Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Headers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 106. — ŠTEV. 106. NEW YORK, SATURDAY, MAY 6, 1922. — SOBOTA, 6. MAJA, 1922^ VOLUME XXX. — LETNIK XXX. BLIZZARD BAJE VODIL UPORNE MAJNARJE 4 • i . ČASTNIKI REDNE ZVEZNE ARMADE PA SO PRIČALI DA JE BIL PRIPRAVLJEN POMAGATI PRI RAZPRŠENJU PRE-MOGARJEV. — BOMBA JE PADLA V BLIŽINI ZVEZNIH ČET AEROPLANI SO BOMBARDIRALI OBE STRANKI Charles Town, \V. Va., 4 maja. <''a>tniki. ki so poveljevali rednim vojakom, poslani otl vlade, da za ti o listajo premogarjev tokom preteklega poletja v južno-zapadni West Virjriniji in ki so pričali v obravnavi proti obtoženim voditeljem, so dali izraza svojemu mnenju, da je bil William Bliz-: ard eden onih. ki so imeli avtoriteto nad oboroženimi silami, ki so skušali navaliti na Logan o-kraj. Njih pričevanje je država pozdravila kot dokaz resničnosti t ve, da je bil obtoženi William Blizzard eden izmed "ustaških" ' oditpljev. Obramba pa je nasprotno trdila, da je pričavanje častnikov dokazalo, da je Blizzard na- a pa bo mogoče nekaj storiti, 'a izroče ljudje svoje orožje, ee 'i mi nekoliko počakali. Par minit pozneje so pričeli premogarji {racati svoje puške in municijo. — I t is, katerega sem dobil te-'ioni svojega pogovora z'Blizzar-lom. je bil, da je bil v tesnem sti-n s premogarji, ki so se nahaja-i na bojni črt«. — Blizzard, fe izjavil major. — jo rade volje pomagal pri raz-oroženju premogarjev in nikakih '»daljnih trublov ni bilo, kakor-•Jfro se je ljudem zagotovilo varstvo pred "branile!" Logan okraja (to je najetimi banditi.) Major Thompson, ki je pričal za majorjem Smartom, je izjavil da so se hoteli nekateri premogar- —I^GATTv^ rrv V.2AK2nt ŽENSK. potil premogarje, da so izročili^ po njegovem mneju boriti to-" - liko časa. dokler bi ne prišle zvezne čete ter jih zavarovale pred državnimi in okrajnimi uradniki. Po mnenju majorja Thompsons pa jih je bilo med premogarji tudi nekaj, kojih namen je bil dejanski navaliti na Logan okraj ter se polastiti tam kontrole. Serif Walker iz Kanawha je rekel, da ni vprizoril nobene ak-eije. da razprši premogarje, da pa je stopil v stik z goverJIerjem. kateremu je pojasnil, da je položaj preko njegove kontrole. Šerif Griffith iz Boone okraja je rekel, da ni vprizoril nikake akcije, da ustavi pohod' premogar-ev. Pričal je. da Je Blizzard tekom pogovora z njim namignil, la je voditelj premogarjev. "katere je imenoval "njegove ljudi" ail "naše ljudi". DEBS SE HOČE VRNITI V JEČO. svoje orožje ter se razšli, kakor-hitro so jim zvezne čete zagotovilo svoje varstvo. Pričala sta majorja Charles Smart iz forta Thomas in Charles Thompson, član generalnega štaba. Major Smart je pričal, da so reroplani Logan okraja bombardirali tako zvezne čete kot pre-'»logarsko naselbino Blair. Ena bomba, je izjavil pod prisego, je I 'fit I! a tik poleg vojaškega tabor-K<'-n v bližini Jefferv. a se ni razpočila ter nt vsled tega napra- \ da nobene škode. Spuščalo se je tudi bombe, napolnjene s kislinami, potem je pa dostavil, da 1'ivi zvezne čete niti streljale, niti spuščale bomb iz zraka. Rekel je, da so prišla iz Blair poročila, da so bili številni ljudje skoro zadušeni od bomb. To je kilo prvo fedno pričevanje, t1 j niso aeropfani zveznih čet spuščali nikakih bomb. •laz mislim, da je bil Bliz-z ird mož. ki je imel tam več avtoritete kot kdo drugi, — je rekel major Smart, ki je trdil, da se je sestal s tem linijskim uradnikom, kakorhitro je dospel z bojne črte v Sharpies. Pričal je nadalje, da so se oboroženi premogarji navidezno brez vsakega ugovora pokorili poveljem Blizzarda. Ker se mu ni posrečilo pregovoriti premogarjev, bi izročili svoje orožje in mn-nieijo, je rekel priča, da je naprosil Blizzarda, naj mu pomaga ter dostavil: — Govoril sem z Blizzardom ter mu povedal, da naj v slučaju, da ima kaj upliva pri premogar-jih. info rmtra slednje, tla bomo mi gledali na to, da bosta mir in red zopet uveljavljena in da bo-i - n.o dovolili premogarjem vrniti se Cincinnati, O.. 5. maja. Rieliard v Coal River dolino z vlakom, s Abraham? Stiri leta stari sin^eor- a termi so pnsli, če bi izročili i p .Abrahama, predsednika Iee vojo municijo in svoje orožje. , ,, ' • u i + i - ni:,. • - , i, „ and ( old Staroge Co. je bil tukaj — Blizzard nil je povedal, dat J . . .ustreljen m policija isee nekega je po njegovem nuienju p«- ° krilo dosti pušk, revolverjev in' Roberta T^k eh a usa. starega de-munieije v gričevju za Sharpies. set let» ki živi v bližini Abralia- ~----—■—- . movih. Mati ustreljenega otroka je povedala, da ji je njen devet let stari sin. Jurij, ki je bil priča umora, povedal, da je bil njegov brat ustreljen, ker ni hotel pomagati mlademu Lutkehausu pri čiščenju stanovanja. NAPREDEK GENOVSKE EKONOM. KONFERENCE Pričakovati je, da t odo zaključena razmotrivanja glede finančnih in transportacijskih problemov. POSVETOVANJE MED HARDINGOM IN LEWIS0M NAČELNIK UNITED MINE WO RKERS OF AMERICA JE ŠEL V BELO HIŠO, NA POVABILO PR EDSEDNIKA. — TUDI DELAVSKI TAJNIK JE BIL NAVZOČ. — PREMOGARJI SO DELALI LANSKO LETO LE PO 125 DNI. — TIRNAJST DOLARJEV JE PREMALO NA TEDEN. ARMADA GENERALA GANGA RAZBITA Aimada generala Čanga po 15ur r.em boju razbita. — Severni ge neral na begu proti Mukdenu. se no pričela v, Pekinff< Kitajska, 6. maja. — Washington;! konferenca vseanie- i General Vui»ejfii se je nahajal riškega ženstva. Slika nam kaže I vč-eraj zjutraj v kontroli Pekinga j<* Mrs. |i:i o •reneralu Čangtsolinu. ko je * Genova, Italija, .">. maja. —- Genovska konferenca bo najbrž še danes zaključila svoja razmotri- vanja «?lede finančnih. ekonnm-' štiri »lelegatinje. Prva je Mrs skill in traosjx.rtai- jskih probie- ; .Jrjm,. <<|(. \Yyr:i. ofieijelna za- j armada je bila včeraj pofažena raov. Podkomisija za ekonomijo stopniea Filipinskih otokov. Zgo- J v vroči bitki južno od glavnega bo najbrž še tekom dneva podala raj v smii. maja. — \ Washington, I). t. maja. — Na prošnjo predsednika Hardinga za pogovor je imel Jolm L. Lewis, mednarodni predsednik Vuited Mine AVorkers of America, danes popoldne daljše posvetovanje s predsednike in. Ilardingom ter delavskim tajnikom Davisom. Za enkrat ni bilo mogoče izvedeti, če je imela ta konferenca kaj opravka z administracijskim načrtom za uravnavo premo ga r-ske stavke, kojega posameznosti so prei predsednik na vse načine prizadeva, da uveljavi kak načrt, ki bi ozdravil te meljna zla v industriji mehkega premoga, glede katere se glasi v vladnih poročilih, da je za celih trideset odstotkov bolj razvita v razmerju s povpraševanjem po mehkem premogu v deieli. P<> kcne.ini Konferenci se je tudi namignila. da vlada ne nr.merava Intervenirati v stavki. Mr. Lewis je odpotoval pozno danes popoldne v New York. Naziranje premogarjev o položaju v industrinji mehkega premoga je vsebovano v nekem pismu. katero je poslal danes vsem senatorjem in kongresnikom Ellis Searles, urednik lista 1'nited Mine Workers Journal. — Nekaj napačnega je v bazič- dni v letu in v kateri morejo zči-Ir.žiti le sedemsto dolarjev. — Premogarji v rovih mehkega premoga- so bili tekom 1921 zaposleni povprečno le 125 dni. To jt; približno le štirideset odstotkov polnega časa. V kolikor je mogoče ugotoviti v sedanjem času so zaslužili povprečno po sedemsto dolarjev tekom leta 1921. kar znaša približno trinajst dolarjev in pol na teden. Vsak človek, ki mora kupovati hrano, obleko in vse druge za družino vspričo sedanjih cen, ve dobro, da je nemogoče vzdržati družino nad revščino s $13.50 na teden. _ V dobi šestih Tet, od 1913 do 191S (in leta 1918 se je izkopalo več premoga kot kedaj p°-prej> je znašal povprečni letni zaslužek delavcev v rovih mehkega premoga p° $873.34 na leto. Ni kdo ne more reči. da zaslužijo premogarji preveč denarja na temelju sedanje plačilne lestvice ali da so ga preveč zaslužili od 1'J13 do 191S. NOV AMERIŠKI HOTEL V PARIZU. čem obstreljevanju s topovi, stroj nieami ter z bajonetnimi napadi n' industriji. — je pisal. — v kateri so uslužbenci zaposleni le 125 Castlepolard so neznanci izstrelili j porazil svojega nasprotnika tor dve vojašnici. Po vsej deželi se postal s tem mojster položaja o-vrše večji ali manjši nemiri. De koli kitajskega glavnega mesta. ANGUA HOČE OBDRŽATI SUDAN. Kajira, Egipt. 5. maja. — V važem oficijelnein ugotovilu se *lasi. da ^je lord Allenby, ki se je pred kratkim mudil v Sudanu, i as vet o val tamošnjim voditeljem, naj informirajo narod, da nima Vnglija nobenega namena odpo-edati se Sudanu. To izjavo je smatrati za odgovor na zahteve Egipčanov, da se nkorporirn Smlnn kot egipčansko provinco. Valera je rekel v nekem svojem govoru, da ni njegov namen, preprečiti ta ali načrt, po katerem nr.j bi se vstanovil mir v deželi. Državne oblasti so ustrelile dva moža. ki sta oropala banko v Kun-erani. IZGREDI KOMPANIJSKIH STRAŽNIKOV. Johnstown, Pa.. 5. maja. — John Rropli.v, predsednik okraja št. 2 I'nited Mine Workers of America, je poslal governerju Šproulu brzojavko, v kateri pro-j testira proti izgredom stražnikov, ki se nahajajo v službi Rerwind-Y.'hite Coal Mining Company v Rerwind. — Nepostavnost in nasilje od strani stražnikov v Somerset o-kra.fn sta vzbudila nevaren položaj. ki zasluži vašo pozornost. — je pisal governerju. — Tragični slučaj Mrs. Rykala. ?cne nekega stavkarja, katero sr> napadli v "VVindber možje, o katerih se po pravici domneva, da so rovski stražniki, vzbudil velikansko o-gorčenje med stavka rji in policijski načelnik McMull°n, vznemirjen radi položaja, poživlja linijske voditelje, naj sodelujejo z oblastmi pri pomirenju ljudi tekom preiskave, katero se je uvedlo v tem oziru. USMRČENJE ESTONSKEGA KOMUNISTA. London, Anglija. 5. maja. — V neki brzojavki na Reuterjev urad iz Revala se glasi, da je bil M Kingisev, voditelj estonskih komunistov. usmrčen. potem ko je bil spoznan krivim špijonaže ter veleizdaje. Rusko sovjetsko poslaništvo ima zastavo na pol d rogu. v znamenje žalovanja. Sile Vupejfuja so kampirale povsem mirno izven mestnih vrat (ločim so bili Cangovi vojaki razpršeni ter se umaknili z glavnim oddelkom ob železni**, navzdol ali pa odšli preko gričev v neorganiziranih skupinah. Pred jutranjo zoro je vprizoril Vupejfu istočasni napad na vse pozicije Cangtsolina, južno - zapodilo od Pekinga. Približno ob petih se je mandžurski general u-maknil od < ausintijena. ki leži 12 milj južno-zapadno od vrat Pekinga. Umikajoča se armada se je pomaknila nazaj do Ilun reke ter skuša zavzeti nove pozicije v bližini Marco Polo mostu, a tudi od tam se jo je pregnalo, nakar se je razpršila. Nekateri oddelki so sf dli na vlake, vozeče proti Tien-sinu. dočim so ostali proj.lli, naj se jim odpre vrata mesta ter jim nudi varstvo. Se pred opoldne je napredoval Vupejfu do bliz'ne Fentala. par milj iztočno od Čangsintiena, kjer so se čete Cangtsolina zopet zbrale na obrambo. Roji so se vsled tega pomaknili v bližino zidov Pekinga in mestnim oblastim so bila ]>oslana svarila, da. bodo vojaki najbrž poskušali \ dreti v mesto. Vsled tega se je vrata takoj zaprlo in povratek v mesto se je dovolilo lo inozemeem. ki so se zamudili zven vrat. BARTHOU SE VRAČA V GENOVO. Pariz, Franeija. 5. maja. — M. Barthou. načelnik francoske delegacije na ekononieski konferenci v Genovi, je zapustil Pariz ob tri četrt na dvanajst ter odpotoval v Genovo, po svojih konferencah glede položaja z ministrskim predsednikom Poinearejem ter člani francoskega kabineta. x DIVJANJE TORNADA V TEXASU. Pariz, Francija. r>. maja. t— Največji hotel v Parizu, napravljen strogo ameriških principi-jih, bo pričela graditi skupina ameriških kapitalistov, ki bodo koncem tega tedna podpisali" tozadevni kontrakt. Novo hotelsko poslopje bo tako visoko kot dovoljujejo to francoske postave tej; bo stalo v bližini trga de la Con-• corde. Dograjeno bo v pričetku leta 1924 ter bo v prvi vrsti namenjeno ameriškim turistom, čeprav seveda ne bo zapiralo svojih vrat tudi drugim gostom. FRANCIJA BO TRIDESET LET PLAČEVALA SVOJ DOLG. Austin, Texas, 5. maja. — Danes zjutraj je umrl neki Ren Roberts. črnec in s tem je naraslo i - število smrtnih slučajev vsled tur-, Pariz, Francija, 5. maja. — nada, ki je prihrul ]>ozno včera; J'' Intransigeant " poroča: Združe-zvečer nad zapadni del Austinalne države so obvestile Frane!jo, ter povzročil materijalo škodo, katero cenijo na približno pol mi-Ijcna dolarjev. da mora plačati svoj dolg v tridesetih letih s štirimi procenti obresti. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah Je urjih; brilajej« pm rIiU mI, uiM]Jh« to Utn, TfarmJ m bOe ufie mm ilefetot Jugoslavija: Ktspetllja Mb ndn> poUe to tsplaiaje "Ir. 9*tai ttkvrr* traT 1 v hfiMi—L $ 1.30 1,000 kron____$ 4.10 $ 1.75 10,000 kron____$40.00 $2.15 SP^IF^ i ■bristrstra sa pu6U ta bnoJiT v Jnfoclarijl toat wWkinTkil amk« pot« »o&U tfintto v ft Mrl krme b% isplataa m dinar; nwrj« Mi mUm torej MUfmuaJcM. Italija is zasedena ozemlje: hi Izptotoje 300 kron 400 kron 500 kron 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 3.20 $ 6.00 $17.10 Nunika Avstrija: $28.00 $56.00 ? bptefetft "AdrtotMc Radi velikanskih raellk v tebjo Isplaiitjem« sedaj v Avstriji mm smftrl' innVr dolarja. Nato pristojbina za vsak« poscaiezno nakazUs d« fit.— mafia M centov; od da $5t.— pa 11.—; to » vetja aa- fcyl'i po 2 ccmte ad dolarja. Pad ktiml pacoji izstavljamo tndi dalar-Ceke in pofiijcasa rilkc dolarje v Aifostavijo In v Italija. IDntaMH pa eenf lrteca dne kat um postoni denar Ss^š v ■at generalni sastapnild Jadranska Banke" ta njenih pacaj«, U td ae to ali m m H ■TATI PAHX, ta OerUanAt m Hew Tor* GLAS NARODA, 6. MAJA 1922 "GLAS NARODA ff (SLOVENIAN DAILY) FRANK Own«* and Publish*« by ■lovanic Publishing Company (A Corporation) IAKICR, President LOUI8 BENEDIK. Trwurer Od Brest Litovska do Genove. »Razvoj ruske zunanje politike.) Ptac« ot BuoirMM of th« Corporation and Addresses of Abovs Officers i M Csrtlsndt atrset, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "Olss Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemii nedelj In praznikov. Za cel* In lete velja Canedo Za pet leta ........ Za t«trt leta .. list sa Ameriko Za New York za celo leto ,...................M.eo za pol leta ................ $3.00 Za Inozemstvo za celo lete .............. |1.50 za pol :eta .. 17.00 §3.54 —. 17.00 •r« $3.50 • LAS NARODA (VOIm ot People) leeuetf Cvery Day Except Sunoeys and Holidays. Subscription Yearly »6.d0 Advertisements on Agreement. Dopisi bree podpisa In osebnosti se ne prtobfujejo. Penar naj ee blagovoli po-■UJatJ po Money Order, m spr^mrnibl kraja raroCnlkov prosimo, da se tudi pre J Is J o bivali A/1 • naznani, da hitreje najdemo naslovnika. O L A S N A P O D A Certlandt Street, Borough of Manhattan. New York« N. Y. Telephone: Cortlandt 287« AMERIKANCI OB RENU. vl;nlo ni>ta naprosili '<■ Francija in An-«li zadevali, ki so se tikale dobrobita dotične-ga okraja. Vsakdo je pravilno razumel taktnost generala Allena. ki ji' preprečila Meviliie spore, in ludi njegovo trdnost. Izvleček iz memoranda enega njegovih častnikov je v tem pogledu zelo pouči ji v: — Naš splošni cilj je bil pustiti nemškemu narodu, da živi svoje lastno življenje in da vodi svoje lastne zadevo vspričo kar najmanjšega vmešavanja od naše strani. Mi smo skušali napraviti breme okupacije tako lahko kot le mogoče. Odziv Nemcev napram tej naši politiki jo bil nad vse zadovoljiv ter nas potrjuje v prepričanju, da smo nr, pravi poti. Ne sme pa se domnevati, da je odnošaje ameriških armadnih častnikov z nemškimi uradniki značila slabo presojena popustljivost. Izvrševanje pravice je natančno in v gotovih slučajih celo strogo. Naši lastni častniki nam pričajo, da se Nemci niso poslužili in da niso izkoristili prednosti, katere se jim je dovolilo, in da so brez izjeme kaznovali civiliste, ki so bili krivi prestopkov ali zločinov proti ameriškim vo-jakffin. A' enem slučaju so celo izvršili smrtno obsodbo nad nekim možkim in neko žensko, ki sta bila spoznana krivim umora. Družabni odnošaji z Nemci in zasedenem ozemlju niso bili intimni, kljub nasprotno glasečim se poročilom. Ameriški častniki niso pospeševali ničesar sličnega. \ cm evropskem ustrojil vsem bo-rečim se narodom. V svojem manifestu z .Ine 18. decembra 1017. so blojš« viki razvili svoj prapor z geslom "Z vsemi sredstvi pomagati proletarijatu vseh dežel, zrušiti moč kapitalizma in se polast- vlade v svrho vzpostave demo-kratičnes^i miru in socialističnega oblkovanja Evrope in vsega človeštva." V tem geslu prčenja pravzaprav prva epoha boljsevi.ške zunanje politike, epoha ofieijelno proklamiranega boja za komunistično svetovno revolucijo. Toda prva pogajanja v Brest-Litovskem niso dovedla do zaželjenega uspe-ha. Ko pa so Nemci iznova napadli popolnoma desorganizirano rusko armado in jo razpršili, tedaj so boljŠeviki pod pritiskom Ljenina na milost in nemilost podpisali mirovno pogodbo. Ljenin je iuiirlašal da je ugodnejše ohraniti majhen komunistieni otok. kakor nadaljevati z Nemčijo vojno, ki bi mogla provzročiti padec komunistične vlade. Kljub temu porazu je boljševizem še nadalje ostal agresiven. Hrest-Litovski mir se je smatral za neka i mimoidočega, za neka- uvideli, da nemška revolucija n«1 pomeni ustaje delavskih mas. ampak. da je le posledica vojaškega razsula. Zato so bili meseci po nemški revoluciji višek agresivne politike boljševizma. Ta je skušal' celo z oboroženo silo forsirati svetovno revolucijo, tako da smemo po pravici imenovati to dobo kot epoko boljševiškega imperijalizma. Samoodločba narodov je bilo glavno agitaeijsko sredstvo boljše-\ ik< ► v. "Naša politika ", je na-iJašal nekoč Kamenev. i£ni politika. ki se obrača kakor veter, ni odvisna od diplomatičnega ju vojaškega položaja, ampak je politika. ki jo diktirata globoko prepričanje in interes vsega človeštva.V trenutku pa. ko se je mednaroden položaj z razsulom Nemčije izpremenil v prid sovjetski Rusiji, tedaj so boljševiki svoje velko načelo o samoodločbi narodov popolnoma opustili. Rdeča armada je vdrla v od Nemcev izpraznjene pokrajine, pred vsem v Ukrajino in baltiške države. Tu je skušal deloma tudi z uspehom vzpostaviti svoj režim brez ozira na to. je li volja narodov temu naklonjena ali ne. Peter Zgaga V Waskingtonu je ruski poslanik Bakmetjev. katerega je bil imenoval pred petimi leti Keren-ski. da je zastopal tedanjo rusko vlado. Kcrenski je padel, in njegova v-ada je padla. Bakmetjev jo pa še vedno zastopa v WashLngtonu ter se redi na ameriške stroške. Nekaj naprednih s natorj»*v .i^ sedaj dvignilo akcijo proti njemu' Nenapredni drž. tajnik Hughes j i m je pa odgovoril: Bakmetjev je izvanreden poslanik. Poslanik, ki zastopa neobstoječo vlado, je res nekaj izvanred-nega Slugnalouanska Ustanovljena 1. 1898 JKatnL Slriuuita Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Iz Slovenije, Ko si je človek nagromadil velikansko premoženje, noče nič več drugega kot več. * * • Maj. I'ota vsa so cvetja pqlna, ma i na lican. maj nr. ustih, maj v stezicah najbolj pustih ; samo ti si. duša, bolna. i Kaj boš bolna? Maj uživaj, spomlad srečno, spomlad Večno! Bodi voljna in počivaj! * * * Carski hlapec Wrangel kolovrati po Balkanu. llodi od dežele do dežele, ki so pod pokroviteljstvom velike peto-rice Vsaka dežela mu mora dati za par mescev hrano in kot. Dosedaj je gostoval v Jugoslaviji. d O. O, Gbmd iftinM, Predsednik: BUDOL* PEKDAN, 933 is. 185*h St., Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10T Pearl Af., Lormim, Tajnik: JOSEPH PISHLSR. 5Uy M'rn. Blagajnik: GEO. I*. BE031CH, £1j, Mina. Blagajnik neizplaihiiUli Eniruiin: J Oil N MOV BUN, »24 N. 2nd Ara, W. Dnlutk, Mina. Vrhova! lira-afe* Dr. JOS. V. ti&AHEK, 843 E. Ohio iit*mt, S. S„ Pltta&urgb, Pa. Naivni a*«r: MOHOB MLADIČ), 2605 So. Lawudale Aye, Chicago, IiL FRANK SKHABEC, «822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD BLABODNIK, Bor 480, Ely, Mlna. GREGOR J. roKKNTA, 2912 Beacon Ave., Seettle, Wash. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zdraievalni odbor* VALENTIN PIRO, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, IIL PAULINE ERMENO, 539 — 3rd Street, La Salle, IIL JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC 706 Market Street, Waukegan, IIL t c i- Jednotlno uradno jrlesiio: "Gla« Naroda". f ' Vae stvari tikajoče ee uradnih «ideT kakor tudi denarne pofitlja-tro naj ee pošiljajo ra glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e poSilJa na predsednika porotnega odbora. Frošnje za »prejem novih članov ln bolnlSka »pričevala naj ee pofiilja na vrhov lega zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Je-AnoLa se priporoča vsem Jugoslovanom ma. obilen pristop. Kdor želi postati č'an te organlzaelje, naj se zglasl tajniku bljiisega drnžtva J. S.. F. J Za ustanovite? novih društev le pa obrulte na «rL tajnika. Nove društvo se lahko vstanovl a 8 Wt^ii ari članicami. Jugoslavija irredenta. Smrtna kosa. lhic '2'2. marca so pokopali iz Mrije. Pošilja pozdrave sem Sok<■ I«>m j; znnnceui. *r no\ vipavski dolini v Kamn.jah pri-1 ljubljenega moža -I osi pa Črnigoja | ki je daleč naokrog slovel kot iz-1 vrsten knjigovez, katero obrt je ( Te dni pa dobi bolgarski preti- j j. p0sebnim veseljem opravljal sednik Štambolijski dvoje pisem j Hj. g.-, let. Bla^l pokojnik je doea-i Dva sovražna mejaša. ' Na Vrhniki je umrla vdova po Posestniški rotlbini Smolnikar železniškem nadrevidentu Ana in Miš v (iorjušah ]»ri Kamniku Kozlevčar roj. Tomšič; v Ljuhl.ia-sia že dolgo časa živeli v hudem j ni na Dunajski cesti je umrl po-sevraštvii in sta imeli neprestano j štni poduraduik v p. Rudolf Xo-sjaire radi meje. M cd vrtovi stoji votnv. trn jeva meja, ki jo je te dni pn- \ Murski Si.ln.ti j<> umrla gdč. sestnik Miš po rezal in osnažil. Karolina Fes-,ler. Pokojnica je porezano »vejevje jut jiotem v/, na- bilu nad let najemnica kavar-gajivosti pometal na Smolnikar- ne Engelsberger v Krškem na Sa-jev vrt, ki je bil med tem že po- vi in se je po smrti svojega očeta grabljen in očiščen. Smolnikarje- Andreja Fcsslerja. ki je tudi op-vii hčerka Marička je med tem na ravljal kavarniški pos«'l. preselila na svoji pisalni miri. kal visoko starost bo let. Pred ; V sc T VO|U > ra v i p« la te <1 m Odpre prvo. Wrangel 11111 piše.' dvema letoma je obhajal v krogu vrt nametano vejevje mirno po- ir. Krškeca k svojim sorodnikom izrabila. - ga le]>o zložila na mejo ■ v Mui-sko Soboto, iu nato odšla. Ko pa se je čer. nekaj časa vrnila, je na svoje začu-4 Prijet vlomilec, denje zapazila, da je bilo vse CC-! Na ljubljanskem kolodvoru je n.;e r.o}>et razmetano na njihovem j stražnik Kižmont aretiral nekega vrtu. Onstran meje je stal posest- ' neznanega moškega, ki je ležal na nik Miš in se posmehoval dekletu ; betonskih tleh v avli. Dognalo se Marička ga je mirno opozoriia. j je. da je vlomil v kuhinjsko — da je njegova dolžnost, da trnje j shrambo kolodvorske restavraci-tudi p<»spravi, ker ga je sam po- je. ker je imel pri sel»i hrenovko rezal. To je Miša silno raztogoti-J in s:r. Vh»milee se jii lo in je hotel dekleta oklofutati j Rankel in je doma iz Švice. Pravi. it je bil že večkrat v blaznici in d it bo prišel na Bolgarsko v goste. Ministrski predsednik prrbled-le na pol izusti kletvico; "Vra" (I.tel je reči A*rag). Medtrm je ]>a že drugo pismo o jj.rl. V njem je bila zavezniška zapoved, da mora sprejeti \Vran-irla. Vf*s ]K>koren in ponižan j<' izpremenil napolizgovorjeno kletvico v "ani_rer?. vseli svojih devetero otrok zlato poroko. Bil >e vse svoje življenje vzor Ilioža. niarlivega ilelavea v! svojem p»»kficu in skrbnega očrta svoji družini. Živel je solidno, zato pa je oMal do zadnjega vedno S zdrav in živahen. Pogreb bhtgcga pokojnika* je bil izredno veličasten. Kijub slabemu viemcnu. »ic-žju in pišu ga jc spremilo k zadnjemu počitku ogromno število ^ ljudstva iz več županstev, da je! bila cerkev natlačeno polna, /.upnik Cigoj je imel v ctrkvi lep iu ganljiv govor, o blagem pokojniku. Pokojnik zapušča 74 letno so-J progo, tri bisere in šest sinov, isr-l med katerih sta dva duhovnik;!, j starejši v Loka ven. mlajši pa župj Postojnska jama pred rimskim senatom. 1 s.* je jpod predjed-oni.ja debatiral« o u jn^kt- jame. ki je pre-/. pristojnosti poljedel-!■:. '-a [»ristojr .si finaneiiega •: m i • - ■ >•-: va Senator Ferrari je iteval. u;ij uprava vrne i>olje-l-'lsloinina nimam! — ž njim Ivana Smolnikarja. Udaril ga je čer trebuh tako močno. Zavedali s<> se, kdo so njih zavezniki ter storili ve-j?il ,ml J'\v trPni,tk» vlila , , , , .. . . . . iz usf m se nezavesten zgrudil nkn, l]l+; i •»i na lla. smoiniKarja so težko ran- mletje barvi Ameriška zastava naj ostane še nadalje v Evropi, ;,nega oddali v bolnišnico. Miš ; levo roko. kot simbol miru, ee že ne iz drntnh razlogov. Te dui je objavilo newyorsko časopisje1 na prvi strani sliko dveh sestra, srn rib i>o šestnajst oziroma sedemnajst let, katerim;! je pred kratkim umrl oee-miljonar. Do dedščine še nista opravičeni, nik v Kamnjah. pr katerem je ]>■• zato jerob odloča o njunem pre- kojnik bival'zadnja leta. dva sla možen ju. trgovca v Trstu, eden je župan v Potom jeroba sta izjavili, da ne Sv- Križu pri Ajdovščini, najmlaj moreta živeti z manj kot s stoti- J° I);) "'-'»»elj v Kamniku. ' " *' ^ s, ,č dolar ii na leto. Sodišče bo na i-G ustav, , ' ... { brze ugodilo prošnji. » ilnil: težkočah in bo iiiio-j»l na leto. !. ni nrl ilr0 I»11«- v popolnem razmahu, industrijsko krizo, kar jih je še zadivjala svetovna vojna, ki moralo ameriško ljudstvo prebo-j i1' izničila razmere polagoma k leti tekom dvajsetih let. Druga normalnosti in ko se pričenja se- vsemi njenimi zlimi posledicami, V Mostah j^ri Komendi je nmr-x ogromnimi armadami brezposel-J la Miei Koselka v cvetu mladosti. Pri pogrebu je njeno krsto nosilo š»s* Sokolov. Fčit .*ljstvo je za-p< ln tri žalostinke. Bila je zavedna Sokolica. za.ščitnica Sokolstva. ki navduševala in bodrila brale k delu in mu še v svoji dolgotrajni bolezni žrtvovala v«f» svoje moči. republikanska zmaga in druga republikanska tarifna postava — Payne-Aldrichova —. je postavila deželo zopet na noge ter vzpostavila blagostanje. Zatem je prišlo do druge demokratske zmage 1. 1012. in pa do I'nderwoodove tarifne postave 1. 1913. In spet se je ponovila stara pesem. De-niokratje so jo zavozili po svoji stari navadi. Splošno hlasro<;tn-nje,ki so ga ljudje imeli pod oanja talilna postava stopnjema /opet uveljavljati, se ameriška industrija in ameriško delo borila za obstanek pod čedalje več- 0 pezo inozemske kompeticije. Pritisk cenene inozemske prodilk- 1 je je sedaj v resnici večji in 'mjši kakor kdajkoli poprej 111 prejkone ostane teko še dokaj let. * Pričakovati je, da se bodo uvo- prosto trgovino, na vse kriplje upirali viseči republikanski tarifni postavodaji. Ali ameriški dela vee ni izedlovalec. ki nujno potrebujeta primerne zaščite pred tujimi izdelki, če hočeta živeti in uspevati, se gotovo ne bosta dala vleči njih dolgoveznim in plehkim dokazovanjem za nos. Njuna izkušnja 7. republikansko in demokratsko tarifno postavo v zadnjih tridesetih letih je najbolj- zniki ni drugi, ki verujejo v si nauk za oba. Neko sodišče v 'West Virginiji »ahajir v pla je določilo. o{reb- Nesreče in nezgode. Josipu Masinš»"u. delavcu v to-1111 Medie in ('o. je stroj za obču1110 poškodoval Francetu Sede ju, hlapcu v Ilotedersici. je pri nakla danju i>adel hlod na levo nogo in mu jo zmečkal. — Ivana Sj>eh rz Kozaršč. je padla po>l vor, ki ji je stri levo roko. — Služkinja ^Mi» rija Dereani je padla na stopni-ciih in je pri ]);»deu dobila težke poškodbe na glavi. — Ključavničarju Viktorju Mireelovšku je pri delu odletel košček železa s tako silo v desno oko. da se mu je zlilo. — Delavki v Pivovarni Union, deri Hribar, je pri j>olnje-nju steklenic eksplodirala ena ste klenica u ji raztrgala celo levo roko. NesreČnieo so prepeljali v b(lnišniyi. — Delavec Leop<»ld Dreznie je dobil v postlji hud epileptičen napad, ki ga .je vrgel s postelje. Pri padcu je zadel tako nesrečno ob neki trd predmet, da si je prebil črepinjo. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Drzen tat prijet. Nii ljubljanskem kolodvoru je bi! prijet Karel Anžič. ki je vlomil nedavno v restavracijo glavnega kolodvora v Mariboru in odnesel natakarju Ivanu Klaniš-čku razn^' obleke za 10.000 kron. Nato je pobegnil v Ljubljano. — k.ifr so ta vzrok oziroma poslcdi« it anarhije. s.\< te za odvrnitev ruina. Glas iz ruske^i Skazil }>iše v vsaki številki svo- | jega lista: Katoliški časnikar izpostavlja svoje pi*si. ti zavarovala. ujetništva. Kakor poročajo i/ Idrije, se je »o petletnem molku ovlasil i/ IJu i i. .fosjp Horvat. 'doiiuc-e lia- Za- konod.ijo lahko spravi na mrtvo toeko ]>ret!Iogo. poroto njen pra-vorek. Z vidika tclcsnegji sestava je tudi zaprtje nu'tva točka. Mi-š.enemu navonu za oddajo na eni • irani nasprotuje z druge strani odpor v črevesju. To mrtvo točko j>- treba odstraniti, kajti zaprtje ie prst, v kateri rastejo bolezni. < •• niso strupene snovi telesa hi-iro iti temeljiti izločene, jih vzame nase kri. česar posledica so krvne bolezni revmatizma. iina-uiije itd. Ttinei jevo Orenko Vino je zdravilo v ta namen. Odbrani vm' n< potrebne snovi iz re\. sja. obnovi delovanje prebavi ter okrepi črevesje. Vaš le-karrnr iili prodajalce zdravil ima /1 viis v zalogi Triuerjevo firen-o \"ino ter tudi druga izborim T- nerjeva zdravila. NOVE SLOV. "JUGOSLAVIA" PIANO-ROLE 7 PESMI Z BESEDAMI. 3 POLKE, 3 VALČKA, 3 K03ACNICE itd. PIŠITE TAKOJ PO CENIK. KATEREGA DOBITE eDINO PRI: N A VINŠEK-POTOKAR 331 GREEVE ST. CONEMAUGH, PA. ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAP^fcJl Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkuš-ija je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako Inali so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako sme toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naaih izdatkov, s tem da položimo *a prihranek določeni znesek na stran tako si-gnrno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu Ecbi — potem je vprašanje rešeno. DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽI1I VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN VAŠIM POTREBAM. Glavno zastopstvo Jadranske Banke FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — — New York, N. Y. GLAS NARODA, 6. MAJA 1922 Dr Ivan Tavčar: VI SOŠKA KRONIKA. ' I i r 1695. (Nadaljevanje.) I loir ne daj. da bi gosposki, katera nam je od Boolomi kosti. To j.- bilo moje prepričanje tisti dan, k* < »eepkovki, nja. m os] vul .1 ezus ni bil zadovoljen s tem prepričanjem in v svoji pravičnosti ^ poslal name bridko in trn je v o pokoro. Kakor je bila pr»-i skakavka omagala vsled plesa, tako je oma daj v .sled pijače. Zaspala >1111 skakavki. Sj»eli na točil svojega žga- (rab j«*. Takoj sta bili pri nji mlajši to-a pretipali krilo in vse dele nje-. rnvne obleke, kjer bi bil lehko .it kak pri ple>i?i «_ra niVj. •lat- rad plačal. Zatorej je zaprosil: Izidor, plačaj! Taki vražji babniei ni varno ka» odreči. Ker me jom v nemški vojni. Da tam nisva rož trgala, ve vsak otroča.?. In ti bi t eg ne vedela ? Ali ženska mu ni izpustila rolo in je še dalje opazovala njegovo dlan. Končno je slovesno Iz- Nc -ierijaj. brate, ne sfre-ljaj in naj š>* tako tol<"-e po vratih! N- strelja f. da *!•> ustreliš se-bet Hlapec ji j,. iztrgal roko ter zagodrnjal; — S č»im naj stre 1 jam * V gorenji hiši visi stara noišeta, ki /r- t l»*t ni bila nabasana. Nisem neumen, da bi w to streljal! -- Odlar«! Ciganka se je živo zastnejala te r posegla [mi nu ji roki. Tudi men; je s prsti premerila črt»* na dlani ter irpregovorila: — Revež, tvoja roka tiči v člo-Vfški krvi, ki je pa nisi sam prelival. Ali delal boš pokoro za to k? i in nobena žel.;a se t^ ne izpolni na zemlji! Pot. ki jo hodiš cla-n<-. .je prazna pot! Xiseni v stanu popisati, kako mi je zatripalo rsce. ker sem že prej slutil v svoji duši. d.i mi bo dt lati pokoro za očetove grehe! C iganka je opazila, da sem prepade!. Ker se je veselila moje groze, je še dostavila: — 1'mrl boš. in ko boš umiral bo prestreljeno tvoje telo! Teda i je zaklieala tovarišiea: — Najin mož prihaja! — Ti dve grd obi sta imeli torej skupaj e-nega moža! Iz zelenega grmovja je prfgo-rak al eigan Dušan, ki sva ga poprej motila pri lovit. Na rami je nosil smjaka-kozliea, katerega je bil vendar zalotil v tihem gordn. Mož dveh žen je vrgel svoj plen na travo; puščica je tičala živali v vratu. Naju ni poerledal. Legel je na tla in zarjnl: — Jesti ? » Obe njegovi ženi. t.tkn eignnlca kakor druga — pozueje sem zvedel, da je bila hči dobrega grun- tarja v Selški dolini i nda jo je s ciganom popihala od doma poštenega očeta — sta bili kar v hipu zgolj jKjnižnotit in postrežlji-vost. Ciganka se je sladkala: .— Najprej nekaj posebnega.! Ali molim te, Dušane, da se ne huduješ, vj& ne bi bilo dobro! Pristavila je še: — Na te sem m;slila, ko sem kradla. — Ajdi k vragu! — je godrnjal Dušan. Tudi ona se je razburila, ter odgovorila jezno: — Boš pa pustil, če t.i ne l»o vseč! Dotekniti pa se rac nikar, ker bi se branila! Nato je nadaljevala: — Ta Pelenie. ki v Selcih mašo bere, ki vse ve, ki zdravi ljudi in mlade prašičke, ki se razgovarja s teletom v kravi, je dobil z Nemškega ali od bogve odkod neko novo repo ter pripoveduje, da je t > najboljši sadež, kar jih je Bog ustvaril! Na vrtu. kjer si mu spoje nasadil to zelišče v dolgih vrstah. Zadnjo noč sem poru val a nekaj vrst iu danes sem ti skuhala to novo jed. Dušane dragi! — Ajdi k vragu ! — je bil ciganov zopetni odgovor. Ciganka je molče iztresla iz lončka, katerega je bila že pred nekaj časom odstavila od ognja, novo jed v skledo ter ves skupaj postavila pred svojega ožganega moža. Kolikor sem opazil, je je la nasula ciganka v posodo nekaj takega, kar jc bilo podobno šiš-kam, kakor rastejo na naših bras'ib. *amo da so bale nekaj debelejše in ne tako rjave, f Pisatelj ima v mislih krompir, ki se je |>o-javil v Evropi v srednnjem veku. kmalu i>o tridesetletni vojni. O. uredništva.) Cigan Dušan si je napolnil usta pa je takoj močno zakričal, bodisi d aje bila jed prevroča, ali pa zoprnega okusa. Z nogo je su-nii v skleilo. da se je prevrnila in da so šiške zletele na vse strani. Nekaj jih je priteklo tja, kjer sva ležala midva, in Luke ž je pograbil dve ali tri, ker ga je gnala radovednost, na kateri so tisti <"a- bolehali Poljanei in Poljanke. Nastala je zmešnjava. Cigan se je od jeze dvignil, a v istem hipu gorjačami. Ce se je potem vnel pretep, je Dušan prejkone ukrotil svoji babniei. padla pa je <_ro- tovo tudi marsikatera po raskavi njegovi koži. Ali midva nisva čakala, marveč sva pobral asvoji bisagi ter urnih nog odhitela po stezi. Bila sva že preeej daleč od pregrešne družbi. ko sva se nekoliko odsopla in oddehnila. — Kaj misliš, ali bi ne bilo prač. če tudi midva poskusiva župnikovo repo? — Na odprti dlani mi je pomolil Lukež tri ši-ške. katere je bil preje odnesel ciganu. Vzel sem eno. — Čemu ne, saj je zrastla na krščanski zemlji! Ali grižljaj je bi! pleva k, brez vsakega vkusa in tenka kožiea je tičala v njem, ki se je neprijetno prijemala zob, tako da sva bila vesela, ko sva s težavo vse skupaj zopet spravila iz ust. Izrekla sva sodbo, da gospod župnik Felenič s to novo repo ne bo odrešil Selške doline! Orkester je sviral pravkar zadnje takte nekega valčka, ko se je dvignila plavolasa dama. s katero je signor Origoni zadnje pol ure tako vroče koketiral, ter Je odšuniela iz kavarne. (Ne vem. kokšiio ime je imela tista kavarna, a ležala je na magistratnem trgu v Mentonu.) Origoni je globoko zavzdihnil ter vrgel precej dolg čik svoje i-edijanske smotke proč. Prižgal je novo in se okrenil k meni: — Videli ste, da svoje viržinke nisem užgal znova. — je dejal. Idealov in viržink človek ne užiga dvakrat. — Zdi se mi, da sem to že nekje čital. — sem dejal. — Ali je bila ta misel, ali pa plava losa dama kriva vašega vzdiha ' cotov ter se pokrepčal s požirkom vina, predno je odgovoril: — Bil je čas, ko me je kar vleklo k lepim plavolaskam. Oboževal sem jih prav tako kakor Ti-cianove plavolr.se Madone, ki jih ue morem gledati po italijanskih IV. galerijah, kjer vise. Njih lase so gel verjeti, da sem slišal prav, kot Se dolgo časa in po hudi vročini sva hodila ter prav pridno pt-la iz studencev, ki so pogosto močili najino stezo. Tu sva se srečala 7. beračem, tam pa naletela na prst i rja. ki je čuval drobnico. Povpraševala sva. če sva na pravi poti. ker bi bila lehko zašla. Popoldne je bilo že do poloviee poteklo. ko sva dospela do dvorca sredi lepo obdelanega sveta. Tu-sem se je bil naselil Jeremija AVulffing ter si napravil novo domačijo; gotovo je delal pridno in težko, ker je moral prekopati dosti sveta. Postavil si je novo hišo. ki se je čedno razločevala od 1 inc. kakor jih opaziš po tem hribovju. Hiša. dasi lesena, je bila dosti višja od his v naši dolini. Pri vstopu ti ni bilo treba upog-ii it i telesa, da nisi trčil z glavo v si rop. in prav lahko si sopel. ker je bilo dosti zraka v tem bivališču. fFhi]i<» tirih »dniič > . i Vlom. V Kričaveu v Prekmurju so neznani roparji vlomili v klet posestnika Adama Kučana in mu I odnesli vse tamkaj shranjeno pe-I riks. obleko, platno, blazine in 20 'kg masti, škoda znaša '2.">.000 k. Mogočen protest slovenskega ljudstva. Dne "_'. aprila ob 11. uri dopol-dn se j«- vršilo v (Joriei na Telo-v; din in trgu veličastno zborovanje. kot ga še ni videla Goriea. I><*settisoče slovenskega in furlanskega ljudsva iz vseh strani deže-1 • se je zbralo na ta dan in je napolnilo obširni Telovadni trg da zadnjega kotička, da spregovori brez ozira na politično prepričanje in brez ozira na narodnost vladi glasen opomin, naj se ne noiT-uje vee iz ljudske bede, naj sama spoštuje zakone, ki jih j«-dala in naj ne daje prilike raznim ljudskim izkoriščevalcem in bankirjem, da lčujejo iz ljudskje bede svoj kapital. Na dveh tribunah so nastopali slovenski in furlanski govorniki, ki so v jedrnatih besedah slikali položaj ljudstva, ki je zalezlo po krivdi vlade v strašen gospodarski položaj, iz katerega skoraj ni izhoda. Glavni refren vseh govorov pa je bil: Vlada, spoštuj zakone ! Zakon, ki ga jo vlada sama Hala, se tolmači za razna plemena in za razne pokrajine na različne načine. Postavi naj se trden rok. do katerega morajo biti izplačane vojne odškodnine. ilZvezni kreditni zavod" v Benetkah, kateremu je poverila vlada monopol za izplačevanje vojnih predujmov, je postopal krivično. Vlada je izdala eel o vrsto ukrepov, ki so nasprotovali zakonu. Vsi srovorniki. posebno pa glavni eovomik dr. Bitežuik. so po vd a r jal i te torke, ki jim je občinstvo pazno sledilo :p burno ter ogorčen i pritrjevalo. Dr. Besednjak je spregovoril in po vda rja 1 v imenu kmefskih in delavskih zvez. da bodo te vse storile v tem boju delovnega ljudstva za svoje pravice. Burno pozdravljen poslanec &"ek je po- zval navzoče množice, naj dvignejo roke v znamenje prisege, da čt viada 1. maja ne ukrene ničesar, bodo segli po sredstvih, ki bodo vlado prisilila k temu. In sicer bi se v tem slučaju vršil dne 1 maja v Gorici nov shod. na katerem se bo izvedel sklep, da od-slopijo vsi občinski zastopi goriške dežele ter se nehajo plačevati vsi državni davki. Desettisoče rok s' je dvignilo v prisego — veli-'astna slika. Nato so bile prebrane resolucije. ki zahtevajo preklic vseh tajnih odlokov frled«» vojne oddškod-nine. naj se vojna odškodnina iz plača do konea decembra leta 1^23. da se plača odškodnina tudi optantom in še več drugih važnih residue i j. Zopet se je dvignilo ti sr-če rok in glasovalo za to resolucijo. Po končanem shodu se je razvil veličasten sprevod skozi mesto na Travnik, kjer je množica počaka la. da so nesli sprejete zahteve civilnemu komisarju Maggioniju ki je obljubil, da bo storil vse. kar je v njegovi moči. da vlada ukre nc, kar je potrebno, da pomiri ljudstvo. Množice so se nato mir no razšle. Incidenta ni bilo nobenega, zho rovanje se je izvršilo lepo. spodobno, znak. kako disciplinarno in resno je naše ljudstvo, le icrrati se vlada ne sme žnjim. Vlada je iz tega zborovanja lahko jasno iz previdela. da je enotna volja slo venskega in furlanskega ljudstva dr. naj vlada dokaže, da zna tudi spoštovati svoje zakone, sicer bo ljudstvo seglo po zadnjem sred stvrr .ki mn je dano v roke. P-omo videli, kakšen odmev bo tn shod. ki nima primere v gorišk zgodovini, našel v Rimu. Zaljubljenost sign ora Origonija. SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO Z TRAV JE. V DRUŽINAH. Frank Heller. i in pravkar je hotel i z prevodnik zaloputniti vratca, ko sem zagledal miss Burnhani. Sama sedela | v kupeju. Še predno je mogel iz- ' prevodnik zapreti vratca, sem % skotil v kujK*. iu v poslednjem ^ trenotku smo se že vozili s postaje. Preteklo je nekaj minut, predno sem se upal ozreti na miss Bum ha m. Končno sem se (»hrabril ter jo pogledal. Drgetaje sem opazil, da počiva njen pogled na meni. Zdaj je bilo treba najti kak uvod iu z neko inspiracijo, ki morda ni bila posebno duhovita, sem vzel iz smodkovniee eno Lz-i med svojih dolgih italijanskih smodk, se poklonil miss Burnhani tei dejal; — Dovolite, gospiea j možete preprečitf dJ lelvdrqdl]. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Nemo je pokimala ter me liiotri-Grof si je otrl solze iz očesnih |it (]ane Užgal sem smodko ter nameraval pravkar začeti pogovor o vremenu, ko jt> <»dprla usteea in dejala počasi; — Vi me ljubite? Zdelo se mi je. da sem zblaznel. Strmci sem vanjo, saj nisem mo bili zame predeno solnčno zlato njih bela jiolt znanji znak njih nedolžnosti, in kadar sem pogledal v njih modre oči, sem t repeal iz strahu, tla bi ne izkalil njih te globine s svojimi pogledi. \h. kako sem ljubil i epe plavola-se ženske n kako sem mislil o njih, dokler nisem sročal nje, ki m: jc razkrila svojo podlost ter me- je spravila malone za pet let ječo. Ali morete slutiti, kaj me je rešilo, da nisem postal žrtev tega vraga v ženski podobi.' Čudih se boste, ko vam povem: nič drugega nego takale dolga itali-anska smodka, kakršne pušim vedno. irite že bili v Ameriki? Ne? Potem vam svetujem; nikar se ne vozite nikdar tja! Amerikanke so strain*! Zahtevajo vse. a ne dajejo ničesar za to Ako jih na ulici pomotoma pozdravi tujec, ga o-vadijo in puste, da plača tisoč dolarjev. Ce se predrzneš. stisniti je dejala drugič; — Vi me ljubite? | Dio mio! Saj sem bil slišal že marsikaj o svobodnem vedenju 1 Amerikank. toda to je p«i bilo re- f kord. kakor pravijo ondi. Pravkar sem hotel vreči smodko d se-j be. pasti pred nji; na kolena ter i,_ j " 'so divjale misli po moji glavi, ki mi je sveta Madoiia v svoji milo isti poslala misel, ki naj bi me re šila. Ženska pred menoj je zaklicala s posmehom: — No. kaj pravite? Pogledal sem jo. položil v svoj pogled vs,» zaničevanje*, ki ga je zaslužila, in dejal mrzlo: — Vi ste blazna. Ko dospeva v [ New York, pojdete v ječo vi. ne pa jaz. ADVERTISEMENTS. Pozor, potniki! Potniki, ki prihajajo v New-York, kaj lahko postanejo žrtev rpznih zakotnih agentov, katerih je v New Yorku vse polno. Ko pride potnik iz v*aka, ga obsujejo taki agenti in vsak ga hoče vzeti seboj. Ako potnik reče, da je namenjen k nam, bo agent rekel, da je on naš zastopnik ter ga pelje v svojo pisarno. Tam potnik šele spozna, da ni prišel na pravo mesto. Ce ima pri nas že aro in agentu trt pove. mu jo agent takoj povrne. V takem slučaju bi nas agent seveda moral o tem obvestiti. da mu povrnemo izplačano aro; toda tega ne stori. Kako si tedaj tak agent povrne 1ak izdatek.' Potnik mu ga plača na t:i ali oni način in največ pri izmeni denarja. Takih slučajev je bilo zadnje 4 mesece že HO. Potniki so prišli v New York v namenu, da gredo k nam. pa so bili zapeljani v drugo pisarno. Agent jim je aro. katero so nctiii poslali, povrnil, pa jih je na drug način prevari I še za večjo s*voto. Vsakdo naj tedaj pri prihodu v New York pripne naš gumb na vidnem inestu. da ga bo nas zastopnik »poznal. Ako našega zastopnika ne bi bilo na postaji, nas pokličite na telefon, ali pn prosite Zaničljivo se je nasmejala: — Še petnajst minut imate ča- železniškega uradnika ali polica- ji »klieati vse priče svoje ljubezni, j ko me je prehitela : — Predno vas moram vprašati sa. da se premislite. Povejte mi. (predno dospemo na kolodvor. Niti odgovoril ji nisem in jo dalje motril z očmi. polnimi ledenega prezira. Ona pa je potegnila svojo urico in jo držala v ro* ja, da nas pokliče. Naš telefon jel Cortlnndt 46S7. Pred svojim odhodom vedno pišitf, po kateri železnici in vlakom prulete in naš zastopnik vas bo gotovo pričakoval začnete prisegati, i n "" T-V "V-/" V'"' "' na postaju .Sati: koliko imate rv^ -1-1 ! ^ , SaksCT State ^^ , • i r- t i 1 smda vprnsu.ioee svoje obrvi nad denar.ia ? Cula sem. da ste irroi. ... ' . _ . • T , i - ,-x . svoiimi modrimi nem1., m videla sem. da želite z mcnoi „ . , . m , . . . ' 1 i (»da odgovoril nisem nmesar. flirtati. 1 oda najprej nu povejte1. > XT , .. , , i vi • i i ■ i Naenkrat s\-a zavozila na kolo- koliko imate denarja ? i , , .. . . ■p» • - . *., .. ^ i dvor. \ teknila ie urico za pas. Bog lil vsi svetniki To je pn- . , i — ** i i i — Prepozno — -t» vzkliknila. Imo prejšnji rekord n vse druge , ' v . , i t- iM i i — Kakor hočete! rekorde Koliko da imam denar-1 Jn ,no sem s:'lo ji.....................obirat i uaroduno za der- no se nikdar nisem mogel postav-1 - , , , . . . v uik **t>.an*la , - . - , I sicer navdalo z drugaennni Ijati. zaupno povedano- imel sem Zastopniki Naroda" kateri so jim roko ali pogledati v oči, te lave. nerazsodna, bruhajoča, na- nekaj. kar b i m-« 1 •mračnimi eust- j-™ k zaitoi.uik izUa potrdilo zh svoto, • , v,. .... . . . , vi. Odpela si je bluzo, si razmrši- 'katero je prejel in jih rojakom pripo- jetlva stiristo dolarjev, sa i denar , , - . , , -, - T - ........ . , la las«1, si malo razparala krilo in roeamo ni bil nikoli moja močna stran. , . ' m , -ti , -, , , lse vrgla na zoto. \ tistem trenut- 1 oda moja ljubezen je bila takrat , ■ , , , , ____ ,_____t ______ r „ , Kil je odprl sprevodnik vrata in ^ ona je zakričala; — Sprevodnik kakor še dandanes, žareča reka posade na električni stol. In vendar treba priznati, da imajo vzlic svoji ostudni duševnosti, zunanje lražesti, tako do so dvakrat opas-ne. Dasi sem značaj Amerikank '.c jioznal. bi bil malone zašel v njihovo past. In kaj je bila vaba? Bela polt. dvoje modrih oči. lasje z-atoplavi kakor soln'ni žarki. ravnost uničujoča. Končno s-m mogel s svojim otrplim, jezikom oblikovati besede. — Gospica. — sem dejal, — oprostite, da me je vaša amerikan ska prostodnšnost nekoliko osupnila! Le preveč dobro ste videli; res je. užgali ste v meni čustvo, ki je tako čisto, tako vroče, tako Prvič sem jo videl v kopališčih 1 nemožno. da bi se skrivalo; zato nedaleč Ncwyorka, ker je zvečer plesni dvorani razkazovala svo-bela pleča, dopoldne na obali pa vse, kar je še mogoče pokazati. Na obali sem jo opazil najprej. nisem mogel zabraniti mojim o-čem izdajati vam . . . Ali vprašujete me po mojih denarnih razmerah. Kaj naj vam odgovorim? — fix pleni ie sem. ki blodi po sve- Nnročnina "Clns Naro«Iu" Je: Za celo leto ?«.0U: za ik»1 leta $.'».00; l iri mesece ; za četrt let* $1-50. dajte tega gospoda aretirati! ,.Yailci!,t.0> ra!.: jakub I.ausln. Skušal je. da bi me ouečastil! Oli. ti>euver, CoJo.: Frank Sbrabe«-. 1> pravem Jrueblu, t'olg.: 1'cter Cuiifi, Julrn Ueria, in 1-raiik Jancsb. Ii« g. da ste le prišli času! Potem je storila, k omedlela. Sprevodnik je zažvižgal L or tla u ill y skočil v kupe. spremljan po dveh moških v civilu. Očivalno sta bila detektiva. Čakal sem. da so bili zgoraj, nato sem dvignil roko in dejal: alida, Colo.: bouis Costello. ndianapolis, Ind.: Alois Itudiuan. hntoM, Ind.: Lambert llulskar. Aurora, IU.: J. Verbic. Clncago, 111.: Joseph Blish in Joe. Bevčič. "jliet, 111.: l'r. BamWC, John ZaleteL jl.a SalSe, Hi., Jos. Spelicli. : iascoutah, IU-: Frank Au^istin. !Nurth Chicago, Ell.: Anton Kufcal 1* J' — Ta ženska laže! Pustolovka | Ma*h o^rin. in nič drugega! Gospodje, pro- 'Springfield, IlL: Matija Barborirb. Ležala jc v »vetlozelem kopabii objtn trr if' bogatejši dobrih lastno-lek; vznak na pesku ter je koketirala s šesterimi ali sedmerimi mladimi gospodi naenkrat; na obrazih mladih gospodov je bilo videti. da bi bili priprcvleni poljubiti njene nege. Pri H a doni! Tudi jaz sam sem bil pripravljen storiti isto! In posebnih zadržkov ni bilo. kajti sezula si je bila sandale ter se z bosnimi nogami igrala po vročem pesku. Vprašal sem takoj svoje ameri-kaiiske znance, ki sem jim bil v družbi, kdo da je. Mlada gospa iz dobre hiše se je porogljivo na-siritliiiila ili dejala: — Ah, oh, grof! Zagledali ste se v lepo miss Burnham iz Bostona ! A ne le vi. . . Toda če se ž njo seznanite, potem nikar ne pozabite in imejte ves čas odprte oči! — Kaj mislite? — sem vprašal. -- Ona je angel! Mar ste že videli take lase in tako modre oči? — In ona ve, da jili ima! — je odgovorila mlada gospa. — Ve pa tudi. česa nima. — Namreč — česa ? — sem vpra Sal. — I>enarja! Denarja z naslovom ali brez njega. Skomignil sem z rameni nad takim ženskim obrekovanjem, ki je značilno za ta spol ter sem sklenil za vsako ceno, da se seznanim z miss Burnham. Oe bi bil poznal ceno. katero me bo stala takoj ta seznanitev! Toda saj vam takoj razložim. Ob polštirih sem prišel slučajno na kopališki kolodvor. Tn koga sem videl odhajati na peron? — Njo! Pravkar je imel oditi vlak v Newyork. Treba je bilo le tre-notka in planil sem v čakalnico, si kupil vozni listek ter tekel na peron. Stopal sem ob vlaku, ki je bil staromoden, brez hodnikov AVaukeg&u, IU.: Frank FeCkov.šek. franklin, Kaus. in okoUco: John Ko- povS. sti in iskrenih čustev nego denar ja. In . . . — Halia ! — to je bil njen smeli Za moja ušesa je zvenel ostro. — Grof za en dan z običajno po|xd-no kaso. A v vašem interesu lipam. da lahko pogrešite vsaj jH't-tisoč dolarjev. Pettisoč dolarjev! Brez besed sern zijal vanjo: — Pettisoč? i>o-grešiti. . . — ... in dobiti jih moram še nocoj! Preskrbeti mi jih morate, če nočete odpotovati v Sing Sing. Ali se je ženski bledlo? Ali pa jv- demon govoril iz teh rdečih ustec ? — Zdi se mi. da ne razumete. V kupeju sva sama. Ko dospeva v dvajsetih minutah v Newyork. vas obdolžim..da ste se nad menoj spozabili. Tu v Ameriki se nič dosti ne ukvarjajo z ljudmi, ki se tako vedejo napram osamljenim ženskam. Za TiOOO dolarjev odneham. Ce pa ste tako neumni, da rečete "ne", dobite najmanj pet let v Sing Singu. Sveta Madona! Moja čustva v tem hipu. Mar so bili ti zlati lasje in ta bela polt le ovoj duše. črnejše od noči? Ali sem bil res brez rešitve izgubljen, v oblasti tega hudiča v človeški podobi? .">000 dolarjev! Prav tako bi lehko zahtevala milijon. Le čemu sem prišel v to strašno deželo? Čemu sem si upal brez varstva v družbo s takole tigrovko? Tako gal sem si jo takoj ob najinem odhodu. To je italijanska smodka. jXitzmUler, Md.: ir. Vodopivee. ll! ceni imet rov dolga in ves pepel Cbisholm, Mirni.: Frank (iovžo. je še na nji. Prosim, da konsta-^ MUm-: Jo9- J* PesheK tirate in da mi pojasnite, kako bi bilo to mogoče, če bi samo poskušal storiti, česar me ta ženska obdolžil je ! Pet minut nato je bila miss Burnham že na poti v ječo. in jaz 'Coivaiida, N. V.: Kari Siernisha. sem stal v nekem baru ter srkal! Lil tie Falls, N. Y,: Frank Masle. 3vc!eth, *linn.: Louis eiovže. »iJbert, Minn.: Lonis Vesel. Ilibbing, Minn.: Joba. Po v Se. Virginia. Minn.: Frank IJroTatich. 1st. Louis, Mo.: 3Tike Hrabri an 'Fast Helena, Mont.: Fr. HreUa. Ivii-iii, Mont.: »Jreitor Zo!*c drink z enim detektivom, ki je dejal: — Bog me kaznuj! To ste dobro storili! Samo še par korakov st^ imeli do petletne ječe! Koliko, ste rekli, je zahtevala od vas? — Pettisor- dolarjev. In koliko dobi ona ? Amerikanski detektiv se je zarezal : — S takimi očmi in s takimi ln-smi. — je dejal. — prav ničesar, če si obleke k preiskavi še prosojne nogavice! Pobegnil je iz umobolnice Ludvik Merhar. trgovec in posestnik iz Dobrne vasi pri Kočevju. Bežal je v smeri proti Rudniku. Star je okoli trideset let. \ 91 BODITE ZDRAVI VWw ■tortah (S«*iUnr Kil > PREPRE^EVALEC Sestavina moderne rreiakave. KATAR " " P »pob* prepreči. Vd Itktmrji >C MEHURJA »1 P. O. Bo« 199. N«-«.- Tork plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO L* OD MENE S10.00 CENEJE. Zalooa Je obilna. Rekorde v vseh jezikih po 75 centov komad. Selite takoj p« tej Izvanredni priliki. Ce.iik dobite pri: Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugl»,Pa. Opomba: Tazite na ime "Columbia,, varstvetin znamka. iarberton. O.: A. Ofcolish. Cleveland. O.: Janko 1'le'ko, Jako% liesiiik In Clias. Knrlinp-r. Cullinwood, O.: M:ttli Slupnlk. Lorain, O.: Louis Ilalant in J. Kuiufe. Niles, O.: Frnnk Koporšek. )ouiiRstoirnw, O.: Anton Kikcl). Ambridge. Pa.s Frr.nk Jak?«. I^ssemer, P».: Louls Hr.oar. Bronehton, Ta.: Anton li>avec. Buitline, Pa./ Jobn Demshar. Cosiemaugh, Pa.: J. Brezovec Jn Yi#. Iti>vari5ek. Claridtr*'. Pa.: Anton Kozo-Tr.v !n A. Jerina. >wnlo, Pa.: /.tnon Osimt»en. 'txport. Pa.: r.ouls S j i ^sn^iS. 'orest City, Pa. t M«th K&iuto. Farrell, Pa.; Jerrv Otorn. Imperial, Pa.; Valentin Pn-t^rne1. ircensburg. Ta.: Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike F^rSek. Jehnstown. 5"a.: John Polanc. Iuzeme, Pa.: Aston C^olnik. Movdell, Pa.: Anton Malovrh. !Uan»»r. Pi.: Frank Moon Run. Pa.: Frank jA*ček, Frank PrKjmUšek. Pittsburgh, Pi;.: U. Jaaoblch, Z. Jnlč- tfie. V.TUc. Arh in Is. Magister. Ratphton, Pa.; Martin Romihe t z. Reading, Pa.: J. PezoTre, Kotkvood, Pa.: A. Eoehevar. Steelton. Pa.: Anton Tiren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Frani Sehifrer, West Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley. Pa.: Jurij PreviC. WlHock, Pa.: J. Petemel. CoKeton, W. Ya.: Frank Koelan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan, Wis.: H. Fretlln. West Allis, Wis.: Frank Skok. Roek Springs, Wyo.: Louis Taucbar In A. Jr.stin. Poleg gori navedenih so pooblattenl pobirati naročnino tudi vsi A B. B. i._____ t GLAS NAHODA, 6. MAJA 1922 rRAJtfOOSKI^ETEKTIVSSZ KOMAH« Bpittl Emila O&borla«, 1« **01m Kuooa11 prtTtl O, P. (Nadaljevanje.) Trideseto poglavje. f — Kakšen prizor? Kak5n«> pričo To sem hotel izvedeti od vas jn radi snu t».k<« potrj>ežljivo »*akal na vas, — je rek«*l dr. Sejn-L? roke na dokaze, o katerih nam je znano, da obstajajo in ki bi nas rešili. Kdo more reči. da nista i»ir Burnett in Suky Wood v sedanjem trenutku /.e na poti sem Ali je vaše zaupanje v Gudarja omajano? — Nikakor nc. Videl sem ga danes zjutraj v bolnici, kjer sem napravil običajni obisk. Našel je priliko povedati mi, da je skoro gotov svojega uspeha. . _ t — Kako? — Prepričan set:1, da bo Kokolej govoril. Ali j>a bo govoril ob pravem času? To je vprašanje. C"e bi imeli en mesec časa, bi rekel, (la je ižak na \arnem. Naše ure pa so štete, kot dobro veste. Sodišče se Ijo se'st-aIn prihodnji teden, izvedel sem. da je predsedujoči sodnik že dospel in da je naročilu gospod Gransier sobe v hotelu. Kaj hočete storiti, če se med tem časom ne pripeti nič izvnnrednega? — Gospod Magloar in jaz se bova držala načrta obrambe. •— lu č * bo držal grof Klodijet svojo besedo ter izjavil, da je spoznal Žaka v tren-itku, ko je streljal nanj? — Kckla bova. da se je zmotil. — In Žak bo obsojen. — Da — je rekel mladi odvetnik. Nato pa je nadaljeval s tišjim glasom, kot noče. da bi ga kdo drugi slišal: — Obsodba bi nt bila zaključna obsodba. Ne prekinite me, doktor in pri vašem in življenju Žaka vas rotim, da ne črhnete nikomur nobene besedice o tem. kar vam hočem povedati. Sum, ki bi se pojavi! v glavi Cialpina bi uničil moje zadnje upanje. Dal bi mu namreč priliko, da popravi napako, katero je storil in ki mi daje pravico reči vam: — Tudi če bi grof pričal, tudi če bi se obsodbo izreklo, bi ne bilo še ničesar izgubljeno! Kazviiel se je tel kazal, da je prepričan o tem. kar govori. — Ne, — je ponovil — ničesar bi ne bilo izgubljenega. Med čakanjem n a drugo obravnavo pa bi imeli dosti časa. dr: polovimo svoje priče ter prisilimo Kokoleja. da govori resnico. Naj reče grof, kar koče, to uie uialo briga. S tem se bom oprostil svojih zadnjih pomislekov. Zdelo m mi je grdo izdati grofico, kajti mislil nem, da I o grof oni. ki bo najhujše kaznovan. Če p* nas n a pade grof, Kino mi v dcfcii/.ivi. »Javno mnenje pa bo na naši strani. Še več kot to. Občudovali nas l.odo, ker smo žrtvovali svojo lastno čast za čast ženske ter rujše videli, da sc obsodi nas kol objavi ime one, ki se nam je udala Ni izgledalo kot da bi bil zdravnik preproean. Mladi odvetnik pa ni posve-al temu nikake ]>ozoruosti. Nadaljeval Je: — Ne, tia> uspeli pri drugi obravnavi je bil skoro gotov. Prizor na Montr« k c<->u je videla neka priča. Njegovi, z železom okovani čevlji so pustili/kot pravite sami, svoje sledove i>od lipo, v bližini okna sprejemne sobe in mala Marta je zasledovala kretnje tega človek«. Kdo drugi kot Frumeiiee bi mogel biti ta priča? Dobro. Dobili ga bomo v svoje roke. On je stal tako, da je lahko videl vse ter tudi e ti 1 vsako besido. On nam bo povedal, kaj je slišal in videl. On liani bo povedal, kako je vzkliknil grof Klodijez proti de Boaskora-nu : Ne. jaz vas nočem umoriti. Imam sigurnejšo osveto kot je ta. Vi iKijdete na galere! — I piim, da se bodo vaša pričakovanja izpolnila, gospod. Prišli s,) že tretjič j>o zdravnika. Slednji je stisnil mlademu odvetniku roko ter sc poslovil od njega. Folgat j-- nato napravil kratek obisk pri Magloarju, kajti smatral je za svojo dolžnost držati slednjega vedno dobro informiranega glede vseli razvojev, nakar jc pohitel \ hišo gospoda de Sandore. Kakorhitro se je ozrl v lice Dionizije. j- vedel, da ji ne more ničesar novega povedati, da ve ona za wi dejstva in kako krivične so Lile njene sumilje. — No. kaj sem vmu rekel, gospodična ? — je vprašal zelo ponižno. Ona je zardela, kajti sramovala se je, da mu je pustila videti tajne dvome, ki so jo tako strašno vznemirjali in mesto da bi odgovorila, je rekla: — Neke j pisem je za vas, gospod Folgat. Odnesli so jih navzgor, v vašo sobo. Našel je dve pismi, eno od gospe Gudar, drugo pa od agenta, katerega so poslali v Anglijo. Prvo pismo ni bilo nikake važnosti. Drugo pa je bilo skrajno zanimivo, kajti dotični agent je pisal: — Ne brez velikih težkoč in jiosebno ne brez precejšnjih denarnih izdatkov sc mi je koneeno posrečilo najti v Londonu brata Sir Francis Burnet ta, ki je bil preje blagajn it" ar v hiši Gimour in Benson. — Naš Sir Francis ni mrtev. Njegov oče ga je poslal v Madras, da uredi nekatere zelo važne finančne zadeve ter ga pričakujejo nazaj s prvim poštnim parnikom. Informiralo se nas bo o njegovem prihodu na dan, ka se bo izkrcal. -- Manj težkoč sem imel. ko sem iskal duržino Sukv V ood. To so dobrostoječi ljudje ki imajo mornariško gostilno v bližini Folkstona. Zadnja poročila od hčere so dobili pred približno tremi tedni. Čeprav pa izjavljajo, da nekega javnega notarja,, ki je pobegnil z denarjem svojih klijentov. Lahko si mislite, da nam Suky ne bo ušla. — Ko boste dobili to pismo, se bom *miiajal na poti v Jersey. — Pošljite mi tjakaj denar na hotel "1'ri zlatem jabolku", kjer se bom ustavil. Življenje je presenetljivo drago v Londonu. Zelo malo mi je ostalo od svote, katero ste mi dali pri slovesu. Vsaj v tej smeri so se razvijale stvari na zadovoljiv način. Popolnoma vzradoščen od tega svojega prvega uspeha je položil gospod Folgat bankovec za tisoč frankov v omot ter poslal pismo takoj na pošto. Nato je prosil de Sandoreja za njegovo kočijo ter se takoj odpeljal v grad Boaskoran. Jlofcel je govoriti 7. Mihaelom, sinom najemnika, * onim mladim človekom, ki je tuko hitro našel Kokoleja ter ga privedel v mesto. Na srečo ga jc našel, ko je ravno prišel domov z vozom, obloženim s senom. Vzel ga je na stran ter vprašal: — Ali hočete napraviti veliko uslugo gospodu ue Boaskoranu? — Kaj mi je treba storiti.' — je vprašal mladi mož z glasom, ki je kazal boljše kot vsa zatrjevanja, da je pripravljen storiti katerokoli stvar. — Ali poznate Trumenca ? — Onega, ki je živel v Tremblade? — Da. (Dalje prihodnjič.) "Zelena nevarnost". Francoski finančnik Caillaux je spisal knjigo z naslovom "Kam gre Francija, kam gre Evropa?" v kateri navaja kot jeden glavnih vzrokov sedanje krize in za-jedno kot veliko nevarnost dejstvo, da se kmečki razred trudi z vso silo, da bi strmoglavil industrijo. Ta razred utegne služi-, ti splošnemu gospodarskemu upadanju, ako se njegovega delovanja pravočasno ne zajezi in ako se ga ne loči s previdnostjo in s primernimi oziri od duha sovraštva, ki se je prej imenoval vojni duh, sedaj pa se imenuje kmetijski duh. katerega je docela navdahnjen. Caillaux se boji kmet-aiiLdeški fan tast označil za ''the angleški fatast označil za "tlie green rising'' t. j. za zeleno gibanje, Caillaux kar besni proti bolj-ševikom in vidi. kako kmetijski "ovjeti stopajo čez rusko mejo se jedno gibanje ne naperi sovražno proti drugemu, marveč da krenejo različne gospodarske smernice na skladno pot ki vodi do obnove splošnega gospodarstva v Evropi. Potem se ne bo bati "kmetijskih sovjetov" in možje Caillauxovega tipa stopijo v ozadje in ž njim izgine strah pred bojem med kmetijstvom in industrijo. Ondriček - umrl. Kad bi izvedel, kje se nahaja JOHN SLATINŠEK, podomače Mihcev pri Nazarjili, pošta Mozirje. Iščem ga jaz Matevž Žagar, Box 5. Hayden, Utah. (2-8—5^ OGLASI naj se Lorenc Oman, ki je bil svoječasno na 519 — 13. St. Oregon City, Ore. Mi ga iščemo radi nujne zadeve njegovega brata Aleksa, kateri jc bil dalje časa v bolnišnic!, sedaj pa je popolnoma okreval. Prav hvaležni bomo tudi onemu. ki pozna Aleksa Omana in je pripravljen mu pomagati, da bo izpuščen iz bolnice. Vsa tozadevna pisma naslovite: Zadeva Oman. e. o. Glas Naroda. S2 Cortlandt St. New York. (3x) Iz Milana poročajo, da je na tamkajšnjem kolodvoru v torek ne 12. aprila zadela slavnega vir-tuoza in pedagoga Franca Ondri-čka kap. Ondriček j"e umrl ob 9. •lopoldne. Njegova soproga je težko bolna in se tudi nahaja v Milanu. František Ondriček je bil rojen dne 29. aprila 1857 v Pragi POTOVANJE 12 EVBOFE. Ako imate sorodniki v Avstriji ali Nemčiji, kateri je tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga zamorete sedaj dobiti sem. Nt lalje zamorejo sedaj ameriški dr žavljani dobiti žene in otroke iz pod 18. leta iz Jugoslavije ali za sedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla čati vizej pri ameriškem konrulc r. amerik^njskim denarjem in rav no tako morajo na E'bs Islandk svoto $25.00 pokazati v ameriških dolarjih. Glede denarnih pošiljatev t U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov) in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slo-vensko tvrdko: Frank Sakser State Bank, 32 Cortlandt S*., New York, N. Y ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV^, Kedaj približno odplujejo i* New York*. sin odlične muzikaliene rodbine, in še uvajajo" v ves produkcijski ■0(V mu bil 11 a dobrem glasu sistem Srednje Evrope. Pred oemi!kot 1,<'ltol j VIohne- M*adi Franc mu lebde besede Gorkega, ki je1"0 bl1 majhn^a orkestra, rekel, da ogromno kmetijsko morje zavlada vsepovsodi. Caillaux trepeta pred mislijo, da bi se to gibanje preneslo celo na franco- VORK 10 maja — Bremen AMERICA ' 24 Jun. — Bremen PRANCE 10 maja Havre RYNDAM 24 Jun. — Boulogne CHICAGO 11 maja — Havre FRANCE n Jun. — Havre bapland 13 maja — Cherbourg MAURETANIA 27 Jun. - — Cherbourg ORBITA 13 maja — Cherbourg MINNEKAHDA 18 Jun. — Hamburg OLYMPIC 13 maja - Cherbourg LA TOURAINE SS Jun- — Havre HUDSON 13 maja — Charbours HOMERIC 1 Juina — Cherbourg ROTTERDAM 13 maja —- Boulogne 6AXONIA 1 Julija — Hamburg CARONIA * 13 maja Cherbourg PR. MATOIKA 1 Julija — Bremen ANDANIA 13 maja Cherbourg ANTONIA 1 Julija — Bremen MAURETANIA 1S maja Cherbourt FINLAND 1 Julija — Cherbourg MONGOLIA 17 maja — Hamburg AQUITANIA. 4 JulIJJ — Cherbourg MAJESTIC as maja Cherbourg TUSCANIA 5 Julija — Genoa RYNDAM CO maja — Boulogne SEYDLITZ .5 Julija — Bre.nen america as maja — Cherbourg PARIS 6 Julija — Havre ®RE3. WILSON M maja — Tr«l ROCHAMBEAU 6 Julija — Havre VE8TRIS 20 maja — Hamburg FINLAND 1 julija — Cherbourg aquitan ia rs maja Cherbours MANCHURIA 5 Julija — Hamburg SEYDLITZ 24 maja — Bremen ARABIC 8 JJlIJa — Genoa MINN E K AH DA 24 maia — Hamburg MAJESTIC 8 julija — Che-*iourg 3ARI8 84 maja — Havrt ORDUNA 8 Julija — Ch*~bour«j SAXOMIA 25 maja — Hamburg LONE STAR ST. 8 julija — Cherbourg LAFAYETTE 20 maja — Havre N. AMSTERDAM 8 Julija — Boulogne MANCHURIA 24 maja — Hamburg PRES. WILSON a Julija — Tr«t la TOURAINE 25 maja — Havre 2EELAND 8 Julija — Cherbourg JRDUNA 27 maja Cherbourg OROPESA 10 Jun. — Itambur | ANTONIA 27 maja Cherbo jrg ST. PAUL 12 JuMja — Hamburg FINLAND t7 maja Cherbourg BERENGAFtlA 11 Julija — Cherbrurg PR. matoika 27 maja Cherbourg i/AUSAN 12 julija — Hamburg ■«RENGARIA SO maja Cheruourt OLYMPIC 15 lunja — Cherbourg M1NNEKAHDA maja — Hamburg NOORDAM 15 Julija — Boulogne FRANCE 31 maja — Havre LA SAVOIE 15 Julija — Havre POTOMAC 31 maja Bremen G. WASH'C.rON 15 Julija — Cherbourg MANCHURIA 31 maja — Hamburg MAURETANIA 18 Julij* — Cherbourg HANOVER 7 Junija — Bremen ARGENTINA 15 Julija — Trat ROCHAMBEAU 1 Jun. Havre KROONLAND 15 Julija — Cherbourg OLYMPIC 3 junija Boulogne HANOVER 19 julija — Bremen M. AMSTERDAM 3 Jun. - Cherbourg LAPLAND 22 Julija — Cherbourg 3ROPESA e Junija Ha^burj ANDANIA 22 Julija — Cherbourg LONE STAR ST. 3 maja — Hamburg ROTTERDAM 22 Julija — Boulogne ZEE! LAND 3 junija — Cherbourg HOMERIC 22 Julija — Cherbourg MAURETANIA 6 Jun. - Cherbourg LAFAYETTE 22 Julija — Havre ST. PAUL 7 Junija Hambu*g OROPESA 22 julija — Hamburg BELVEDERE 7 Junija — Trst HUDSON 22 julija — Bremen LA SAVOIE 10 Jun. Havre MONGOLIA 26 Julija — Hamburg G. WASH'GTON 10 Jun. - Cherbourg FRANCE 26 Julija — Havre HOMERIC 10 Jun. Cherbourg CARONIA 29 Julija — Cherbourg KROONLAND 10 Jun. Cherbourg MAJESTIC 29 J-JlIJa — Cherbourg noordam 10 Jun. — Boulogne RYNDAM 29 Julija — Boulogne AQUITANIA 13 Jun. Cherbourg VANDYCK 29 JuilJa — Hamburg PARIS 14 junija — Havre AMERICA 29 Julija — Cherbourg CHICAGO 15 jun. — Havre AQUITANIA 1 avg. — Cherbourg ROTTERDAM 17 iunlja - Bculogn« PARIS 2 avg. — Havre vi A J EST IC 17 Junija — Cherbourg YORCK 2 avg. — B "men LAPLAND 17 Jun. Cherbourg SAXONIA 3 avg. — Hamburg HUDSON 17 Jun. — Bremen CRETIC 8 avg. — Genoa CARONIA 17 lun. Cherbourg BELVEDERE 10 — Tret VANDYCK 17 Junija - Hamburg ,LA SAVOIE 12 n j g. — Havre CARONIA 17 lun. H amburg SEYDLITZ 1« avg. — Bremen 6ERENGARIA 20 junija Cherbourg LAFAYETTE 19 avg. — Havre MONGOLIA 21 Jun. Hamburo PARIS 23 avg. — Havre YORCK 21 iunija — Bremen PRES. WILSON 26 avg. — Tret OLYMPIC 24 Jun. — Cherbourg ARABIC 29 avg. — Genoa LAFAYETTE 24 lun. — Havre HANOVER 30 avg. — Bremen ORBITA 24 Jun. — Cherbourg Pozor potniki! Izletniški parnik 'BELVEDERE' (Cosulich Line) odpluje iz New Vorka v Trst dne 7. junija, ter bo spremljal naše potnike naš za praških gostilnah koncertirat, pozneje je igral Ondri^kov orkester tudi v Svandlovem divadlu med sko polje. Amerikanee Hoover'akti- Na Praškem konservatori-ie bli svojčas živilski-diktator v iu Je bil Ondriček učenec izbor-svoji deželi. Ta trdi sedaj, šolanja izjavil, da bi bilo bolje, če bi si talentirani fant pt živi jati. Pred vojno jih je preživljal samo ]K>toin široke dobro-tvornosti intenzivne industrijske produkcije. Zeleno gibanje se občuti zlasti na Bavarskem, kjer zbira pod svoje okrilje kmete " Bauempartei" in se ustanavljalo kmetijske zbornice, ki odločujejo pri vladi in v deželnem zbo-"u po svojih zastopnikih v vseli kmetijskih vprašanjih. Na Madžar skem je živahno kmetijsko gibanje in v Avstriji se že kažejo nekako pravi kmetijski sovjeti in vse take formacije so naperjene proti industrijalizmu velikega me-ke. Caillaux vidi že na raznih straneh Evrope kmetijske svete. Kljub vsemu svojemu strahu pa si sta. Tndi v Italiji že dvigajo glavo agrarci potom ljudske stran-iznajdljivi Caillaux zna kaj hitro pomagati iz ''zelene nevarnosti". Pravi: Ako bi bil jaz. Caillaux. danes v Rusiji, bi me poslali kot delegata na genovsko konferenco. kako hitro bi se uživel v novi režim!" Zato pa misli, da bi bilo dobro prevzeti sintezo demokracije vzhodnega tipa in ruskega so v je t i zrna. Parlamentarne skupščine naj bi obstojale, ampak samo s političnimi pravicami, vse vodstvo državnega gospodarstva pa be moralo izročiti novim organizmom (državnemu gospodarskem svetu "i. katerega bi sestavljal po večini zastopniki intelek-ualnili in manualnih delavcev, ''allaux končno ne ve drugega nego priporočevati že znani re-'.onstrakcijski tehnični program, t. j. razdeljevanje surovin, mednarodni valutami sporazum itd. Da se razvija v povojnem času kmetijsko gibanje v Evropi bolj kakor pred vojno, je umevno. Saj vedno bolj čutimo pomanjkanje Kmetijskega dela in vedno bolj se naglasa, da treba za obnovo Evrope posvetiti vso skrb tudi kmetijskemu delu. Konferenca v Genovi bo imela v glavnem gospodarski značaj, in v gospodarskih vprašanjih stoji v ospredju kme- poiskal zmožnejših inozemstvu. Češki mecen Oliva je nato poslal Ondrička v Pariz v šolo k Lambertu Massartu, ki je bil vzgojil tudi AVieniawskega. Ondriček je dobil prvo nagrado pariškega konservatorija. ko je končal svoje študije, nakar je začel s turnejami. Prvi večji uspeh je dosegel na Dunaju zMendelsohuovimkoncertom v e-molu. Ilitro je zaslovel kot umetnik in leta 1895 je mogel prirediti uspešno turnejo po Ame posebnem oddelku in ako mogoče, da bodo imeli tudi posebno hra no itd. Tudi radi prtljage bo vse preskrbljeno, tako da potniki ne bodo imeli nikakih sitnosti in skr-učiteljev v} bi na celem potovanju do Ljub- ljane, oziroma do Zagreba; ako si bo prijavilo zadostno število naših potnikov, jih bo pričakal v Trstu poseben vlak, da se bodo potniki takoj lahko odpeljali na orej v Ljubljano, oziroma kamor bo kdo namenjen. Cena za tretji razred do Trst je $90.00 in $5.00 vojni davek; vožnja tja in nazaj za nedržavljane je $201.50, državljani plačajo pa $8.00 manj; otro ci do ene^a leta prosti, do petega leta plačajo četrtino in $1.00 voj l iki. Parizu in Londonu je bl ve- davka, do desetega leta pa dno dobrodošel znanec. V Ljubija- polovico in $3.00 vojnega davka, ni je bil zadnjič, če se ne motimo.'Vožnja drugi razred stane $150. med vojno leta 1916 ali 1917 in je'^o Trsta; za tja in nazaj stane igral v Unionu svoj priljubljeni | rugi razred za nedržavljane $300. 'za državljane $8.00 manj. Parnik "Belvedere" vozi do Tr sta približno od 18 do 20 dni, odvisno od vremena in kolikor se na potu vstavi. Kdor želi natančnejša poja«mi- Mendelsohnov koncert. Zadnje čase je vodil svojo glasbeno šolo v Pragi in zaslovel tudi obširno violinsko šolo. Ondriček je bil po Laubejevi smrti najgenialnejši Češki goslač. Njegov repertoar je obsegel vse; bi ali kdor se odloči potovati r violnisko literaturo. Tehnika in|1om izletniškim parnikom, naj se vse njegovo sijajno znanje mu je f takoj prijavi in pošlje aro. bilo samo sredstvo v dosego timet FRANK SAKSER STATE BANK niškega izraza. Tudi sam je Ondriček več stvari komponiral. NAZNANILO. Rojakom v La Salle. 111. in Og-lesbv. 111.. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Jos Spelieh. ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pra-vo vel javna potrdila. Uprava Glas Naroda. .. so ji zelo naklonjen, vendar niso mogli povedati, kje se tijstvo. Organizacijo kmetov je le nahaja v tem trenutku. Vedo le. da je šla v Jersey, da slu- pozdravljati. Kako se razvija in ži tam kot natakarica. v kake smeri krene, pa je odvisno To mi popolnoma zadostuj« . Otok m velik in tudi tudi od izvenkmetijskih faktor-w poznam ga. ker sera bil že enkrat tam. ko sem zasledoval jov, kateri morajo sodelovati, da DR. R1CHTEKS PAIN- J »EI D03R0 ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DOLARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA• Preženite nadležne bolečine pristnim Pain-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvoraiški znamki Sidro*, 35 In 70 centov v lekarnah ali pri 'MnaHBHHfe F. AD. RICMTER A CO. 104-114 S. 4th St. Brooklvn, N, Y. 82 Cortland* Street, New York Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo knjigo: 'NASVETI ZA HIŠO IN DOM' Katera vsebuje sledeče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne domače pijače Vseznalec ter Še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima 400 strani. Stane 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York msuucHiiKF ^-Naravnost v Jugoslavijo ZN^VNI PARN1KI. IZBORNE UGODNOSTI Ne Imejte brezpotrebnlh stroškov In zamude. PRES. WILSON. 20. maja, 8. julija BELVEDERE - - - - 7. junija ARGENTINA - - - 15. julija POSEBNO ODPLUTJE IZ PHILADELPHIA BELVEDERE - - 8. junija Vnaprej plačane karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bilžnjl aarobrodnl agenturl ali pri PHELPS BROS. & CO., Generalni Agenti WEST STREET NEW YORK U'em svojega brata ANTONA PRASKI.J. Od leta 1907 je /e nekje v Združenih državah in leta l!n."» je bil v New Yorku. ( c kdo ve kaj o njem. naj mi piše, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu Ivanu Pnušelj. Dolina št. 5 pri Trstu, Ttalia. Rad bi izvedel za naslov svojega brata ALOJZIJA FF.UEC, do-jna iz Poljan, fara Št. Vid pri Zatičini. Pred nekaj mekaj meseci je bil v Pittsburgu, Kans.. in ]>r"«l kratkim sem mu pisal tja. pa mi je bilo pismo vrnjeno. Ten jene prijatelje in sploh rojake prosim, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Joe Femec, T:»6 E. 200. St.. Cleveland. Ohio. (G .S—5) Kdor pozna JOSIPA lvALUZA, ki je bil v Leech Farm bolnici v Pittsbnrghu. Pa., naj nam poroča vse podrobnosti. Dne aprila se je obesil v nekem hotelu v Pittsburgh!!. Zdaj se išče njegove sorodnike. — Uprava Olas Naroda. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-8—5) Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. Beograd, JUGOSLAVIJA Cavtat, uubrovnlk - Erctgnu.i, •>.••>• ------ Kranj. Ljubljana, Marloon Metkovič. Sarajevo. Split, šlbenlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRUA T ret. Opatija, Zada r. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro In poceni denarna Izplačila v JngonlavIiL Ila'iJU, in Nemški Avstriji ter izdajamo čeke t kronah, Urah ip dri ar Jih. plačljive na vpogled pri jadranski banki tn tseh njenih podružnicah. PRODAJAMO parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje tal za vse črte. (Vidi zgoraj kretanje paraikov.) Kadar ste na pota ▼ staro domovino in ea nahajate v New Yorku, ae Vam bo i* plačalo, ako se zglastte glede vreditve Vaših denarnih rade? pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropja brez ozira n* to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupih drugje. Zajamčeni bo nam pri Jadranski banki Izvanredno ngodni pogoji U bodo velike koristi za vse one, ki se ie ali se bodo posluževali Frank Sakser State Bank Nove vrste svilnate ZASTAVE Regalije, oecate, trakove, Lt.d. za društva. IVAN PAJK Conemaugh, Pa. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftp EC IJ ALI ST MCftKIH BOLEZNI. Meja atrok" J« zdravi>n>» akutnih In kronl&nlh bolezni. Jas earn 2e zdravim nad 23 (et ter Imam skuinje v v »ah boleznih In ker znam slovenaloo. zato vaa mortm popolnem* rvu^ictl In spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem m od In zdravje. 23 let ssm pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju motklh bolezni. Za«o ss morete popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa JS. da vsa pspolnoms ozdravim. N* odlašajte, smpak pridite ilmpreje. Jaz ozdravim zastrupljena kri, mamut Je In lise po telesu, bolssnl v grlu. Iz. padanje las, bolečine v »-osteh,etarorane;ostabe'ostillvčn* >n boieanl v mehu« Ju ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenlco r«vmatlzem. katar; zlat« Žile« naduha »td. Uradno uro: V ponedeljek: sredo In petok od dopoldne do 8. popoldne; ▼ torek. Četrtek ln aobota. od S dopoldne do S. avečer; t ned«U»k tn -praznikih od 10. dopoldne do ft. popoldne.