarji gotovine, legitimacijo za polovično vožnjo na Brezje in 4 odrezke čekov davčnega urada v Črnomlju. Storilec je visoke postave, močan, je star okrog 40 let in govori dolenjsko narečje.
— Beračenje po mestu. Nekateri časopisi poročajo, da je policija v Sremski Mitroviči popolnoma prepovedala vsako beračenje po mestu. Mogoče bi bilo kaj takega umestno tudi v Ljubljani, toliko boljše zato, ker imamo vpeljan takozvani občinski davek na ponočni obisk gostiln in ki nosi geslo: Za mestne reveže. Ti mestni reveži bi se morda zadovoljili z donosi teh listkov, tujci pa včasih sploh niso dobili pravice izvrševati svojo prosjaško obrt v Ljubljani. Tako se je pa zadnji čas ta navada že tako razpasla, da ti na vsakih glavnih vratih večjih hiš pripoveduje včasih res potreben, včasih pa tudi nepotreben moški ali ženska, da je dandanes težko živeti na svetu, če se njegovim prošnjam, katere bi pogosto lahko imenovali zahteve, odzoveš s papirnato novčanico za 25 par, se ti lahko pripeti, da ti jo vrže nazaj, v najboljšem slučaju zabrusi par kletvic za teboj. Ob petkih pa sploh ni, da bi človek ostal doma v svojem stanovanju. Dobro bi bilo, če se prosjačenje po Ljubljani res ne more prepovedati, da bi se vsaj raznim neopravičenim, še dela zmožnim prosjakom malo stopilo na prste.
— Dete in policijski pes. Te dni se je izgubilo v Podkarpatski Rusiji triletno dete. Starši so iskali otročička vsepovsod, ali zastonj. Navsezadnje so se obrnili na policijskega agenta, ki je imel dobrega policijskega psa in ga prosili, da bi pomagal s psom zaslediti izgubljeno dete. Psa so pripeljali k postelji, kjer so mu dali ovohati čeveljčke in druge otročje reči. Kmalu na to je pes stekel iz sobe in šel po sledi v mestno okolico, kjer se je z veselim lajanjem približal skupini otrok, ki so se igrali na ondotni livadi s pogrešanim detetom vred. Srečni starši so bogato obdarovali bistrega policijskega psa.
— Celjske novosti. Ko n c e r t. V soboto, 3. novembra se je v mali dvorani hotela »Union« vršil dobro uspeli koncert priznanega klavirskega virtuoza našega rojaka Trosta z Dunaja. Programne točke je g. Trost izvajal mojstrsko, kar je pričal vedni in vedni aplavz umetniku. Kakor čujemo, se za dne 12. novembra pripravlja koncert violinske virtuozinje gospe Fani Brandl ter pianista g. prof. Ciril Ličarja. Sobotni tržni dan je bil dobro obiskan. Okoličani prinašajo na trg v zadostni množini raznih vsakdanjih življenjskih potrebščin. Tudi mesa je dovolj na razpolago. Govedina je srednje kakovosti po 20 Din kg. Izostal pa je običajni svinjski sejem, kateri so v celjskem okraju vsled slinavke prepovedani do nadaljnega. — Proračunska seja celjskega občinskega sveta se bo vršila v prihodnjih dneh. — V r e-m e je pri nas zadnje dni postalo neprijetno, megleno in hladno. Solnce se le tu-intam malo pokaže. Neprijetni dnevi po zadnjih toplih skoro poletnih dneh. — V mestnem gledališču bo danes zvečer gostovala z izbranim sporedom članica beogradskega narodnega gledališča gospa Marija Vera.
— Mariborske novosti. Mestni fizik a t je izdal o zdravstvenem stanju mestnega okoliša v minulem tednu nastopno poročilo: šen, prejšnji 3, ozdravljena 2, ostane 1; griža, prejšnji 6, ozdravljeni 3, ostanejo 3; škrlatinka, prejšnji 4; davica, prejšnji 1, ozdravil 1. — V minulem mesecu je bilo na okrajnem glavarstvu kot obrtni oblasti izdanih 21 novih obrtnih d o v 1 j e n j, izbrisanih pa 13. — V svoji razdraženosti, ker ga je krčmar Co-betti v Vojašniški ulici postavil iz gostilne na cesto, je 32-letni Ivan Začinovič z roko razbil steklo na vratih. Pri tem nenavadnem poslu si je prerezal glavno žilo na desni roki ter je moral v bolnišnico.
— Najlepše knjige, slovenske, srbohr-vatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške, izposoja vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Vožarski pot 2, koncem Florijanske ulice, električno postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig. Odjemalci z dežele morajo po knjige sami hoditi oziroma po nje pošiljati, knjižnica jih ne pošilja po pošti.
— Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike.
— Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo »Pokojninskega zavoda« na Aleksandrovi cesti št. 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah.
Novosti h Primorske.
— Fašisti še ne dajo miru. V Tinjanu v Istri so slovesno in veselo proslavili predzadnjo nedeljo domače »žegnanje«, seveda z dovoljenjem pristojnih oblasti. — Proti večeru, ko je bilo razpoloženje precej veselo in so se cule slovenske pesmi, pa so prišli fašisti in prepovedali slovenske pesmi. Med fašisti je bilo precej tudi takšnih, ki jim je včasih slovenska pesem prav iz srca in so morali kar po slovensko zahtevati, naj se slovensko ne poje, ker italijansko kot Slovenci niso znali povedati. Med prerekanjem je prišlo do pretepa, med katerim so Tinjanci fašiste razorožili in orožje — 6 samokresov — drugi dan izročili na orožniški postaji v Miljah.
— Nepismenost v Italiji. Italijansko prosvetno ministrstvo je m. m. razglasilo v svojem Uradnem listu, podatke o nepismenih v Italiji. P° teh Poročilih vidimo, da južna Italija glede nepismenosti prav nič ne nadkriljuje naše Južne Srbije. V Calabrijl je 70% nepismenih, Basilicata 65%, Puglie 50%, Molise 59%, Sardegna, Abrussi in Sicilia 58%. Tako gre dalje, kolikor bolj proti severu, toliko so manjše številke analfabetov. Najbolj prosvitljena je pokrajina Pijemont, ki izkazuje H'® analfabetov, Italijani, ki se ponašajo s svojo 2000 letno kulturo, naj gredo štet analfabete med primorskimi Slovenci, pa bodo našli v hribovskih vaseh komaj 5—6% nepismenih.
Sport m turisflka.
—- Lahkoatletski turnir LASK.’Jađran.
V nedeljo predpoldne se je vršil na igrišču Ilirije lahkoatletski turnir med navedenima kluboma, ki je bil prvi te vrste v Sloveniji. Zmaga! je LASK v razmerju 59:54 ter dosegel velik moralen uspeh s to zmago nad Jadranom, ki stoji na drugem mestu za prvakom Slovenije SK Primorje. Drugi nastop Laska izza svojega obstoja je bil naravnost senzacijonalen. Organizacija in vodstvo je bila zelo dobra ter delovala zelo točno. V naslednjem podajamo dosežene rezultate: Za Lask je nastopilo 10, za Jadran 8 tekmovalcev.
Tek 100 m. 1. Kregelj (J.) 12 sek.. 2. Kandare, 3. Umek (oba Lask) (5 tekm.).
Met krogle. (5 tekm.) 1. Vukanovič 10.03 m, 2. Jovanovič, 3. B. Kandare (vsi Lask).
Štafeta 4 X 100 m. 1. Lask 49.6 (Umek, B. Kandare, Ljubič, L. Kandare), 2. Jadran.
Skok v vis. s zaletom. 1. Lojk (J.) 1.435 m, 2. Ljubič, 3. D. Gruntar (oba L.) (4 tekm.).
Tek 400 m. 1. Kregelj (J.) 56.7, 2. Hartman B. CL.). 3. Jamnik (J.) (5 tekm.).
Met kopja. 1. Primožič (J.) 33.75 m, 2. Vukmanovič (L.), 3. Lojk (J.) (6 tekm.).
Skok v daljavo s zaletom. 1, Lojk (J.) 5.16 m, 2. L. Kandare (L.), 3. Kregelj (J.) (5 tekm.).
Met diska. 1. Vukmanovič (L.) 28.84, 2. Oražem (L.). 3. Sever (J.) (6 tekm.).
Šved. štafeta (100 X 200 X 300 X 400). 1. LASK 2:16:6, 2. Jadran.
Skok z mesta v daljavo. 1- Lojk (J.) 2.56, 2. B. Kandare (L.), 3. L. Kandare (L.) (5 tekm.).
Tek 1500 m. 1. Kregelj (J.) 4:50.2, 2. Praunseis (J.), 3. Slapničar (L.).
— SlovanHlirija rez. 2:2 (0:1). Slovan je odigral v nedeljo na igrišču Ilirije prijateljsko tekmo z rezervo Ilirije. Tekma je bila prav čedna, kajti igralo se je obojestransko v živahnem tempu ter z elanom. Igra je bila otvorjena ter valovala iz polja v polje, vsled tega so se tudi kritične situacije na eni kot drugi strani vrstile ena za drugo. Pri Slovanu je zelo ugajala obramba Lansky-Kos, medtem ko je napadalna vrsta vsled pomanjkanja strela na gol zameglila izborne pozicije. Ilirija je igrala v svoji vsakdanji formi. Dober ;e bil mladi vratar Miklavc ter v napadu notranji trijo. Višek nediscinline je pokazal igralec Ilirije Weibl, ki se je spozabil tako daleč, da je delil na 'grišču zaušnice.
— Primeriš komb. — Jadran 3:2 (1:1).
Rezerva Primorja ojačena s Birsom, Win-dischem in Žargajem je izvojevala v nedeljo po trdem boju senzacijonalno zmago nad prvorazrednim Jadranom. Jadran, ki je nastopil razen rezervnega vratarja docela kompleten, je predvedel zelo nervozno igro in dasi je bil tehnično in v polju v premoči je moral vendarle podleči zelo žilavo in ambicijozno igrajoči rezervi Primorja. Posebno je bilo opažati pri Jadranu slabo in netočno dodavanje žoge. Pri Primorju je bil izboren branilec Birsa, ki je bil glavni oslon moštva, ki je naravnost briljiral. Zelo dobra ter v svojih akcijah zelo nevarna je bila napadalna vrsta s Galešičem kot srednjim napadalcem Izboren je bil tudi Žargaj na krilu. Pri Jadranu je bila obratno napadalna vrsta najšibkejša točka v moštvu, ki si ni znala ustvariti dobrih situacij. Zanimivo je, da je bil na vsaki strani eden autogol. Gole za Primorje so dosegli prvega Erman z glavo po centerju Žargaja, a drugega Žargaj po izvanrednem solo-prodoru iz sredine igrišča. Za Jadran je soortal iz serumagea Martinak. Sodil je g. Beneš dobro. V predigri je premagala rezerva Jadrana mladinsko moštvo Primorja s 2:0.
— Ilirija v Celju. V nedeljo Je gostovala Ilirija v Celju proti tamkajšnjemu Athletlk-Sportklubu ter ga porazila s 2:0 (0:0). Igra, ki jo je predvedla Ilirija, je bila naravnost ekshibicijska ter ena najboljših, ki jih je letos odigrala. Kontakt med posameznimi deli moštva je bil Izboren. Rezultat zdaleka ne odgovarja napram predve-deni igri. Atletiki so bil! cel čas igre potisnjeni v defenzivo ter so komaj enkrat prišli do strela. Kljub silni in požrtvovalni obrambi domačinov je mogla Ilirija poslati po Učaku in Pevaleku dvakrat v mrežo. Sodil je g. Willer iz Zagreba dobro.
— Jugoslovenski avtomobilski klub je imel v nedeljo, dne 28. oktobra pod predsedstvom g. veleindustrijalca Vinko Majdiča svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko članov. Iz tajniškega poročila je posneti, da je Jugoslovenski avtomobilski klub v pretečenem letu krepko deloval, posebno glede notranje organizacije in poglobljenja Zveze z bratskimi avtomobilskimi klubi v Zagrebu in Beogradu. Stremljenja po snovanju enotne avtomobilske organizacije za celo državo, v kateri bi bili vsi sedanji klubi, lepo napreduje, kar je posebno važno zaradi tega, ker si je srbski avtomobilski klub v Beogradu izposloval pri mednarodni avtomobilski zvezi v Parizu internacijonalno priznanje. Tudi vprašanje glede olajšanja prometa z avtomobili preko meje se bliža ugodni rešitvi. Iz notranjega poslovanja kluba je omeniti, da je v pretečenem letu postavil po celi Sloveniji nove svarilne avtomobilske table, posebno po celem Gorenjskem in v severni Sloveniji. Prihodnje leto se bode delo nadaljevalo po Dolenjski in Notranjski ter v Prekmurju. Pri tej akciji je klub s hvalevrednim zanimanjem podpirala gradbena direkcija v Ljubljani, za kar ji je izrekel občni zbor svoje priznanje in zahvalo. Klub je povzročil tudi konferenco pri Pokrajinski upravi glede ureditve policijskih predpisov za vožnjo z avtomobili, ter je tudi v tem pogledu našel pri merodajni oblasti popolno razumevanje. Klub je po blagajnikovem poročilu imel 19.137 jeron dohodkov in 16.245 K izdatkov. Pri izpopolnitvi klubovega načelstva so bili na novo izvoljeni gospodje: inženir A. Ditrich, industrijalce Rado Hribar, veletržec Eme-rik Mayer, generalni ravnatelj Avgust Praprotnik in bančni ravnatelj Avgust Tosti. V tehnično športno komisijo so bili za bodoče poslovno leto vpoklicani gg. Rado Hribar, Viktor Bohinc in Demeter Majdič. Na to je izvolil občni zbor gospoda dr. Cirila Ž i ž e k a, načelnika odseka za promet stranaca v trgovinskem ministrstvu v Beogradu za svojega častnega člana v Priznanje zaslug, ki jih je iztekel za avtomobilizem v Sloveniji in za Jugoslovenski avtomobilski klub. Na predlog gen. ravnatelja Avgusta Praprotnika se je sklenilo Podpreti društveno delovanje s pristopom novih članov. Po rešitvi nekaterih slučajnosti je predsednik ob 14. uri popoldne zaključil lepo uspelo zborovanje.
Es društvenega življenja.
— Muzejsko društvo v Ptuju priredi v sredo, dne 11. novembra ob 6. uri zvečer predavanje v Mestnem gledališču. Govoril bo predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru, g. prof. dr. Fran Kovačič o kulturnih razmerah v Ptuju v 13. in^ 14. stoletju. Predprodaja vstopnic pri g. Senčarju v gimnaziji. — Odbor.
— Društvo slušateljev juridične fakultete je imelo dne 30. oktobra 1923 svoj VIL redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor:	predsednik Kasper
Udo; podpredsednik Tomšič Lojze; tajnik Kajnih Zdravko; blagajnik Berlic Leon; I. knjižničar Grmovšek Srečko; II. knjižničar Bučar Joža; odbornik: Pleiweis Karol; revizorja Mejak Ervin, Sketelj Karol, vsi cand. iur.
— Predavanje »Bratstva«. Jutri, v sredo ob pol 8. uri zvečer predava na drž. realki (poleg univerze) pisatelj Franc Erjavec o gospodarskih problemih Slovenije.
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od-borova seja v sredo, dne 7. L m. ob 20. uri v veiki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, desno.
Izpred sodišča.
— V kazenski zadevi okrajnega glavarja dr. Lajnšica proti namestniku velikega župana dr. Pfeiferju je zaradi žaljivih opazk in dolžitev nečastnih dejanj v uradnem poslovanju, ki jih je dr. Lajnšic Očital dr. Pfeiferju o priliki prve razprave, vložil poslednji proti svojemu nasprotniku tožbo zaradi razžaljenja časti, oziroma ovadbo zaradi pregreška § 104 srb. kaz zak.
Dopisi.
— Sevnica. Naš trg je v nedeljo obiskal Krekov kvartet (pevci »Ljubljanskega Zvona«) iz Ljubljane in nam je v sokolski dvorani priredil pevski večer, na katerem smo poslušali kvartete Maška, Hajdriha, Kocjančiča, Mirka, Adamiča, Prelovca itd. ter narodne pesmi. Razumljivo, da so nas gostie s petjem zelo razveselili, saj v Sevnici še dosedaj nismo imeli nobene podobne prireditve. Najbolj nam je bila všeč F. Maroltova narodna »Oj ta sovdaški boben«, s prelepo basovo partijo. Kvartet je moral peti dvakrat, po vzporedu pa še parkrat. Na prijateljskem sestanku se je starosta Sokola g. nadučitelj Drnovšek v imenu Sevničanov Krekovemu kvartetu zahvalil za prireditev lepega pevskega ve. čera in je napil smotreni delavnosti »Ljubljanskega Zvona« in njegovega pevovodje g. Prelovca.
— Od Sv. Jurija ob Pesnici. Da nismo imeli letos toče, bi bili vsega dosti pridelali. Tako pa imamo več kakor za polovi-co manj vinskega pridelka kakor lani. A kar smo naprešali, je neprimerno boljša kapljica od lanske: dobra je v ustih In zdrava v telesu. Močna je pa tudi, močna, tako da meče neprevidne pivce. Cene novemu pridelku so od 18—20 kron. Kakor smo rekli, je toča pač škodovala trti, na polju in po vrteh pa ni napravila posebne škode. S senom in otavo smo se obilo založili, da ne bomo prodajali telet kot lansko zimo, ampak jih bomo rajši redili in skupili zanje v par letih lepe tisočake. Še par dobrih semenih letin, pa bomo spet na. konju.
Borzna porociSa.
Beograd, 5. novembra. Devize: Dunaj 0.12225—0.12275, Budimpešta 0.46— 0.48, Bukarešta 41.50-^43, Bruselj 430— 435, Švica 1540—1542.50, London 386.25— 386.75. Italija 387—387.50, New York 86.50 —86.75, Pariz 502—504, Praga 253—253.50, Sofija 78—80.
Zagreb, 5. novembra. Devize: Dunaj 0.12175—0.12275, Budimpešta 0.45— 0.47, Bukarešta 40.50—41.50. Italija izplačilo 386—388, London izplačilo 3886—388, London ček 385.50—386.50, New York ček 86—86.75, Pariz 500—505, Praga 254—255, Sofija 0—80, Švica 1542.50—1547.50, Švica ček 1540—1545. — Valute: Dolarji 85— 85—50, avstrijske krone 0—0.1230, češkoslovaške krone 348—250, romunski leji 0— 41, švicarski franki 0—1538, italijanske lire 0—385.
C u r i h, 5. novembra. New York 263, London 25.11, Pariz 32.40, Milan 25.05, Praga 16.45, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.70, Beograd 6.55, Sofija 5.15, Dunaj 0.007925, avstrijske krone 0.00795.
Praga, 5. novembra. Dunaj 4.63, Berlin 2.40 (za bilijon), Rim 156.625, avstrijske krone 4.67, Budimpešta 17.875, Pariz 202.75, London 155.75, New York 34.50, Curih 622.75, Beograd 41.
Dunaj, 5. novembra. Devize: Beograd 820—824, Berlin 0.15—0.19 (sprememba napetosti), Budimpešta 3.77—3.87, Bukarešta 337—339, London 315.500—316.500, Milan 3139—3151, New York 70.935— 71.185, Pariz 4072—4088, Praga 2070—2080, Sofija 640—644, Curih 12.595—12.645.	—
Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 618—626, nemške marke 0.13—0.19, angleški funti 313.700—315.300, francoski franki 4025—4055, italijanske lire 3125— 3145. jugoslovenski dinarji 809—815, romunski leji 331—335, švicarski franki 12.480 —12.560, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske krone 2.60—2.80.
Berlin, 5. novemb. Dunaj 5,985.000 Praga 12.469.000.000, Pariz 24.339,000.000, London 1,859.250,000.000, New York 418.950,000.000, Curih 75.411,000.000, Beo-grad 4.938,000.000.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Gospodarstvo.
INDUSTRIJA.
X Produkcija piva v Češkoslovaški.
Letos je obratovalo v Češkoslovaški 591 pivovaren. ki so zvarile 6,122.668 lil piva. 99.27% se je porabilo doma, 0.73% pa se je izvozilo. Splošni davek na pivo je zna-šal leta 1922 168,347.096 čsL kron, davek na zemljišča pa 61,868.460 čsl. kron. Na vsakega prebivalca češkoslovaške je odpadlo 44.7 1 piva in 16.91 čsl. krop davka oa pivo in zemljišče.
TRGOVINA.
X Uvoz Italijanskega vina v Češkoslovaško. Italijansko-češkoslovaška trgov-aka zbornica v Trstu je sklenila s češko-alovaško vlado dogovor, da se zniža carina za uvoz italijanskega vina, kakor se je to zgodilo za francosko vino.
X Ameriško - češkoslovaški trgovinski sporazum. Med Zedinjenimi državami in češkoslovaško je došlo 29. oktobra do trgovinskega sporazuma, ki bo veljal dotlej, da se sklene redna trgovinska pogodba ■ned obema državama.
X Lesna trgovina v Madžarski je postala zadnji čas zelo živahna, zlasti s stavbnim lesom. Večje količine so odpošiljajo na laponsko in v Francijo.
X Zunanja trgovina Amerike. V sep-jmbru je znašal uvoz v Zedinjene države 55 milijonov, izvoz pa 381 milijonov do-.arjev.
X Izvoz sladkorja Iz Madžarske. Med madžarskimi sladkornimi industrijci in vlado
je bil dosežen sporazum glede izvoza sladkorja. Izvozniki bodo imeli prostejše roke, kakor dosedaj, položili pa bodo vso izvozno valuto že v naprej pri devizni centrali.
X Izvoz živil iz Rusije. V času od 1. oktobra 1922 do 1. oktobra 1923 se je izvozilo iz Rusije 44,800.000 pudov pšenice, 27,919X100 pudov rži, 6,800.000 pudov boba,
4.180.000	pudov riža in 1,450.000 pudov ovsa. Izvoz se je porazdelil sledeče: v Nemčijo je šlo 28 milijonov, v Holandsko 2,178.0100, v Finsko 4,904.000, na Dansko
4.785.000	pudov, v Le tonsko 1,286.000 pudov in v Anglijo 1,202.000 pudov.
X Mednarodni sejem v Lyouu. V Ly omi se bo vršil mednarodni vzorčni sejem od 1, do le marca 1924. Okrožnica uprave sejma s pogoji za razstavijake je interesentom pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
KMETIJSTVO.
X Poskusi gojenja bombaža na Madžarskem. Letos so poskusili na Madžarskem z gojenjem bombaža, vendar se poskusi niso obnesli. Drugo leto bodo poskuse obnovili.
DENARSTVO.
X Ujedinjena banka v Beogradu je prišla v konkurz. Predloga upravnega odbora, da bi se banka sanirala brez stečaja v roku 3 let, sodišče skoro gotovo ne bo upoštevalo. V ožji poslovni zvezi s to banko sta bili tudi komisijska banka in srbska zemaljska banka v Beogradu.
lul. Zeyer:
Beiüpii in KomnrasaliL
(Japonski romam)
(Nadaljevanje.)
»Moj gospod,« je kratko odgovoril Gompači, »moje življenje je vaše.«
Starec je pokimal, se ozrl po sobi in rekel: »Natanko se spominjam, kam so vložili moj denar, ko so mi ga vzeli.«
Dvignil je rogožo v najzadnjem kotu sobe in odvalil s pomočjo Gompačija ploščat kamen. Tam sta našla črno skrinjo, poslikano z zlatimi čreš-njami, in v skrinji je ležala med raznimi drago-^•cenostimi mošnja zlata. »To je moja mošnja!« je rekel starec, vzel denar in prezirljivo prevrnil skrinjo, da so se dragulji razleteli po tleh. Ni se zmenil zanje.
»Moj konj je menda še v lopi, kamor so ga postavili pred osmimi dnevi,« je dejal in šel počasi iz hiše. Gompači je šel za njim. Na koncu vrta je stala lopa in konj je bil res še tam. Rezge-taje je pozdravil svojega gospoda.
Gompači ga je pomagal osedlati in ga peljal na vrt. Starec je skočil v sedlo in rekel:
»Ne moremo pomagati, gospod, ne preostaja vam nič drugega, kot da greste peš zraven mene. Torej kvišku, idimo!«
Gompači je prijel konja za uzdo in šli so. Tu sta začula tihi sladki glas deklice.
»Ne zapustite me!« je prosila. »Kaj bi počela sama v pustinji? Poginem ali pa padem zopet razbojnikom v roke.«
Stala je bleda pred njima, s povešenimi očmi, s prekrižanimi rokami na prsih, ponižno sklonjena kakor cvetlica na polju, kadar sapica pihlja.
Mesečina jo je jasno obsevala in lila svoj čar na njeno mično postavico.
X Kotiranje vrednostnih papirjev na dunajski borzi. Borzni svet na Dunaju se je odločil, da bo v bodoče postopal mnogo strožje pri presojanju vrednostnih papirjev, ki naj bi kotirali na dunajski borzi. Pripu-ščeni bodo samo najboljši inozemski papirji.
X Nov denar v Rusiji. Rusija namerava izdati nov denar, ki bi zamenjal rublje emisije 1923. Denar bo izdan v imenu sovjetskega saveza, ki je tudi ožive tvoril to idejo. Ta novi denar bo veljal na ozemlju vseh potom sovjetov udruženih ozemelj
X Moratorij na Japonskem, ki ga je izdala vlada po potresni katastrofi, je prestal z 10. oktobrom. Škodo, povzročeno po potresu, cenijo na 1865 milijonov jenov, kar pomeni 13% produktive vrednosti opustošenih krajev. Dosedaj še ni rešeno vprašanje izplačanja zavarovalnin (skupno 2.4 milijarde jena), ki ga zahteva javnost. Zavarovalnice so bile sicer oproščene plačama potresne škode, toda radi zahtev javnosti se peča sedaj japonska vlada z mislijo, da bi sama prevzela del premije - ■ se.
RAZNO.
X Protestni shod SKS proti davkom. V nedeljo se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestni shod proti davčnim bremenom. Shod je sklicala Samostojna kmetijska stranka in se ga je udeležilo precej ljudi. Otvoril ga je Ivan Pipan, nato pa je Ivan Pucelj razpravljal o davčni obremenitvi Slovenije in neuspehih klerikalne politike. Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki so jo zborovalci nesli na pokrajinsko upravo.
DOBAVE.
X Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave večje množine raznega papirja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki	je	v	pisarni	trgovske	in	obrtniške
zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled
X Dobava vijakov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave raznih vijakov. Predmetni oglas	je	v	pisarni	trgovske	in	obrtniške
zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava flrneža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede	dobave 6000	kg firneža. Predmetni
oglas	je	v	pisarni	trgovske	in	obrtniške
zbornice v Lmbljani interesntom na vpogled.
X Dol:. gradbenega lesa. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 32 m3 lipovine, 8.8 m3 orehovine za furnirje in drugo in 6.4 m3 jablanovine. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava riža, makaronov in fižola.
Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 15. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 750 kg riža, 550 kg makaronov in 300 kg fižola. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Razglas o popravi vojaških čevljev. Vse čevljarske zadruge, podjetja in mojstre se opozarja s tem na razglas objav, Ijen v uradnem listu št. 180 z dne 31. oktobra 1923, s katerim se razpisuje na dan 8. novembra 1923 ob enajstih v pisarni komande V. žandarmerijske brigade v Ljubljani javna licitacija za popravo vojaških čevljev. Oddajalo se jih bo v partijah poi-čenši s 50 do 100 parov in bo skupno od; danih 1000 eventualno več parov. Pripominja se, da je navedena licitacija javna in ustmena ter, da je potrebno, da pridejo, označenega dne interesenti osebno k lici;; taciji. Pogoje naj si ogledajo interesenti že pred dnevom licitacije pri gori navedeni komandi.	h
X Oddaja tobačnega prahu. Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustmen; dražbi dne 6. decembra t. 1. ca 3000 kg. kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne.	>ji
Pisalni stroji, pntrBbšIins iti
Mehanična delavnica (popravijolnica) immm
Šelenburgova ul. 6|U L. Baraga.
Gompači je gorel od sramu, nehvaležno je pozabil na deklico, ki ga je rešila. Njegove misli so bile tako polne sanj o bodočih uspehih v Jedu!
»Kaj morem storiti za vas?« je zmedeno vprašal, »in kdo ste?«
»Imenujem se Komurasaki,« je odgovorila deklica, »in moj oče Sogoro je premožen najemnik na enem izmed posestev kneza Kocuke Masa-nabu, gospoda na SakurL Potovala sem po vodi s svojo sorodnico in prepadli so naju, Ubožica je umrla nedavno tukaj od strahu, čolnarji so se rešili s tem, da so splavali na breg in se razgubili po ravnmi v visoki travi. Moji starši bržkone mislijo, da sem mrtva. Spremite me k njim, v enem ali dveh dneh dosežemo moj rojstni kraj in moj oče vas bo blagoslavljal. Potem potujte v Jedo, vabeči sreči naproti; celo življenje se vas bomo hvaležno spominjali, čeprav bi vas morda nikoli več ne videli.«
Globoko je vzdihnila in zopet povesila oči; bolesten usmev se je prikazal na njenem obrazu. Krasna in prikupljiva je bila. Tiho je bilo, precej dolgo ni nihče govoril; slednjič se je oglasil starec v mesečni noči:
»Ta deklica je nama obema rešila življenje in prostost, njena želja je pravična in skromna. Izpolnite ji željo, peljite jo na očetov dom in pridite potem za menoj v Jedo.«
čez nekaj časa je dodal: »Tudi jaz ji hočem biti hvaležen.« Vzel je mošnjo in iztresel znatni del zlata na dlan ter rekel deklici: »Vzemite, vaše je.«
Deklica se ni ganila, ni dvignila oči niti roke.
»Ce nočete mojega zlata zase, dajte ga, komur hočete,« je rekel starec nekoliko nevoljen.
Komurasaki se je zdela, kakor da ne sliši.
Starec je razprostrl prste in naklonil dlan.
»Do svidenja!« je vzkliknil Gompačiju, dočim je deževalo njegovo zlato počasi v travo k dekličinim nogam, kjer je v mesečini rdeče zagorelo. Potem je pognal svojega konja in dirjal v noč.
Topot konja je umiral v daljavi; starec je že davno izginil v mesečni noči; Gompači in Komurasaki sta še vedno molče stala, zatopljena vsak v svoje misli.
Slednjič se je pripognil mladenič k tlom in pobiral plašno raztreseno zlato, ga del v svojo skoro prazno mošnjo in jo slednjič potlačil za pas, ko mu deklica na njegovo zopetno ponudbo, naj vzame svoj denar, ni odgovorila niti z besedo niti s kretnjo.
»Noč se nagiblje h koncu,« je rekel mladenič, »pojdiva solncu naproti.«
Deklica se je vzravnala, kakor da se prebuja iz spanja, in pokazala z roko, v kateri smeri morata potovati, 'a prideta v njen rojstni kraj.
V nekoliko urah sta dospela v prijazno vas, kjer sta lahko najela nosilnico, in sedaj se jima je začela pot, polna razkošja. Pokrajina se je izpre-menila v vrt.
Najprej sta potovala po zeleni ravnini z neskončnim horizontom na eni strani in z valovitimi obrisi krasnih gričev v daljavi na drugi strani. Ravnina je bila kakor posajena s skupinami visokih bambusov, ki so bile videti kakor velikanski šopki. Od časa do časa sta počivala v njihovi senci in bilo je tako sladko gledati na jasno nebo skozi šopaste vrhove, opirati glavo na svetlo-zelena debla z zlatimi progami in poslušati drobne ptice, ki so se podile v mladi bambusovini, ki je rastla kakor mlad rod okoli resnih velikanov in katerih dolgi nežni listi so valovili v zraku kakor tisoč plapolajočih trakov in se igrali z vetrom.
Potem ju ie peljala pot v cipresove gaje; vrh gričev so rastle krasne cedre. Nežen vonj, ki so ga dihala ta drevesa, je bil tako očarujoč, da je zvabil deklico včasih k tihi pesmi, ki je mladeniča navduševala do skrajnosti. Slednjič sta dospela do globoke doline neodoljive ljubkosti. Gozdnata pobočja so šumela in se temnila, vrhove so zlatili solnčni žarki in v senci so cvetele rožaste azaleje,
blesteli so nagrobni kameni ali preproste žare in njihovo svečano, sveto tišino je motilo le žubcF renje skritih studenčkov. Nekoč sta videla zdaleka tudi morje, modro je odsevalo skozi zaveso temnih smrek in bilo je vabljivo in polno miru kakor sanjave oči Komurasakine.
Gompači si ni mogel kaj, da ne bi občudoval njene nenavadne lepote, moral je obožavati njeno skromnost, njeno tiho nrav, njen preprosti rojstni kraj, ko se je končavala njuna pot in se je bilo treba kmalu ločiti. Bilo mu je, kakor da se prebuja iz prijetnih sanj.
Ustavila sta se na griču, pod katerim je ležala njena rodna vasica sredi vrtov in njiv. Čedne hišice iz rdeče cedrovine s slikovitimi pročelji* mnogimi pomoli, altani in balkoni, so se dvigale sredi drevja. Bila sta že tako blizu vasi, da sta slišala smeh otrok, videla gnezda lastovic pod izrezljanimi nadzidki
Komurasaki je začela od radosti, ko je kazala veliko udobno hišo z visoko streho, okrašeno s pestro pobarvanim žlebom, ki je bil lepo rezbarske delo, pod katerim se je zibala cela vrsta kitajskih svetiljk, z balkonom iz ološčenega jelovega lesa ter z majhnimi vrati, h katerim sta peljali dve vrsti visokih in piramidno pristriženih kriptomerij, z listi kakor puščice.
»Tam stanuje moj dobri oče,« je rekla, »to moja draga mati«
Potem je postala žalostna in je dodala: »Saj ostanete pri nas dalje časa, da se odpočijete? Ah, morda vas ne bom nikoli več videla, ko se ločiva?«	«
In solza ji je privrela iz očesa.
Tu je čutil Gompači tako čudno toploto v prsih in tako nerazumljivo ga je streslo in zdelo se mu je, da so tudi njegove oči vlažne. Prijel jo je za roko in jo potegnil k sebi, jo poljubil na čelo in šepetal: »Oh, Komurasaki, ljubim te globoko in vroče.«
(Nadaljevanje sledi.)
■ ■■
MU OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5’—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davšflno vred.

■ na
B BI H
iščem. Kot garancijo dajem eno drevesnico in še posebej poroštvo. Plačam 10°/0 obresti. Ponudbe prosim na upravništvo tega lista pod: Varno posojilo.
Mm, in
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenej — Najsolidnejši izdelki 1 Zahtevajte oferte in cenike!
vdovec, se želi poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok 40—50 let staro, katera ima nekaj premoženja. Ponudbe pod „Hitro" na upravo lista.
Dve novi
m
s trgovino z mešanim blagom, katera se lahko prevzame, z vrtom in gozdom naprodaj za ZSO.OOO'— kron. Pojasnila v Reolitetnl pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
s štirimi sobami, pritiklinami in 3000 m* naravnega parka proda za Din 150 000'— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12.
]a!
iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista
v Mariboru, Jenkova uL 6, priporoča dnevno sveže dobro mleko ä 14'— K liter. Stalnim odjemalcem celoletna dobava zagotovljena.
Mijo
z orodjem, in stanovanje išče. Naslov v upravi lista.
več vagonov zdravega, lepega in čistega korenja, belega, rumenega in rdečega. Tudi nekaj vagonov lepih, letošnjih orehov. Ponudbe s ceno, franko postaja na upravo lista pod »Korenje, orehi«.
sta,
se
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
priden, vesten, zanesljiv in zmeren se sprejme s 1. novembrom t. L v zdravilišču Golnik. Pismene ponudbe s spričevali je po-slati upraviteljstvu drž. zdravilišča Golnik, p. Tržič.
od 3 do 175 oralov.
Posestva Brapiislra ÄÄ
vila po kupu takoj prosto stanovanje.
Gostilna vManborueOO.OOOK
Ujgn niJn tovarne, gozdna lili», IfliD, posestva proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
Brata Pohlin L dr.
tvornica vlasnlc, kljukic, rlnčlc 99 b vviiBs za čevlje, kovinastih gumbov
▼▼TWWVTVVTV	•• t* d-
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust
liti mm nii
(eno ali dve) za takoj ali poznejši čas z posebnim vhodom in električno razsvetljavo. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod „Nujno“.
1—3 letnega otroka poštenih starišev v domačo oskrbo. — Naslov v upravi Usta.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Zidovska ulica 5.
ki bodo prosta. Kdor jih preskrbi, dobi eno leto francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
prazno, veliko, išče zakonski par brez otrok za takoj. Plača dobro. Da za nagrado francoske ure zastonj. Naslov v upravi.
dobi, kdor kupi hišo. 2 parceli v Mostah, 5 minut od tramvaja. Solnčna lega. Cena Din 126.000. Vprašajte pri Hinko Privšek, Miklošičeva cesta 18/1.
(I
izšli so sledeči zvezki:
St 1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
„12. Tosca.
„ 13. Aida.
ICaŠeSj, prehlajenje grla In hripavost odstranjnlelo nalbollie
Kaiserove prsne karamele
z zaščitno znamko „Tri Jela".
Dobivajo se povsod!
R^VE“, d. d. Zagrab.

•••
I Jamski paznik |
z dovršeno rudarsko šolo, mlajša S moč, se išče. — Ponudbe s prepisi ŠH izpričeval na
m Hiidniio Mteljstvo Rsjhenburg &
:::	(Slovenila.)
Mali oglasi imajo uspehi
Ivan Zahotnik
Izdala In založila
irafisMokniii*
v Ljubljani, Wolfova ul. 1.
Vsak zvezek stane 4 Din.
LJUBLJANA
Dunajska cesta št. 4g. Tei 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje 1.1 d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
Jesenice.
Stavbna vodstva; LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
zvršuje privatnem industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
St. 1. L Albreht; Ranjena gruda, povest, broš.	Din	12	vez. Din 17
„ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „	»	16	„	„22
» 3- I--Testament, ljudska drama „	»	12	„	„17
” 4-	P0!?*110 klasje, izbr. pesmi „	» 20 „	^ 26
„ 5 F. Milčinski: Fridolin^olna, humor. „	„	8	„	„13
Cene se razumejo brez poštnine.
MEZItfl HOOM-Ljüllipä, Marijin trg S in po oseh knjigarnah.
tedaj« h
▼ Uabijaat