izhaja vsak da« raaen ioK nadelj Iasuad dafly Sunday» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Cm lista j. 90.00 - Uredniški ln upravnlikl prostori: MIT South Lawndala Am Office of Publication: 1697 South I.awndala Ave. Telephone. Rock w« 11 4004 .JTS iSToliifJ ÄrtiÄ CHICAOO. ILL« PONDELJEK. 26. JANUARJA (JAN. M). INS Subscription $8 00 Yearly ÔTEV.—NUMBER IT rate of poatafa pr^idad^Jn_soct^ Ameriške bojne ladje potopile ïï?*2* section UOS. Act of Oct S. 1S17, authorized on Juno 4. 1011. pet japonskih transportov Japonci vrženi nazaj z velikimi izgubami v bitki z ameriškimi in filipinskimi četami na Bataamskem polotoku. Preiskovalni odbor obdolžil generala Shorta in admirala Kim-mela zanemarjenja dolžnosti. Avstralija apelira na Anglijo in Ameriko za pomoč. Angleški in ameriški letalci sestrelili 32 japonskih letal. Moskva naznanila nadaljnje uspehe ruskih armad. Osiščne čete reokupi-rale Agedabijo Washington, D. C.. 26. jan.— Mornarični department poroča, da so ameriške križarke in ru-šilci potopili nadaljnjih pet ja-ponskih vojaških transportov v bitki v zalivu Makassar med otokoma Borneo in Celebes v bližini holandske Vzhodne Indijd^ Poročilo dostavlja, da ni bila V bitki nobena ameriška ladja potopljena. Vojni department je objavil poročilo, da so ameriške in filipinske čete pod poveljstvom generala Douglasa MacArthurja vrgle v protinapadu Japonce nazaj z velikimi izgubami. Bitka, v kateri je ameriška oborožena sila triumfirala, se je vršila na Bataamskem polotoku. Več sto japonskih vojakov je padlo v bitki in ameriške čete so zasegle velike količine japonske bojne opreme in materiala. Washington, D. C.. 25. jan.— Preiskovalni odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt, je sinoči objavil poročilo, v katerem je obdolžil admirala Hus-Hnndn- E. Kimmeia, bivše*« ve-hovnega poveljnika ameriške bojne mornarice, in generala Walterja C. Shorta zanemarjenja dolžnosti in odgovornosti za japonski uspfeh V napadu na Pearl Harbor, Ha vaj, 7. decembra. V tem napadu sta ameriška mornarica in letalska sila dobili strahovite udarce. Poročilo je predložil Rooaevel-tu Owen J. Roberts, član federalnega vrhovnega sodišča in načelnik preiskovalnega odbora. V tem je rečeno, da sta Kimmel in Short ifnorirala svarila državnega tajnika Hulla, vojnega tajnika Stimsona in mornaričnega tajnika Knoxa o prihajajočem japonskem napadu. Prvo svarilo sta dobila 27. novembra in zadnje 6. decembra, dan pred napadom, a storila nista ničesšr. Melbourne, Avstralija, 24. jan. — Vlada premierja Johna Cur-tina je naznanila, da so se japonske čete izkrcale na treh o-<«kih v bližini Avstralije, obenem pa je apelirala na premier-ja Churchilla in predsednika Koosevclta za takojšnjo pomoč, da bo avstralska oborožena sila lahko nastopila proti sovražniku na kopnem in morju. Naznanilo pravi, da so se ja-lanske čete izkrcale pri Rabau-lu, glavnem mestu otoka New Hi itain, Kietu na Solomonovih "tokih in Gvineji. Avstralija. se glasi apel, bo preskrbela vojaško'silo za boj proti Japon-' « m, toda iz Velike Britanije in Amerike mora dobiti bojna letala in ladje, da prepreči Izkr-'«nje japonskih čet na svojem ""•mlju. Kau bal leži 800 milj severo-' Modno od avstralske celine. Nova Gvineja pa sto milj od severnega avstralskega obrežja. Prvič v zgodovini je sovražnik mvadiral avstralsko ozemlje" glasi apel. "Mi ae bomo od-k*«o borili, toda pomoč je nuj no potrebe." Washington. D« C* 24. jan — (•♦•neral Douglas Mar Arthur vrhovni poveljnik emertške In fiiipmake oborožene aile. je In-miral vojni department, da japcmake vojaške avtoritete objavila seznem aedemnajstih (»reatopkov in odredile smrtno basen za one. ki jih izvrše Sle '••rni. ki bi ae uprl japonskim odredbam, bo ustreljen Mornarični department je namignil, da je bilo več sovražnih podmornic, ki so napadale ameriške parnike na Atlantiku v bližini ameriškega obrežja, potopljenih. Detajllrano poročilo o usodi podmornic bo objavljeno o pravem času.' Rangoon. Burma. 24. jan. — Britski in ameriški letalci so sestrelili 32 izmed 60 japonskih bojinh letal, ki so metala bombe na to mesto. Ostala japonska letala so pobegnila. V ozračju nad Rangonom sta se vršili dve bitki. V prvi so Japonci izgubili sedem letal, v drugi pa štirinajst. ' ^ Slngapor. 24. jan. — Vrhovno poveljstvo je priznalo, da so japonske čete prodrle na ozemlje, ki je oddaljeno samo 60 milj od te britske trdnjave. Situacija je kritična in bolj nevarna nego je bila pred nekaj dnevi. Vroče bitke se nadaljuje pri Bukit Pajongu, 70 milj severno od Singapora in 25 milj vzhodne od Kuanga, važnega železniškega križišča. Na vzhodnem obreiju Malajskega polotoka je v teku topniški dvoboj. Tokio. 24. jih, — Program glede eksplotacije okupiranih teritorijev in blokade yellke Britanije in Združenih držav, da ne bodo dobile kavčuka, pločevine in drugega materiala, je bil predložen parlamentu*po Tejiču Suzuki, predsedniku načrtnega odbora. Istočasno je zunanji minister Šingenori Togo informiral parlament, da je dobil zagotovilo od sovjetske vlade, da se bo Rusija (Jržala provizij sklenjenega nevtralnostnega pakta. Pred poslanci je govoril tudi premier Hideki Tojo, ki je napovedal nove japonske zmage na Pacifiku. "Japonska ima mogočno vojaško silo in douolj materiala za boJ,H je dejal. "Japonska se ne boji Amerike in ne Velike Britanije, kajti zanaša se na mogočnost svoje oborožene sile, ki je Že zadala strahovite udarce sovražniku. Popolnoma sem uverjen, da bo Japonska izšla iz te vojne kot zmagovalka." Moskva. 24. jan. — Sovjetske armade prodirajo naprej proti zapadu in pode Nemce pred seboj. Prvi oddelki teh so oddaljeni samo sto milj od latvljske meje in ogražajo nemške pozicije na vzhodni strani Bele Rusije. Vrhovno poveljstvo poroča, da je 17,000 nemških vojakov padlo v bitki pri Kol mu, mestu ob reki Lovat ob črti v smeri Smo-lenska, kjer je glavni stan Hitlerjeve centralne armade. Rusi so dosegli železniško progo, ki spaja Kol m z Rževem in Veliko Luko Kol m leži 260 milj seve-rozapadno od Moskve. Poveljstvo dalje poroča, da ao Rusi prodrli 65 milj daleč v zadnjih dveh dneh in reok upiral i čes dva tisoč mest in vasi Hitlerjeve kolone ao bile pognane z utrjenih pozicij pri Val-dajskem gorovju in Ruei so dobili kontrolo nad železnico, ki speja Moskvo z Leningradom Sovjetska oborožena sila je doaeg-la nove uspehe tudi na južni fronti. Armada, kateri poveljuje maršal Tlmošenko. arsdlra naprej v Ukrajini ob sto milj dolgi črti med Kurakom in Kar-kovom V zadnjih štirih dneh je reokupirala M meet in vael Kairo. Egipt. 24 jan - Oalš-čne čete pod poveljstvom Kanada odloči glede konskripcije Parlament se sestal v zasedanju Ottawa. Kanada. 24. jan. — Avtoritete so naznanile, da se bodo vršile splošne volitve, pri katerih bo padla odločitev glede spornega vprašanja, aH Kanada odobrava konskripcijo vojakov za službo na drugi strani morja ali ne. Doslej so bili poslani na tuja bojišča le vojaki, ki so se javili kot proatovoljci. Kanadska ekspedioijska armada, ki je udeležena v bitkah s sovražnikom na tujih tleh, šteje okrog 100,000 mož. Del te se je boril proti Japoncem ne strani britske armade v Hongkongu. Skupina kanadskih vojakov se je udeležila napada na Spitzbergen. Tik pred kapitulacijo Francije so se kanadski vojaki izkrcali na francoskem obrežju, a so bili potegnjeni nazaj v Anglijo, ne da bi se srečali ve foltmirale enotno fronto Kompromisni načrt šprejet na konferenci RAZPRAVA O EKO. NOMSKIH PRO-BLEMIH Rlo de Janeiro. Brazilija. 24. jan. — Reaoluqija, ki priporoča, ne pa zahteva, da vae ameriške države pretrgajo diplomatlčne odnošaje s Nemčijo, Italijo in sateliti, je bila soglasno sprejeta na Vseameriški konferenci. Resolucija Je ^bncealja Argentini in Čileju, kl ste se po svoji delegaciji izrekli za prelom s pridržkom, da sami odločita, kdaj se to zgodi * i Sumner Welles, državni pod- tajnik ih načelnik ameriške delegacije, je odprto povedal, da je sa bolj deflnitivno in odločno akcijo, daai Je glasoval za resolucijo, katero' je predložil na konferenci politični , odbor re- saw arey*??»1-jfr vojakov se bori proti oriUu v i,ve' kl . ^ved.le vojno »¿Uri I n,m> ogrsiajo vse republike za- Premier Mackenzie King je1 ^¡^^¿Vv^to M pred nekaj meseci izjavil, di nat ^H N«nsvi«0 to dej- bo vojaške konskripcije, dokler I-10, bo on na vladnem krmilu. Na ta Resolucija Sroglaša osiščne bojišča naj bi odhajali le pro- sile za a^resoqe proti zapadni stovoljci. ¡^hemisferi in poudarja, da mors- ~Akad Athene, generalni gover- jo vae emerilie. države ststi ner Kanade, se je v svojem go- skupaj politično in ekonomsko, voru izrekel - za splošno kon- dokler se vojni vihar ne poleže, skrlpcijo, toda odločitev naj pa- Dalje vsebuje poziv, da vlade de pri plebiscitu. To izjavo je vaeh ameriških republik pretr-podal ob otvoritvi zasedanja gajo odnošaje z agresorji in se parlamenta. V svojem prestol- obvežejo, da jih nobena ne bo nem govoru je naglašal potrebo obnovila separatno. Obnova mo-popolne mobilizacije človeške ra biti rezultat akupne akcije, sile in vseh sredstev za boj pro-1 D ,,, ... .. . . . ti sovražniku. "Iz sedenje«.1 T?^*,1* t?nc?" konflikte sta «mo dve izhoda " J*A'g*nt'i U "',U je dejal. "Izbir. Je .med suf.lh°U" •torl" ^ "dl"ine«" nosijo in svobodo. Ako ne bodo "m "T"'* brutalne sile. ki so izzvale to P°mifne situacij.. Dejansko so .. .___ ' . . . . ameriške drftsve v vojni z osi- vojno poraiene, bodo ljudska po Argentine. Clleja, v*m »vetu zasužnjena. Od izi- „„^ ¡£|lvlJ* Ekvadorja. Bolivije, Ekvadorja, Paragvaja, Peruja in Urugvaja. Alberto tuma plebiscita o ob^i^- G"an1' T^L^ ¿ui siu^Ki nister, Je dejal, da bo njegova vlada pretrgala odnošaje z osi- jščem danes. Poučeni krogi so napovedali, da bodo zgledu U- rugvaja sledile Brazilija, Bollvl- i ja, Paragvaj in Peru. Na plotu bodo še ostale Argentina, Čile zavisi bodočnost - da te vojne Človeštva." Avtoritete še niso določile da Lac ški službi. i Governer Creen konferira z delavkimi voditelji .Springfield, III., 24 jan. — U-rad governer j a Greena Je naznanil sklenitev dogovora z repre-zentanti unij ADF in CIO, da se provizije državnih delavskih zakonov potisnejo na stran, kadar! in Ekvador. Vest iz Buenos Al-resa pravi, da bo Argentina od-ložila akcijo do kongresnih volitev, ki se više v marcu. Čilejski zunanji minister Ju- to zahteva vzdržitev produkcije an Rosaetti je dejal, da ae je bojne opreme na makaimalni njegova dežela pripravljena bo-točki. Ta je bil doaežen na kon-' riti za ameriftka ljudstva, če bo ferenci med governerjem in de- treba.' lavskimi voditelji. Tovarne, ki ao udeležene v produkciji bojne opreme, naj bi v slučaju pomanjkanja delavcev f več ur kot jih določa delavski zakon. Ray Edmundaon, direktor unij CIO v Illlnotsu, In R G. Söder »trnm, predsednik državne delavske federacije, sta zagotovila Greena, da bodo delavci kooperirali z njim v vaeh ozirih, da ae poveča produkcije orožja. Upanje je, da države, ki še ni so pretrgale odnoSajev z osi operirale bodü knu,u •U,r,le uaanlll.iia <•!. /4a, nraliiitia nitmi. Resolucija glede preloma odno-šejev je bila sestavljena v uradu Oewalde Aranhe. brazilskega zunanjega ministra, kjer ao se sestali Welles, zunanja ministra Argentine in Čileja ter repre-zentanti drugih ameriških republik. Reaolucijo' je prečitel _ pred delegati vseh držav Ante p-u Frwm«. ^ mmimšm Metlenzo, bolivljaki zunanji ml- Erwln- Romm*1- 10 nister, nakai Je bila sprejeU ao- glasno. protiofenzivo, prodrle 90 milj daleč v severovzhodni ameri In reokupirale Agedabijo na za-pedni strani Cirenajke. Te so začele prodirati pod zaščito bombnikov z ozemlja pri £1 Agheili. Domneva je. da je Rommel dobil več tankov in bojnih letal ] bojnege materiala in da hoče pognati brfCafcf ar-' nih problermiv, kl Člani ekonomskih odsekov so seetavtlt serijo dekleracij glede koordinacije m preureditve gospodarstva v soglasju s obstoječim položajem. Te ae nanašajo na produkcijo In distribucijo ■wn in slič-pridejo na Domače vesti Zadnja pot častnika Kobala , Chicago.—Zadnjo soboto popoldne smo pokopali mladega slovenskega oficirja Franka Kobala iz Clarendon Hillsa, prvega ameriškega slovenskega letalca —kolikor je znano—ki je padel v sedanji vojni kot žrtev letalske nesreče v vojaški službi (če ni bil žrtev sovražne sabotaže!). Pravimo da "smo," kajti po ogromni udeležbi se je zdelo, da je vsa čikaška zupadna naselbina šla za njegovim pogrebom. Prav za prav je bil primorski pogreb, ker večina navzočih so bili Primorci, ožji rojaki pokojnikovega očeta Valentina Kobala, kl Je doma iz Cerknu na Goriškem. V žalnem spremstvu sta bila tudi mlada pokojnikova žena in njegov stric Andrej Kobal is New Yorka poleg očeta, brata, pose* strine in. drugih. Dolga vrsta avtov se je vilu iz lliiiNdala, kjer je dva dni ležal padli mladenič v zaprti krsti, oviti z ameriško zastavo, po obronku Clarendon Hillsa in mimo pokojnikovega doma na bližnje pokopališče, ki je na široki farmski planoti južne od predmestja. Civilne obrede ob grobu so opravili Donald J. Lotrich, tajnik društva Pionirjev SNPJ in člani Ameriške legije, ki so zastopali vojaško oblast in oddali šest strelov v zrak v zadnji pozdrav pokojniku. Po besedah znanega pesnika: Komaj si se odpravil na široko cesto življenja, že si daroval svoje Življenje zato, da bodo drugI svobodno ln lepše živeli! . . . Andre A polar v bolnišnici Chicago. — Br. Andro ftpolar, član društva 39 SNPJ, o čigar avtomobilaki nesreči smo poročali zadnji petek, se na)uja v bolnišnici St. AnthonyVI, soba 302, pri Dougiaa parku. — V isti bolnišnici ae nahaja br. Math J. Turk, bivši gl. tajnik SNPJ. Poroka v armadi Washington, D. C. — Dne 17. januarja je bil poročen v bližnjem Arlingtonu, Va., poročnik Stanley H. Jazbec z Dorothy E. Gildroy, Čehinjo, oba iz Chica-ga, Ženin je radijski mehanik v armadi. Obilo sreče! Is Minnesota Duluth, Minn. tukajšnji bolnišnici je zadnje dni srečno prestala operacijo hči znanega rojaka Matha Otrina z Klvja Istotam je bila operirana «žena rojaka Majerleta. Dalje se tukaj zdravi Steve ftpehar. ki je tudi doma na Klyjtl. Veaele veeli Pueblo, Colo. —• Alfonzu Hočevar je te dni dobil zdravega in krepkega Mjnčka in Joe Kr-javec hčerko, SNPJ pa dva nova člana — V Little Pallsu, N Y , Je družina Anton Jerina dobila hčerko prvorojenko, naša jed-nota pa novo članico. Oče iti mati sta člana SNPJ, Čestitke vsem trem družinam! Is Clevelande Cleveland. Rojakinja Alojzija Koprivnik je 21. januarja postala ameriška državljanka — Dne 21. t. m Je po kratki bolezni umrl Jos. Hoidln, star 53 let in doma od Žužemberka na Dolenjskem Tukaj zapušča sina. dve hčeri In dvr polsentri Načelnik italijanake policije umrl Bern, ftvlca, 24 Jan. — Poro-čilo iz Kima pravi, da je umrl Guiaeppe Karinacri, na/rlnik Sporazum o farmskem načrtu Zvišanje cen za enajtt odstotkov Waahlng«on. D. C.. 24. jan. — Člani odsekov obeh kongresnih zbornic so se sporazumeli glede načrta kohtrole farmskih pridelkov, ki določa zvišanje cen najmanj /-u enajst odstotkov, Tu prepoveduje tudi postavitev maksimalne cene brez odobritve poljedelskega tajr.iku Wickahiu, Vsi amendmenti, ki so izzvali opozicijo v nižji zbornici, a jih je odobrila Rooaeveltova administracija, ostanejo. Med temi je eden, ki daje večjo oblast Leonu Hendersonu, načelniku * u-prave za kontrolo cen. Njegovi odluki so veljavni, če jih ne o-vržejo sodišča. Nižja zbornica je sprejela načrt, da imu odločilno besedo glede konlrule ceii posebni odbor, ki ga imenuje predsednik Rooaevelt. Administracija je odobrila a-meiKlnumt, katerega Je predložil senator Bankhead, da poljedelski tajnik obdrži pravico vetiranja maksimalnih cen, da porazi a-mendmunt senatorja 0'Maho- roosevelt za mir v delavskih vrstah Murray in Green «li oglasila v Beli hiii NAČRT ZA REGIS-TRACIJO UNIJ Waahlngton, D. C.. 24. jan. — William Green, predsednik A-meriške dulavske federacije, in Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, sta imela tajno konferenco s Kooaeveltom v Beli hiši, ns kateri je slednji priporočal sklenitev premirja med organizacijama, dokler traja vojna, in uats-novitev posebnega odbora, ki naj bi gu tvorili predstavniki obeh delavskih grup. Ta naj bi reševal vsa sporna vprašanja, ki se pojavijo. Tako premirje bi bilo udarec Johnu L. Lewiau, predsedniku rudarske unije UMWA, kl Je nedavno predlagal obnovo pogajanj med CIO in ADF, ki so bila pretrgana |*ed dvema leto- neyja, kl bi, ako bi bil sprejet, i ma. združitev obeh organisacij lahko povzročil inflacijo. Ta je določal, da cene farmarsklh pridelkov se dvigajo vzporedno z delavskimi mezdami. Če bi bil ta amendment sprejet, bi cene pridelkov takoj poakočile za 25 odstotkov kritizira administracijo Veliki profiti ladjftgradmikih druft Washlngton. D. C.. 24. jan. — Senator David 1, Walsh, demokrat iz Massachusetsa in načelnik odseku za mornarice zadeve, Je udaril po Rooseveltovt administraciji in Ji očital, da je ona odgovorna za visoke stroške konstrukcije novih bojnih ladij In parnlkov v privatnih ladjedelnicah, ki gfmadtjo ogromne profile na račun nurodne obrambe. S,vojo obdulžitev buziru nu poročilih, ki so bila pravkar objavljena Walsh je rekel, da postavne omejitve profilov privatnih lad jegradntških kompanij, kater« in ustanovitev enotnega delavskega gibanja. Lewis je sačel ukoijo na svojo odgovornost, ne da bi se prej posvetoval s Mur-rayjem in drugimi voditelji CIO. George Meany tajnik-blagaj-nik ADP, je tudi konferiral s predsednikom Rooseveltom, kl je še dal razumeti, da se ne strl-njs z Lewlsovim načrtom. Lewis je v zadnji predsedniški ksmpa-nji agiliral sa Wlllkteja, kandidate republikanske stranke, In takrat je tudi Izjavil, da bo re-signiral kot predsednik CIO, če bo Roosevelt ponovno Izvoljen, kar je tudi storil. > Sirijo se govorice, da Je Lewis dobil na svojo stran Williama L. Hutchosona, prvega podpredsednika ADK, s katerim ae je stepel na konvenciji ADF, ki ae je vršila tik |ired razkolom v delavskem gibanju, kateremu Ja sledila ustanovitev CIO. Kakor je bil tudi llutcheaon znan kot izoluclonist pred Japonskim nupudom na Ameriko. Oreen In drugi voditelji ADP »m(obravajo Hooaeveltov predlog glede sklenitve premirja ln u-atanovitve |>osebnega delavskega odbora, toda pod pogojem, da Lewis ne postane član tega aj M4> )i ,,-.,>.,1 g|( m poalonHi nM Kitajakem oorna i/premenil s * vstopom ( /brušenih držav v vojno Naše Brazilija ZOšegla | armade so naletele na ne^an itaUjan9ka ptrnika odbor na ruskih frontah po še - stih rtieaeiih vojne Sleherni dan * Saotoa, llrazilija, 24. Jan. — - prlneae nove probleme Ta voj- Brazilija je zaaegla dva lUlIJan-na Je narodna prettkušnja. od ska parnlka. kl ae nahajata v tu-katere zavial uaoda nemškega kjšnji luki, odkar Je Italija šla v naroda Nemčija je poetala na- vojno. Parnlka ste Conte Gran-rud Uijevnikov " »i de in Como Tebre PROSVETA THE ENLIGHTENMENT U OuASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Org«n of and published by Sloven* National Benefit Society Cicero Marotnlna sa Zdruftono dr ia eo (is ven Chícese) in ne leto. $3.00 aa pol let*. $1J0 aa ¿etri letai ae Chicago in I7.S0 sa c*lo leto. f3 75 se pol lote; se inosemstvo M.OO. Subscription ratess for the United Stetes (eneopt Chios pe) and Canada fS.OO per year. Chicago and Cicero 17M per fifths, foreign countries M OO per yser. Ceno oglasov po dogovoru s—Rokopisi dopisov in nenaročenlh ¿lenltov so no vračajo. Itokopisl literarne vsebino (¿rtiee, povesti dram«, pesmi itd.) so vrnejo ppilljstelju le v slučaju, «e je psUaéli PROSVETA Advertising retes on agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited erticles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, ote., will be returned te «endet only when sccompsnied by »elf-addressed end «tamped en velo pa. PROSVETA 2057-5» So. Lawndele Ave., Chicago. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (Jsnuary 21, 1042), poleg vašega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potek bi naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavt Panameriška fronta Panameriška fronta je danes fakt. Vseh 21 republik na zapadni polobli od kanadske meje do konice Južne Amerike se je 21. januarja soglasno izreklo za prelom vseh' stikov z Nemčijo, Italijo in Japonsko, za solidarno kooperiranje na vgej črti z Združenimi državami v vojni z nacifašističnim osličem in za sklepanje miru edino v skupni akciji vseh omeriikih narodov, organiziranih v Panameriški federaciji. Argentina ln Čile sta pristali na popolno solidarnost s pogojem, da zbornice vseh ameriških republik ratificirajo ta sklep, kar jc gola fnrmslnost ln to je bilo sprejeto. S tem sklepom je bila z vseameriške strani zapečatena usod« nscifašističnih diktatorjev. Nikdar v zgodovini nist« latinska in angleška Amerika, vsa Amerika, nastopili tako enotno za zmago in ohrano demokracije, kakor to pot—kljub nacifašistični peti koloni, ki jc močno zasidrana v več krajih latinske Amerike, posebno v Južni Ameriki. Ta peta kolona bo zdaj. ^likvidirana. Hitler in njegov japonski zaveznik bosta zdaj docela odrezana od ameriških kontinentov. Na konferenci v Rio.de Janelru je pa priilo be nekaj drugega. Panameriška zveza nI več le teorija na papirju, temveč je postala praktična in kooperativna zveza. Vse ekonomsko, industrijsko in finančno bogastvo vseh 21 amerlikih republik je bilo tesno povezano v enoto za zmago demokracije. *« Vse carinske meje so odpravljene ln» trgovina je svobodna po vseh amerlikih celinah; uvedena bo piedameriška denarna valuta, bazirana na 20 milijardah dolarjev vrednosti zlate, ki js nakopičeno v Združenih državah, latinske republike morejo za deset let podržavitl vse letalske Unije; Združene države jamčijo s« izvoz blaga, ki je potrebno za notranje blagostanje vseh republik; Zdru žene države prevzamejo skrb za pomorsko transportscijo pod oboroženo zaščito civilnih in bojnih potrebičln z« vse. ameriške repu bilke; svobodno glbanjo iztjrjenih delavcev po vsoh amerlikih celinah; Združene državo prevzamejo gradnjo cest, železnic, ka nalov in utrdb za obrambo vseh amerlikih kontinentov, To so glavne točke programa, ki so ga predložili dfleggtje Zdru ženlh držav na konferenci v Rio de Janelru/ Progrsm nalaga Združenim državam koloealne obligacije—in naii kspitalisti bodo najbržc skočili iz kože od srde—ampak nove razmsra zahtevajo radikalno rekonstrukcijo, eko noče Amerika zapraviti vojno ln miru. * * Program velja le za dobo vojne, ampak ameriika ljudstva morajo biti odslej vsak dan trikrat opozorjena in poučene glede veli ke resnice', kar je dobro in potrebno v vojnem čeau, je ie boljše' in bolj potrebno v mirnem čggu! Panamenka mora oatsti združena tudi v bodočem miru! — Glasovi iz naselbin Cehi in Poljaki v federaciji Vladi Čehoalovaškc ln Poljske, ki se nahajate v Londonu, ste 21. januarja odobrili načrt ze federacijo obeh njunih republik, kadar bosta osvobojeni iz nacljske sužnoetl. Ta načrt je bil sprejet nekaj dni potem, ko sta vledi Jugoslevije in CJrčlje sprejeli enak načrt te zvez», njunih držav, ki naj ho jedro Balkanske federacije. Kakor je po vesteh iz Londona jugoslovansko-grikt pekt jedro, ki lehko po osvoboditvi Evrope pritegne Bolgarijo, Rumunijo In Albanijo v Balkansko svežo, tsko je tudi čeiko-poljskl pekt jedro, ki lahko pritegne Ogrsko, Avstrijo. SloVaktjo in karpetakc Malo-ruac (Ituteme) v srednjeevropsko federacijo. Značilne so snovne točke češko» poljskega pakta, kakor jih člta-mo v poročilu Iz l^mdone. V pogodbi je rečeno: "Namen federacije je. da s«- Cehom in Poljakom /egotovl enotne politike v zunanjih odnašaj (h,, v vojaških. ekonomskih, finančnih In aoclalnlh zadevah ter-v prometnih in obrevalnth sredstvih." . Določen Je enoten fctab armade in v primeru vojne enotno, skupno poveljstvo. Dalje je določena carinska unije, to je svobodne trgovina, skupna emiaijaka banka in enotna denarne velute. UsU-\a federacije mora garantirali osebno svobodo državljenov, gvo-bodo govora, tiske, znanosti in vesti, enskopravnost državljanov pre<1 zakonom, volilno svobodo, svobodo slehernega državljane do ' uradov, neodvisni«! drl*vijem \ «al »odtič ln svobodno rbornlco, katera mora kontrolirati vlado Gornje aenovne točke pomenijo najiirio demokracijo, kakrinc vs*j Poljaki t*- o« počnejo Manjka |»a le ene točke, katera more jepno tejanu iti, da bo cerkev popolnoma ločen* od države in iole. Svoboda vt»ti *ne< i svobodo verstva, kar je pravilno, ampak vere je nejsvolHMinejie. ee je prosta vsake drftgvne kontrole in popolnima prepuščena posameznikom kakor Je v Ameriki Verniki, ki hočejo imeti bogoaluije in vet mo g nailm Adamičem ( h : Vprašanje pomoči Dearborn, Mlelu—Dnevno zasledujem dopise v slovenskih časopisih, «ko bo kdo sprožil, kaj naj bi ukrenili glede nakupa vladnih obrambnih obveznic ali bondov. Večkrat vidim v ameriškem časopisju, da druge nerodnosti kupujejo skupaj—cel* naselbina kot enota. Tako pridejo v ameriiko javnost poročila, kar veliko iteje, več kot posamezniki, čeprav vsi kupujemo bonde. Enako bi bilo dobro tudi glede pomoči za Rdeči križ, namreč, d* bi zbrali skupaj večjo vsoto in Jo darovali kot Slovenci iz Jugoslavije. Tako bi bili bolj upoštevani pri vladi in imeli tudi več uspeha pri sklepanju miru po vojni. I Kar se tiče pomoči revežem v Sloveniji, se tu ie ni veliko ukrenilo. Večinoma smo člani te *li druge podporne org*niz*cije. Ali bi ne bilo dobro, ako bi vsak član daroval vsaj 25c mesečno v ta namen? Mislim, da bi to ne bilo težko nikomur, ki dela. Rada bi sliial* mišljenje drugih. Veselice ne prinesejo vodno za-željenega uspeha. Mary Koos, 518. Zshvgls Clarkaburg, Pa^—Potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul nai ljubljeni oče in soprog Louis Thompson, po domače Tomshe. Oi) je bil rojen v vasi Družmirje pri fioitanju na Štajerskem. Umrl je 24. doc. 1041 v starosti 65 let. V Ameriki je bil 32 let. Član je bil druitva 25 8NPJ v Iselinu, katerim članom se iskreno zahvalimo z* vae, kakor tudi sorodniku Franku Tomahetu iz Johnatowna in gl. podpredsedniku Andreju Vldrichu za blagodejni govor ob odprtem grobu pokojnika, ki nam bo ostal vedno v spominu. Zahvalimo sc vsem za krasne vence, ki ste mu jih darovali v zadnji pozdrav ln tudi vsem, ki ste ga obiskgli na mrtvaikem odru in ga gpremill na njegovi zgdnji poti. Še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. Žalujoči ostali— Asna Thompson, žena, Tina, Frask ia Jok*, otroci. O tem 1* onem Bridfeville. Pa,—Ker se nihče ne oglasi lz te naselbine, sem se namenila jaz malo napisati. Pač vsakdo rs Je bere kot piše, posebno ie. če so dopisi zanimivi, kot so na primer Antona Valentlnči-ča in "Big Tonyja" iz Callforni-je. Prosveta je res najboljii list, zato jo vsak dan težko čakam— da bi vsaj ie ob sobotah izhajala V Prosveti sem videla tudi sliko Franku Pcrkota Z njim sem ae seznanila na zadnji konvenciji Jednote. kjer je bil kot delegat. On Je takoj na prvi pogled videti možak in torej nI čudno, ako je bil že trtdeaetič Izvoljen za tajnika društva 1«. Vsa čast mu? Pri našem društvu ie povolj-no napredujemo. Tudi mladina se je začela zanimati tn se udeleževati sej Lepo je bilo na glav- ni seji, ker ae je toliko članstva udeležilo zborovanja. Vsa čast našim članicam, ker vpčkrat prekosijo moške na sejah. To storijo, čeprav nekateri mislijo, da so zborovanja samo za moške ženske naj pa kuhajo doma, da si smo vsi enakopravni pri jed noti. Za leto 1*42 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Louis Olaser, podpredsednik Joe Tome, tajnica Francas Oblack, bla gaj niča Frances Skvartz, zapisnika ri ca Mary Juvančič; nadzorniki Joseph Timko, Ella Juvan-čič, Anthony Tome. že pri tem se vidi, da ae naše članice zanimajo za društvo. Želim, da bi se tudi mladina začela bolj zanimati za društvo, ker oni imajo vsč prilike za pridobivanje novih članov v jednoto. Na božični dan zvečer je tudi Miklavž po naši zmožnosti obda ril mladino in tudi starejših ni pozabil. Za to se moramo z« hvaliti tudi našemu "beermanu" Josephu Timkotu Lepa hvala, Joe, v imenu vseh članov in čl« nie. Vse je bilo veselo kot že več l*t ne. ¿r ' ' M Kaj pa koledarji? Letos ni kritike, čeprav je lanski dvakrat prekosil letošnjega. Je res tako kot je lani rekel neki član: "Drugo leto pa še takega ne boste dobili, ker niste s tem zadovoljni." Pozdrav vgsm! France* Oblack, tajnica št. 295. Konfederacijo all Evropeka federacija? Chicago.—Najbolj zanimiva in tudi pomembna vest, ki je zadnje dni prišla iz Londona, je sklenitev nekakšnega pakta med predstavniki ubežne jugoslovanske in grilte vlade. Ta pakt določa ustanovitev nekakine Balkanske federacije oziroma konfederacije po tej vojni. Ta korak lahko vsi z veseljem pozdravimo. Vggj na prvi pogled kgže, dg vodi v pravo smer povojne reorganizacije Evrope. Ampak po miiljenju pisca teh vrstic bodo potrebni še dateko-sežnejil koraki v tej smeri, če se hoče Evropa—ln ostali svet z Ameriko vred—v bodoče izogniti enakim ali mogoče še strašnej-šlm vojnim katastrofam kot je današnja. K«r jc za bodočnost Evrope—in sveta—potrebno in do česar bi moralo priti po teh straihih izkušnjah in naukih sedanje vojne, js ne samo reorga-niziranje Evrope po konfederacijah, marveč uatanovitev splošne Evropske unije ali federacij*. Zavedam ss, da je to veliko lažje zapisati, kot pa idejo spremeniti v meso in kri; prav tako ae tudi zavedam, da Evropska unija ali federacija ne more biti zgrajena kar tako čez noč. Vendar pa sem prepričan, ako po tej vojni ne bo položen nov temelj za resnično Novo Evropo, brez gospodarskih in brez suverenih političnih državnih meja ln c enotno armado, tedaj bodo vsi prizadeti faktorji na odgovornih vladnih pozicijah in med ljudatvom / upati i, tragično za-paali enega luijvažnejših zgodovinskih momtntov in potreb, kar se bo lahko bridko maščeva- let im Aatwsr »o fombi Be—BONDSI We are fighting enemies who will stop at nothing. With our anas, our vsrjr live« at stake, shall we Mop short of giving our ssos and dollars for Defense? Buy Defense Bond« and Stamps Bur as II your vsry life depended upoo every dgjr. g U. itdtxtl lo nad vso Evropo in sploh nad vsem svetom, in sicer lahko ie predno se bo pisala letnica 1975 ali 2000. Po mojem razumevanju današnjega položaja in razvoja po sedanji vojni, je cilj ustvaritve par evropskih konfederacij, ki bi na primer krile Balkan, druga mo- goče srednjo Evropo in tretja Poljsko in Cehoslovakijo—ta cilj je veliko prekratek in težko, da more kdaj privesti do Nove, Ze-d in j ene Evrope, brez katere so neizbežni oboroženi konflikti z vsemi strahotami moderne vojne. Če namreč organizirate Evropo samo po konfederacijah, gospodarski, politični in nacionali stični kaos ni izključen; in namesto oboroženih konfliktov med posameznimi "suverenimi" državami boste imeli konflikte in vojne med konfederacijami in drugimi "suverenimi" državami. To je skoraj neizbežno, dokler ne km Evropa povezana v obliki federacije ali vsaj konfederacije brez političnih in ekonomskih meja in z enotnim generalnim itabom, kateremu bi bila podrejena vsa oborožena sila evropskih narodov-razen Rusije, ki je že sama ogromna federacija, in mogoče tudi Anglije. V danih razmerah je skoro nemogoče pričakovati od begunskih vlad malih držav v Londonu, da bi fcponsorirale reorganiziran je Evrope na trdni federalni podlagi. Tudi če bi se te vlade navduievale za tako reorganizacijo, bi' ne mogle priti daleč, sploh nikamor, brez definitivne-ga in tudi vodilnega sodelovanja Anglije, Rusije in Združenih držav, ker so povsem odvisne od teh velesil. Sploh bodo te tri velesile nosile odgovornost za bodočo Evropo. Toda do danes se tega vprašanja še niso lotile, vsaj ne, kolikor je javnosti znano, dasi imajo lahko—in gotovo Jih imajo—tajne razgovore. Ampak tajna diplomacija do danes še ni prinesla nobeni državi in sigurno tudi človeštvu ne nobenega dobrega sadu, marveč le zla, velika zla. Razvidno vsekakor je, da so v Londonu in v Moskvi—vsaj jx>ročilo tako omenja—naklonjeni takim konfede-, racijam kot jo predvideva jugo-slovansko-grška pogodba za Balkansko konfederacijo. In kakina bi bila ta konfederacija? Ker pogodbe še nismo videli, se moramo opirati na po-asnila in tolmačenja iz Londona in VVashingtona od predstavnikov prizadetih begunskih vl*d. n dosedanja pojasnila niso nič preveč jasna in tudi polna ne-»oglaaij, ker na enem mestu govore o federaciji, na drugem pa o konfederaciji; na eni strani omenjajo skupno armado in skupno obrambo, na drugi pa c o posvetovanju in kooperaciji armadnih Štabov obeh prizadetih, oziroma vseh držav, ki bi bile članice Balkanske zveze. Dalje ta poročila govore o enotnih smernicah v zunanji politiki, kakor tudi na eni strani o skupnem denarstvu, na drugi strani pa le o posvetovanju o skupnem denarstvu. Glava te Balkanske zveze bi bilo skupno tajništvo, kar pa je le administrativna funkcija, ne legislativna. Ta Balkanska zveza bi bila torej zelo ohlapna, brez dovolj trdnih organskih vezi, da bi se mogla razviti v pokrajinsko federacijo z enotnim državotvornim telesom. Kolikor je iz dosedanjih informacij razvidno, bi bile zvezo tvoreče države še vedno v praktičnem pomenu besede —suverene, kar pomeni, da bi lahko vsaka država vetirala sklep medsebojnih dogovorov ali pogodb. Z drugo besedo: ta pogodba določa le ohlapno konfederacijo, ki je sicer korak naprej od tega, kar je bilo pred to voj no na Balkanu, toda ne dovol; dalekosežen državotvorni korak S tem v zvezi meče posebno dobro in tudi koristno luč ustanovitev Ameriške konfederacije, če se hočejo predstavniki evropskih ljudstev kaj naučiti iz zgodovine. Nekaj sličnega kot je projektirana Balkanska konfederacija je bila tudi prva Konfede racija ameriških držav, ustanovljena leta 1772. Ta konfederaci ja je bila le toliko zgodovinskega pomena, da je pritegnila skupaj ameriške kolonijske države, 13 po številu in leta 1776 pričela boj za neodvisnost proti Angliji Kontinentalni kongres, vrhoVtio telo Konfederaoije, je sicer delal sklepe, ki pa so ostali najčešče le na papirju, ker ni bilo nobene oblasti, ki bi mogla prisiliti posamezne, Konfederacijo tvoreče države na pokoritev skupnim sklepom. / t Če bi bile kolonije takoj ob pričetku vojne z Anglijo 1. 1776 stvorile enotno državo s suvé-reno federalno vlado, bi se vojna ne bila vlekla toliko let. Ampak posamezne države niso še po sklepu miru z Anglijo hotele nič slišati o močni federalni vladi. 6e na ustavotvorno konvencijo so poslale svoje delegate z instrukcijami proti formiranju močne enotne vlade. Ampak "ofetje Amerike", ki so končno izdeUli ustavo ža zaprtimi vrati, so bili veliki realisti in so prišli do zaključka, da Amerika nima bodočnosti z ohlapno Konfederacijo. In tako so proti instrukcijam svojih državnih vl*d in tudi proti volji'večine izdelali dokument: ustavo, ki Je poetavila politični in gospodarski fundament danes mogočnim Združenim državam ameriškim. Iz tega ameriškega poglavja se Evropa in njeni državniki lahko veliko nauče pri polaganju novega temelja bodoči Evropi. S snovanjem ohlapnih konfederacij, skoraj bi rekel, le zapravljajo čas. ker dartainja in bodoča doba ne bh nič bolje izh*J*l* z njimi kot ie bližnt* preteklost izhajala z malimi "suverenimi" drž*vic*mr ali z ohlapnimi političnimi zvezami (na primer Bal-kansks, si« ne zveze Jugoslevije« Cehoelovakije in Rumunake) ki so se vse v prvem nastopu khge razblinile v nič. Kar se tiče konfederacij, bi bile nr«vropt lahko na mestu le kot del splošne Evropske fede-rscije. Ampak bom dal besetfc Joeefu Belini, bivšemu uredniku glasila Federacije kovinarakih ! delavcev v bivši Čehoslovgkiji. f ki Je zd*j predsednik delavske-ga urade čeHoeiovaike begunske vl*de v Londonu On se Je zad-njté udeležil kot zastopnik če-#k%gg delavstva konference De-14 vskege urada Lige narodov v New Yorku tn Je potem obiskal Chicago. V zvezi s tem vprsi*-njem Je tukaj rekel; "Verujem v Združene državt PONDELJEK, 26. JANUARJA Evrope. Verujem, da je treba ta. koj po vojni organizirati evroa. ske države na sličnem dalek£ sežnem principju, na katere» sloni Ameriika Unija. Po mojem prepričanju je to edina solucijt za vse evropske probleme. "Projektirani bloki (pokrajin, ske federacije ali konfederacije) puščajo luknje. Ena teh lukenj je Nemčija. V doaedaj predlagi! nih načrtih za par konfederacij vidim nevarnost, ker, ako raz-členite Evropo v nekaj blokov m dobite Nemčijo, ki je izven vseh blokov, bodo Nemci ostali sani ln pričeli bodo gledati po mašce. vanju. , "Za svojo osebo pa sem uveN jen, da Nemčije ne morete po. tisniti iz Evrope. V resnici mo. ra postati Nemčina manjšina t Evropi: mora biti prisiljena^ vsaj od začetka—na sodelovanja Torej federacija, v kateri bol uključena tudi Nemčija/nuni' biti dovolj velika, da bo lahko m silila sodelovanje. "Po mojem mnenju je potreb, no povezati vse evropske drža-ve skupaj, razen Rusije in An-glije,. ker spadata v drugačno kategorijo. "In med tem, ko bi dalekosei-na Evropska federacija pustili vsaki državi, da bi svobodno rat vijala svojo karakteristično kulturo in svoje šole, kot v Združenih državah, bi na drugi strani imela kontrolo nad orožjem iq vojaško silo in^gojila svobodno trgovino. Slednje je važno, ker je bila avtarhija—ekonomski na-cionalizem—glavni vzrok de-< strukcije Evrope. In ako Evropa ne bo rešila svojih problemov, bodo še vojne. K tej soluciji lahko pomagajo Združene države i ekonontskim pritiskom po voj-ni." To je mnenje tega češkega de-| lavskega voditelja, ki je videti precej bolj realističen in dale-koviden kot pa so razni državniki in "državniki". Ne strinja st z dr. Benešem, predsednikom če-hoslovaške begunske vlade, ki jt tudi mnenja, da Evropa "še ni zrela" za federacijo. (Zrela j« menda le za kaos . . .) V resnid ni bila še nikdar tako zrela a federacijo kot bo /ob koncu se danje vojne. Razni politiki m "državniki" tega ne morejo videti« Velika tragedija bo, če bodo taki ljudje kovali "novo" Ev-ropo, ker skovali bodo tako, di se bo v frekajr desetletjih zopet raztreščila in v splošno destruk-cljo zopet potegnila ves svet. Anion Oarden, 1. Predavanje ministra Subotiča o vojnih ujetnikih V New Yorku je imel na Columbia University dr. Ivan Su-botic, bivši minister v Londonu in naš delegat pri mednarodneur Rdečem križu v Združenih državah zanimivo predavanje o vojnih ujetnikih. Predavanju j« predsedoval Prince. Ustanovitev češko- poljske federacije London, 24. jan.—člani poljske in češke vlade v izgnanstvi v Londonu so odobrili načrt, d» Češka in Poljska postaneta ena država, ko se osvobodita nad ske dominacije. Za ustanovit« skupne države so se izrekli ti» člani jugoslovanske in gr^kc vli-de. Možnost je, da bodo U> dri»; ve tvorile jedro zveze evropski dežel od Baltiškega do Errjdv ga morja. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 26. janupTP ,9fl Domače veatL V Cl< \ narodnjakov vseh poklicev in stroc kovnjakov ujeli in odpeljali na prisilno delo v solarno na otok Ston znanega zagrebškega časnikarja in enega najmočnejših intelektualcev MIlana Čurčina. Skoraj dvajset let je izdajal in urejeval revijo "Nova Evropa". Znan je kot iskren in nesprav Ijiv Jugoslovan, čvrstega značaja in velikih duhovnih sposobnosti. Pri svojih blizu šestdesetih letih mora sedaj skupaj z drugimi nesrečniki kot brezpravni suženj garati pod nadzorstvom italijanski!» bajonetov, katerim je Pavelič izročil vsakogar, ki se mu je zdel nevaren ali ki bi ga mogel ovirati pri izvrševanju njegovih gnusnih in zločinskih del. , . .. — V . . . — Bolgari so ujeli Jugoslovanske-. ga latalca Iz Sofije poročajo, da so bolgarske zasedne oblasti v Pirotu ujele znanega jugoslovanskega letalca Štepanoviča-Kostiča, ki se je udeležil obstreljevanja Ču-stendila. ' •• * ' Stepanovič-JCostič je obtožen, I da je v času, ko je sam z drugimi ' obstreljeval Čustendil, izdihnilo mnogo civilnih prebivalcev in postavili ga bodo pred sodišče» ki mu bo sodilo za to "zločin-stvo" ... — V ... — Italijanska šole v Južni Srbiji V delu južne Srbije, ki ga je zasedla Italija, bodo na ukaz ministrstva prosvete odprli italijanske šole, kjer bodo poleg italijanskega jezika uporabili tudi albanski. "Beneška ln rimska Dalmacija" Italijanski kralj in "imperator' je sprejel predsednika italijanskega iredentističnega društva "Dante Aligheri", ki mu je izročil ir cdentistično propagandno knjižico z naslovom "Dalmazia , veneta e romana." V tej knjigi seveda ni slavne zR(*iovine narodne Dalmacije, temveč zlonamerni podatki, s katerimi ae je društvo "Dante A-liKhieri" že tolikrat 'proslavilo* z zavijanjem dejstev za propagan-d" ki za našo Dalmacijo še sedaj «» prenehala v Italiji. Pa tudi ta propaganda ne bo pomagala, ka-k"< tudi ne tista, ki jo vodijo i-talijanski "protifašiati", da bi «v« tu dokazali, da so kraji, ki so n;< i jugoslovanski, po nekaki "» ki morali italijanski. Dal-rr i)a> bila, je in bo naša, ju- i'»vanska, pa najai jo Pavelič tak., "velikodušno" izroča itali-J"r< ki vojski, da ropa po Dalma- 1 ti ubija naš narod. ... — V ... — Angleški častniki ln Jugoslovanski komunisti" ^«»«evalna družba T. O. iz k^Krade poroča, da je belgraj-' A»opis "Obnova" priobčil. II v - med mrtvimi po neki bitki tudi dva častnika angleške ke Njuno istovetnost se u-v'li pti dokumentih, ki so jih Jl pri njih. Po koncu vojnih arij sta zaostala v Jugosls-se pridružila vojski, ki je f *ljevala boj. • nemško poročilo pri koncu P"zablJa omeniti, da sU U « < *ka častnika vodila "bande k ^lunistov", ki vrše po Jugoela-'»■'▼»t in m upirajo raaednim vUasteOL • ' Narodni poslanci na čelu narodnih borcev Nemška poročevalna družba T. O. poroča, da so na čelu "komunistov" v Srbiji osebe, ki so imele v Jugoslaviji visoke položaje in da je med njimi tudi veliko število narodni^ poslancev. ... — V...— Nova lašl Pavaliča Washington, D. C., 10. jan. — (JČO). — Nacijska uradna poro-čevalna družba DNB poroča dne 8. decembra 1941, da je nad 200,-000 južnoameriških Hrvatov, "zbranih na zboru v Buenos Ai-resu, pozdravilo ustanovitev — "Neodvisne Hrvatske Države". Jugoslovanski list v Južni Ameriki "Naša Sloga" v svoji številki z dne 27. novembra 1041 prinaša podobno vest nemške propagande, to pot poročevalne družbe T. O. in pravi: Nemška poročevalna družba T. O. poroča, da je poslal Pavelič izseljenim Hrvatom v Sev. in Južni Ameriki posebno sporočilo. V tem sporočilu pravi, da morejo hrvatski izseljenci prvič biti srečni češ, da njihovi bratje v starem kraju živijo svobodni in zadovolji v svoji državi, s čemer jim je omogočeno po tolikih letih uživanje sadov svojega dela v svoji lastni državi. Pavelič bi moral vedeti — in to dobro ve — kakšno je mišljenje izseljenih Hrvatov, kajti ti so svoje mišljenje jasno in glasno povedali na sestankih, zborovanjih in v svojih organizacijah sprejeli resolucije, v katerih so obsodili izdajalsko delo Pa-' veliča in njegove sodrge, njegovo hlapčevanje večnim sovražnikom Hrvatov, preganjanje naroda v domovini, zapiranje njegovih najboljših sinov in ubijanje tistih, ki se ne morejo pomiriti z usodo, ki jih jo je pripravil Pavelič s pomočjo italijanskih in nemških bajonetov. Hrvatski izseljenci niso pozabili in nikdar ne bodo mogli po zabiti, da Pavelič ubija kmete prav kakor delavce in intelektualce, ki jim ne čast ne narodni čut ne dovoljujeta, da bi postali nemški sluge in izdajalci svojega rodu in domovine. Paveličevo pismo, poslano svobodnim Hrvatom, ne le ne bo našlo odziva in ga tudi v resnici ni našlo, temveč ga bo vsak zavedni Hrvat obsodil, kakor obsoja vle sramotne zločine, ki se dogajajo v Hrvatski in ostalih delih Jugoslavije, kjer je naše ljudstvo žrtev. > Z izdajalci, izrodki, tujimi hlapci in krvniki svojega lastnega naroda ne more in ne bo sodeloval nöben Hrvat, kajti svobodni Hrvati se danes borijo proti tiranstvu, proti suženjstvu in proti tistih, ki tlačijo in zatirajo naš narod ter za edino in svobodno državo Hrvatov, Srbov in Slovencev." MIHAJLOVIČ DOBIL MESTO V JUGOSL. VLADI Vladi v Londonu ga te imenev« sa sa vojnega mlnlaira. — Prav nlk Jovanovič naslednik gan. Si moVloa kol predsednik vlade London," 12. jan. (NYT). — Jugoslovanska vlada v Londonu je imenovala generala Pražo Mi-hajloviča, v tukajšnjih krogih znanega pod pridevkom "jugoslovanski Robin Hood", za vojnega ministra v priznanje za njegovo uspešno prizadevanje in vzdrževanje odpora v svoji domovini. Istočasno se poroča, da je dr. Slobodan Jovanovič postal ministerski predsednik kot naslednik generala Dušana Simo-»viČa. Do zadnjega imenovanja je prišlo, da bi se jugoslovanska vlada pripravila za poznejša povojna vprašanja. Novi premijer je politik, ki se o njem misli, da bo lažje reševal ta vprašanja kakor bivši vojaški voditelj. General Mihajlovič je postal skoraj legendama oseba zaradi svoje sposobnosti pri ohranjevanju in vodstvu velike vojske in sijajnega skritega bojevanja proti Nemcem in Italijanom. On 1-ma pod svojim izključnim nad-zoratvom 20,000 kvadratnih milj v južni Srbiji; .pripovedovanje o njegovih junaštvih so vse bolj številna in pestra. General je napravil važno potezo s tem, da je bil vedno v.zvezi z razvojem dogodkov na dru-gifi bojiščih ter često pošiljal brzojavke jugoal. vladi v Londonu in angleški v severni Afriki. Ima štab, ki sijajno deluje in ki mu daje smernice za svojo vojno proti osvojevalcem, ki so se jim ponesrečili vsi poskusi, da bi ga ujeli. Dr. Jovanovič je največji jugoslovanski pravnik in znan veliki prijatelj Anglije. Bil je rektor belgrajskega vseučilišča, predsednik jugosl. Akademije znanosti ter profesor diplomacije in u-stavnega prava, kakor tudi dekan pravne fakulte vseučilišča. Isjava vlade Jugoslovanska vlada je dala danes sledečo izjavo, pojasnjujoč vzroke spremembe: "Zaključenje Atlantske deklaracije, vstop Združenih držav v vojno in nedavni uspehi demokratskih sil proti osišču v Evropi in v Afriki so ustvarili potrebo po večji pozornosti, ki naj jo vse zavezniške vlade posvete vprašanju politične in gospodarske organizacije Evrope po vojni. "Pri reševanju teh vprašanj bo imela Jugoslavija važno, toda težko nalogo in bitno je, da jugo-slovsnska vlada ne bo le pravi predstavnik svojegs naroda in da bo lahko upravičeno govorila za vse Srbe, Hrvste in Slovence, temveč mora biti tudi popolnoma poklicana, da prevzame svoj del v političnih razglabljanjih, v katerih se bo odslej rszpravljalo o važnih vprašanjih, ki'utegnejo nastati. Ko se ji vlada prvič sestavila leta 1941, je bil. neposredni problem, ki naj bi ga vlada reševala Trst in Itsra v srednjem I^^HHbhéiéh Na slovenski Semlji tja do 12. stoletja ni bilo mpogo mest in trgov. Le na jugu, na Primorskem so se ohranila nekatera mesta še iz rimske dobe, a imele so večinoma romansko (italijansko) meščanstvo in so bila večkrat v nasprotju s slovenakim prebivalstvom na deželi. Najimenitnejše med temi mesti je bil Trst. Začetek tržaškega mesta sega nazaj v prazgodovinsko dobo. Že Karni ali Kelti so tu ustanovili trgovsko pristanišče Terge-ste. Ko so si 1. 178. pred Kristusom Rimljani podvrgli Istro, so izpremenili kranjsko mesto v močno vojaško naselbino, ki se je raztezala od gri£a Sv. Justa doli proti morju. — V 6. stol. je imel Trst že škofijsko stolico in je spadal nekaj časa pod oblast bizantinskih cesarjev. Frankovski vladar Karol Veliki si je podvrgel s slovenskimi pokrajinami vred tudi Trst in ga • pridružil furlanski marki. V 10. stol. je bil Trst močno utrjeno mesto. Imel je obzidje, stolpe, vrata in hodnike. Oblastniki v mestu so bili vojaški tribuni, ki so skrbeli za red in varnost v mestu in je branili v času vojske pred napadi sovražnikov. Kralj Lotar II. je podal leta 98. Trst z okolico vred kot svetno kneževino tržaškim škofom in v njih oblasti je ostal nad 300 let. V enajstem stoletju je tržaška cerkev mnogo trpela, deloma sled ubožnosti in nemarnosti njenih poglavarjev. Zato je cesar Henrik IV. 1. 1081, svoje pra-vice, katere je imel po tržaški škofiji, odstopil akvilejski cerkvi in odredil, da naj patriarhi posvečujejo tržaške Škofe, jim dele-fevde, jih vladajo in branijo. Mesto je takrat imelo že več cerkva, od katerih stojijo nekatere še danes. Že v 13. stol. se nahaja med tržaškimi meščani mnogo imen Slovenskih priseljencev, ki so do-šli s Krasa in iz drugih slovenskih vasi ter se stalno naselili— v mestu. Poleg Trsta je emeniti še Ko per, Pirsn, Rovinj, Poreč in popolnoma vojaškega značaja. Danes pa je priporočljivo, da je vodstvo vlade prej v političnih rokah kakoivpa v vojaških. Dr. Jovanovič, bivši podpredsednik, uživa brezpogojna podporo vseh ostalih ministrov in tistih, ki jih oni predstavljajo. Nova vlada bo nadaljevala pri zadevanje za stalno razvijanje dobrih odnošajev ln tesnega sodelovanja med Srbi, Hrvati ln Slovenci in za uničenje trdo vrat nih in zahrbtnih naporov sil o-sišča, da bi zasejale med njimi razdor. Generalu Simovlču je bil ponujen izredno važen položaj za nadaljevanje in razvijanje jugoslovanskega vojaškega delovanja. : Pulj, ki so že vsi v 10. in 11. stol. imeli samoupravo ž župani in mestnimi sodniki na čelu ter bogato romansko meščanstvo. Tekom 13. atol. so spravili ts mesta Benečani pod svojo oblast, deloma z zvijačo in obljubami, češ, da bodo varnejša pod okri Ijem beneškega leva, deloma i silo. Ostala so pod Benečani do konca 17. stol. (1797)), ko je vsa Istra prišla pod Avstrijo. Ostal» Istra je pa delila usodo s sosednjo Kranjsko. Tukaj kakor tam so bili v tisti dobi mejni grofi iz rodov Weimar OrlamUn-de. Epensteini, Spannheimi. Izza U1070 je prešla ta oblast na akvilejske patriarHfe, a obstala je komaj po imenu in bila večkrat prekinjena. Že v 12. stol. je ločiti v Istri dvoje upravnih okrožij. "Istrsko marko", ki je obae-gala obsežna mesta s pretežno italijanskim ^ivljen in "Grofijo Istro", to je notranji del dežele, naseljen z izključno slovanskim prebivalstvom. Središče te grofije je bil stari grad Pasin (Pa-zinska grofija), a obsegsla je še mnogo drugih gradov in posestev v sredini od Slovrečs ob Li-mu do Učke gore in Lovrana. Najnevarnejši auvishijk patri» Turnabout in North Africa arhove oblasti v Istri je bila be neška republika. s Pri vseh zapadnoistrskih mestih je bilo v začetku srednjega veka ogromno blagostanje. Povsod so stale lepe stavbe, krasne cerkve, ki jih moramo prištevati najlepšim spomenikom tistih časov, z dragoceno cerkveno opravo in druge udobnosti bogatih mest. Tega bogastva si niso pridobili toliko z vinogradi, oljčnimi nasadi ali solinami po okolici, nego.s trgovino. Istrska mesta so posredovala med slovenskimi deželami In med Dalmacijo, Italijo, pojiebno Benetkami. Kaj čuda, če so želeli Benet-čani ta važna tržišča spraviti pod svojo oblast. Kar se jim jf | tudi deloma posrečilo Že v 9. in 10. stol.-—Leta 87« je hrvaški knez Domagoj z veliko vojaško silo napadel istrska mesta, med njimi Milje pri Trstu in Koper. Maščevati se je hotel nad njimi zaradi sramotne kupčije s slovenskimi in hrvatskimi sužnji, ki je tedaj cvetela na iatrskl oba 11 ter donašala ogromne dobičke brezvestnim ■ istrskim prekup-cem, Benečanom in Grkom. Obe mesti sta iskali pomoči pri beneški republiki, ki Jtf je vzela v svoje varstvo. Izprva ta odvianost ni bila trajna, ker so se mesta kmalu osvobodila beneškega jarma. Toda ko je v drugi polovici 13. *tul. moč akvilejsklh patriarhov vedno bolj pešala, so Benečani stalno zasedli več istrskih mest potem, ko so meščane pridobili— kot že rečeno—z raznimi lepimi besedsmi in praznimi obljubami, ali s pretvezo, da bodo mesta varnejša pod okriljem beneškega leta. Večkrat niti zvijač ni bilo treba, ker so meščani sami dalf povod, da ae je republika vmešavala v njihove zadeve. Vsled strankarskih prepirov, ki jih niso znsil sami meščani med seboj poravnati z lepa, je navadno prišel beneški kapitan ki je z železno pestjo napravil red, pa tudi mesto uklonil oblasti beneške republike. Najprej so se polastili Benečani Poreče ln Rovlnja, ki so ju Hit Then Where It Heil BUY BONDS! r'Y :' mjm t v Make nemiatake—this IS a life or death »truffle. Men are dy-Ina In your defenae. Dying that Amsrtoa may be safe I ^em Olve ear flfhUnc men the tuns, the planes, the tanks they need I Bonds buy bombs. Bv-sry dime, every dollar you put lato Dátense Bonds and Stamps Is a blew at the enemy. Hit them where it hurts —buy bonds I Bonda oost as little sa $11.16 up— stamps as lltUe as 10 oenta up. je stoloval v Kopru (Capo d' Istra). "Istrsko grofijo" pa so imeli do 1. 1122 v posesti koroški Epenštejncl, za njimi grofi goriški in od I.' 1374 naprej Habs-buržani. Ni bila le gospodoželjnost ln politično tekmovanje med fevdalnimi grdfi in akvilejskimi pn- Uimhi. kur tr drhlo "murko" nrt "grofije", nego so bili še globlji vzroki. Tamkaj so bila mesta s samoupravo in italijanskim pre-bivslstvom, tukaj gradovi s fevdalnim gospodstvom; tam trgovina z Dalmacijo in Italijo, tukaj poljedelstvo in živinoreja ter slovensko prebivalstvo. Zsnlmlvo sliko o mestih ob Adriji nam podaje arabaki po-tovalec Ibn Kdrls (Edrisi), ki jih je popisal okoli 1, 1150 na povelje svojegs kralja Rogerja II. Med prvimi trgovskimi mesti Imenuje Gradež, O nJem pripoveduje, da ima mnogoštevilno prebivalstvo In da se nalutjaju tamkaj razni narodi, Vedno je bilo tam polno ladij, ki dovažajo in odvažajo blago. Pet milj od Gradeža je kraj Sv. Ivan pri De-vinu. Tp je cvetoče mesto vali kega obsega, naseljeno z vojaki, obrtniki, trgovci in rokodelci Mesto je močno utrjeno in leži ob neki reki, ki je vzlic kratkemu toku dovolj velika, da pre skrbuje mesto z vodo. ijtivsn le ži ob koncu "Beneškega zaliva" ln na meji beneškega Ozemlja. Mostu Akvilejl služi zs prista nišče, in tamkaj ae zbirajo kup-čijske ladje pripravljene za od hod. Zadnje pomorsko mesto, ki spada pftd patriarha, je Lov-tan (Lovrana). Potem se zsčenja Dalmacija |n Slavonija, t. j. Hrvaško, Po Edrlsijcvem poročilu so imela sledeča istrska mesta "frsnkovsku", t. j. italijansko prebivslstvo: Koper, Izola, Piran, Umag, Novi grad In Poreč. Rovinj in Pulj sls morala biti takrat zelo neznatna, ker ju niti ne omenja. Po vseh drugih krajih so bivsll Slovani. (Konec prihodnjič) . V odium unii CIO »o podprli Murray ¡a Chicago, i4 Jan — Voditelji unij C^) v Illinoisu so podprli stsllšče Philips Murrayja, predsednika CIO, v sedanji koptro-verzl, ki je nastala, ko je John L l' "Kje sem?" (Dalje prihodnjič ) Tur II PONDELJEK, 26. JAXCabtj Obsojena Levoilk RIKARD MALLOPROU (Nadaljevanja.) Tsko sem storil, tako lepo jutro je bilo davi. tako sveže, tako /lato ln tako prekipevajoče od vslovenja živih sil, da bt bilt še mrliči upali in dvomili nad seboj. Kaj pravita: ali mi ni pt tšlo na um, da je vse tisto gola rs-bitost, nevarna In nors tgračs možganov, psjčevlnaata prika/en čudne mrzlice in aploh *.. ¿delo ae ml je. da potrebujem le one aame beeede v zatrdilo, pa se razsuje malopridno aen. in da mora biti na vemljl človek, ki mi poreče tisto betedo. No—mar aem hotel teči k Mslvl povej p<> pravici, ali vidiš mojo grbo. ali je ne vidiš* Menda na; vsaj mi sli I sem davi sem bugme mor s I misliti, da ne Kako naj bi bil vedel, da je vseeno, kamorkoli ae napotim iskat leka in tolal be' fcel sem torej k doktorju Ti mijanu. on je sicer grbast m gluh m v navadnih rečeh piv vsem običajen človek, ptej bedast kakor pameten, ampak svojo stvar,—io rs«ume. Vsi ga slave kot najboljšega kirurga % Ljubljani, pa tudi sa druge reči Dr. Timijan stanuje v novi, arMtderni hiši. Jaz prsvsaprav ne maram novih In modernih hiš, toda doktor TlmlJan ima tudi lepo novo in moderno ženico, ki je s menoj takorekoč—no, s eno besedo, rad ga pofcečam. da-si me moti abotoo poslopje Zato se ni zavzel, k*>y sem pozvonil pred oprsvilno uro, kvečjemu čt se je čudil natthtm. da prihajam tako nenavadno rano. V spalni suknji ml je prišel nasproti. "O* Zdravil $aj vas je pripeljalo?" O' VI sami, gospod doktor? — Tako tako , .f "Vstopite, prosim vas, prepih ni dober ,.. ln licri ''—Saj bosta par /a) 11 kovali *» meno"), kajneda? . . . Tu ao amotke, Izvolite; moja lena še spi lenoba* Ali vesla popoldne ifham krasno operacijo; prtamojapi Znrjan se da trepaniratl Doktor Timijan je itralno zadovoljen s aebo), kadar ae m re pokasati IJubesnjtvega, ali v rranici mu )t bržčas malo do ljudi Krčevito al prtradeva in kaže na vse načine da je pri njem takosvana dobra hiša in da nI le omikan in rodoljuben, temveč tudi gen t lasna n čeprav je grbaet In gluh, Kar ae pa tiče drugih reči. nima ni trohice okusa, vaščan ae ga drži še sdaj. na •»ara leta. In ne le tuintam. mar The Chicago arta must contribute $3,750,000 to the Red Cross War Relltf Fund lo maintain lis services wherever the war may strike. Olve generoualy and give now! zmotil v svoji prokleti raztrese-nostl. Ali se še spominjate: prinesel sem tok z inštrumenti!" Zasmejal se je naglas, kakor od veselja j nad neumnostjo, ki jo j t napravil pred letom dni. "Ne, v petek me ni bilo," je ponovil nato, majaje z debelo glavo, "bodite brez skrbi. Pa zakaj vprašujete?" * Upri se je vame z lažnivimi sivimi . očmi. "Ne, ta uvod ne velja," sem rekel aam-pr* *ebl. "Zakaj vprašujem?" sem odgovoril doktorju. "Hm, kar tako ... To se pravi, hišnik mi je dejal, da me je iskal tak in tak gospod, in ga je popisal do pičice podobnega vam; zato sem omenil ... Pa če pravite . . "O ne," je izpregovoril Timijan z drugačnim glasom. Za kratek hip se mu je napravila guba na čelu; morda se je domislil, ds je govoril hišnik tudi o njegovi grbi, če ga je popisal do pičice. Moje oči so tacaš sledile črti zs črto njegovega obličja; in hudo so'se čudile, kako da si je drznila moja prikazen izbrati ime tetfa čisto nepodobnega Story mi človeka: saj že njegovih haj-duških brkov ni mogoče zamenjati z mojo Kristovo brado. "Da, grba, grba; samo zaradi grba," se je oglasilo v meni. "Po svet prihajam danes," sem izpragovorii nanagloma z nepričakovanim naporom; in kakor bi ga odsekal, je bilo moje rsv-nodušje pri kraju. "Izvrstno!" je vzkliknil doktor "Kaj pa more biti? Človek bi rekel, da ste zdravi ko bik ..." To Je njegov Izraz; ljudje mu ga ne zamerijo. Tudi* ženskim govori tako. "Pričel sem,, gospod doktor, da izvolite pogledati . . . veqle, venomer se mi dozdeva—kako naj rečem?—; tam sem ser «lekel do pasu. bomo priiillf" • I "Ali ste nervozni, da«trepe- "Brez šale . . Moja čustva tate?" Doktor Timijan je pola-•o bila tlst^hip že takšna, da mi gal vlažno desnico semintja po Je glaa trepetal; doktor je napra- mojem hrbtu. "Da, da, tukaj . .. me pogledal Ali to ni, du bf govorila: skozi vil resen obraz in sila sočutno ln učen jaški. I obleko ne zapazi živa duša! če- dar Dočakati Ne" Mudi se radit>~UP)^—Štefani poroči ne Mudi se Zagreb da je pri trčenjud vam? Oh, škoda, škoda: tako bi« .V., ' 0 JJ" , ,.,.. . vlakov na postaji Bosanski 1 jo razveselili!—Torej, zastran j ~ svoje grbe"—to besedo je izrekel z nesramnim povdarkom—"zastran grbe si pa ne delajte nobene skrbi. S telovadbo bi se dala odpraviti,"—tako predrzno se je upal rogati nad menoj!—"dala bi se, ampak vredno ni, povem vam po pravici (Dalje prihodnjič) Ameriški viri o dogodkih v zasedeni Jugoslaviji Angora, 29. dec. (NYT).—Po poročilih inozemskih vojaških dopisnikov so srbske čete začele splošne napade v srednji in zahodni Srbiji proti nemškim vi umrlo sedem oseb, pet in I deset pa jih je bilo ranjenih. Berlin, 4. nov. (AP).-Po steh iz Berlina, ki jih je pnoh list New York Post, je bilo i junija 1041 dalje ubitih 245 1 vatov, večinoma "komunista -The- Christian Science Wi tor, prinašajoč to vest sevj potrjuje, da to niso komuni temveč somišljeniki hrvatske ljačke stranke. Skromnost — Od kod imaš ta verižico! — Našel sem jo. — Zakaj pa najdbe nisi p javil? — Nočem, da bi ljudje mii oddelkom, ki se umikajo proti' da se baham s svojo pošteni Belgradu. Danes se potrjujejo-'jo. ■ ■ TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča deli Tlaka vabila sa vtttUet In akode. visUnlc* časnika, ksjl koledarja, letake Itd. v alorenakem, hrralskam, slovaška» ¿•ikem. anglašksog Jtsllra lo drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJiJU-l TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama.—Cena smerne, unljsko delo pro d Pišite po Informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2M7-5P S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLI* TEL. ROCKWELL 4tfl naroČite si dnevnik prosveto Po sklep« IS. redna konvencije se lahke naroči na Ust Protesti* prištele eden. dva. tri. štiri ali pet članov ta ene drušine k eni nini. List Prosveta stane sa vse enake, aa člane ali nečlane aaJt a eno letno naročnine. Ker pa člani še plačajo pri aeasmentu 11 JI» tednik, se H» te prišteje k naročnini. Tore) sedaj ri vsroka. da Je Ust predrag sa člane OlfPJ. Ust Praaveta Je vdb laataias b gotovo Je v vsaki druftiai oakdo. ki M rad ŠUal Ust vsak dao. Pojasitloi—Vselej kakor hitro kateri teh ¿lanov preneha biti ihs SNPJ, aH če se preseli proč od družine In bo zahteval sam «vol 1* tednik, bode moral tisti član Iz dotlčne družine, ki je tako «kup* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu U* ln obenem doplatati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tefi » •tori, tedaj mora uprsvnlštvo znižati datum sa to vsoto naroinik» le« aade SS.ee Za Cteora In Odcepe Je ** 1 ln.----iN | tednik In.______** 1 ■ -------SM S tednika ---------Jj 2 40 3 tadnlke In.---------^ " iR Za Evrope Je..... tspolnlte spodnji kupon, pritožite potrate» Order v pismu in si naročite Prasveto. Ust. esaAe denar)« ki Je veto la»«4* prooveta. srpj