PHIHDHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
PODPISUJTE!
flhoti inipeitnlihtoni
in voiniin /ifi/i/uHnii, 3U m i'i in r/piuo/iififfVf,
3a i|ioifru*fiiiff' mirovne pogodbe!
Leto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din
TRST torek 4. januarja 1949
Poštnina platana v gotovini
Spedizione in abbon. postale
Štev. 2 (1092)
Podla
politično
špekulacija
Podla politična spekulacija, jo uganjajo le nekaj dni po Procesu proti mladincem za-Tadi lonjerskih dogodkov Vi-doli in njegovi pajdaši, nas si-K da o tem ponovno napišemo nekaj besed.
Vnovič poudarjamo, da je bil Vroces zaradi lonjerskih do-Bodkov proces, ki so ga priredili imperialisti v sklopu prodov proti antifašistom, procesov, ki jih prirejajo, odkar so v Trstu. Za razliko od drn-Bih procesov pa je to pot so-diste sodilo tako strogo in tako krivično prav zaradi tega. ker imperialisti izkoriščajo razcepljenost v vrstah demokratičnega gibanja nastalo po resoluciji Informbiroja po za-Mugt Vidalijevega razbijaUva 111 izdajstva. Gotovo je, da tuni to pot imperialistično sodi-Me ne bi sodilo tako kakor je, ie bi bila enotnost demokratičnega gibanja v Trstu ohranjena.
Zaradi tega je stališče, ki ga Povzema Vidalijevo glasilo, češ je za obsodbo kriv Babič podpora imperialistom tornim. Hkrati pa jc taksno stališče zlonamerno nasedanje imperialistični provokaciji. Imperialisti namreč s leve in desne udarjajo po antifašistih, Po drugi strani pa provocirajo.
ta način dajejo Vidalijeve-mu razbijaUvu še večje or olje p roke, kajti Vidalijeva glavna ciher udarca je še nadalje razvijanje demokratičnega gibala ne pa borba proti imperialistom.
&i pa smo vedno in tudi bo-P^o vedno vse dogodke ocenje-vaii s stališča interesov demokratičnega tržaškega ljudstva, mteresov, ki so v tako očitnem nepomirljivem nasprotju s Predstavniki angloameriškega xmpermizma v Trstu. Zato nam je vedno bila in nam tu-bo protiimperialistična bor-Pa prva in glavna naloga.
tega in takega stališča pa te krivična obsodba zaradi lO' Pjerskih dogodkov — kar smo 'C ponovno poudarili — samo 'muk, da je le v enotnosti moč okratičnega gibanja in da e enotnost demokratičnega Pihanja lahko prepreči daljnje htivične obsodbe antifašistov v Trstu. Zaradi tega je dol:-jjost vsakega resničnega demokrata ne glede na njegovo sta-Hšče v pogledu resolucije Informbiroja, da se bori za enot-j*0 fronto proti imperialistom proti razbijačem enotnosti demokratičnega gibanja-Spričo gonje Vidalijevega Musila, glasila hujskačev in bizbijačev, spričo njegovega *bnamernega nasedanja imperialistični provokacijipaopo-torjamo vse in vsakogar, da idalijevemu stališču glede ob-shdbe zaradi lonjerskih dogod-0v ne naseda!
Popravek
Y uvodnika novoletne Številke ?®šega dnevnika se mora predzad-stavek drugega odstavka v druidi stolpcu pravilno glasiti tako-le: , Odločen nastop svetovnih demo-ratičnih sil na čelu s Sovjetsko Cezo preko Združenih narodov, 9zvoj dogodkov na Kitajskem in °stalih kolonialnih deželah lahko rePreči novo svetovno vojno in °*eže končno trajen mir v svetm. , Orugi stavek zadnjega odstavka uvodnika pa se pravilno
Salsi:
tej borbi nas ne sme ratdva-?£i trenutno gledanje na resolucijo Pf°rtnbiroja, o kateri se lahko opravlja znotraj samih organiza-'k. Diskusija o tej resoluciji zno-
naših organizacij pa ne sme Juhi ti noje enotnosti nasproti ztl-.anjcmu sovražniku ampak mora Viti samo krepitvi naše borbe proti i nvrinItcmu iti reakciji in za ideo. j. 0 poglabljanje vseh mogočih ^jyhlemov delavskega in demokra-nef;a gibanja. Odločna borba pro-'rnperializviu in reakciji mora hučevati tudi borbo proti vsem ulTm silam, ki znotraj razbijajo in 0“M*> našo enotnost in krhajo ^ 1 ino te borbe. Enotnost akcije v vseh vprašanjih borbe proti in imperializmu ter za de. £°kratične pravice našega ljudstva ^iBlede na trenutno orientacijo o ^ašanju resolucije IB mora biti lo°Vnn neslo vsakega poštenega tJTa in demokrata, ki mu je pri a dobrobit našega delovnega Ijud-. ba in boljša bodočnost vsega na-Ba prebivalstva».
I-ONDON — «Sunday Dispatch« H *• da bo vlada v primeru zanjo S0dne,a (Z,da upravnih volitev v rali. vertetno razpisala splošne
i«k V iuliiu 1 1'* to pred P°-tbr,0"1 serlaniesa mandata spodnje
NOV O L ETN! GO VOR MARŠALA TITA
RESNICA SI BO UTRLA POT
In razbila vse laži o FI.RJ
»Dejanja delovnega ljudstva govorijo o tem glasneje, kakor to lahko storijo razne radijske postaje, ki nas danes tako kričavo napadajo", je dejal maršal Tito
BEOGRAD (Tanjug) — Predsednik vlade FLR Jugoslavije maršal Tito je imel 1. jan. opolnoči naslednji govor:
Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice!
Minilo je leto 1948 in pred'nami je novo leto 1949. Lansko leto 1948 bo zabeleženo v zgodovini naših narodov kot leto velikih delovnih zmag, toda tudi vseh mogočih preizkušenj, pri katerih se je še enkrat pokazalo, kaj lahko vzdržijo narodi naše države, ki gradijo zavedno svoje novo življenje.
Delovno ljudstvo naše države lahko zares s ponosom reče, da je izvrševalo v tem letu zavestno vse naloge, ki so ga čakale. V tem letu so bili doseženi veliki uspehi. O teh uspehih je bilo te dni z izredno jasnostjo govora v Ljudski skupščini, in sicer tako v poročilih resornih ministrov zvezne vlade kakor v razpravi ljudskih poslancev glede vprašanj novega proračuna za leto 1949. To niso kakšne poljubne številke, ampak dejstva, vidna in otipljiva, ki govorijo o delovnem junaštvu in zmagah naših delovnih ljudi, katerih posledica so nove tovarne, nove ceste in železnice, na tisoče novih poslopij, nove električne centrale in številni drugi uspehi ustvarjalnega dela našega delovnega ljudstva, ki so danes
najzgovornejša priča zmagovite graditve socializma v naši državi, hkrati pa tudi najprepričljivejši argument proti vsem tistim, ki mežijo in nočejo videti naše stvarnosti, naše zmage.
O naših težavah in ovirah ste že slišali in brali, ker je bilo te dni o njih govora v Ljudski skupščini. Tam smo jih morali odkrito navesti in govoriti o teh stvareh našim delovnim državljanom, pa naj nam je bilo še tako težko. Mislimo, da smo to morali storiti, da bi bile laže razumljive mnoge stvari tako v lanskem letu 1948, kakor v bodočem letu 1949. Naše delovno ljudstvo mora vedeti, zakaj je pot naše socialistične graditve tako težka in trnova. To ljudstvo mora vedeti tudi to, da bomo prišli tudi po tej trnovi poti do cilja. Vedeti mora, od kod to breme, zakaj je in zakaj ga moremo in moramo prenašati.
Naši delovni ljudje želijo, da ve za to našo trnovo pot graditve socializma v naši državi tudi delovno ljudstvo drugih držav, da zve pravo resnico o nas, da ve, da prenašamo navzlic vsem krivicam proti nam stoično vse žalitve in ostajamo zvesti načelom nauka, ki nas veže z delovnim ljudstvom vsega sveta.
Navzlic temu da hočejo prikriti to resnico z vsemi silami pred delovnim ljudstvom drugih držav, pa
si bo ta resnica nekega dne vendarle utrla pot po vsem svetu in razbila vse laži o nas. Dejanja našega delovnega ljudstva govorijo o tem glasneje, kakor pa to lahko storijo razne radijske postaje, ki nas danes tako kričavo napadajo. Naši narodi prenašajo mirno nezaslišane žalitve in v tej mirnosti in dostojanstvu je njihova veličina.
Veličina ljudstva kake države se ceni po tem, kako se ponaša v dneh najtežjih preizkušenj, in po tem, kaj je delovno ljudstvo kake države sposobno vzdržati in kaka je njegova moralna sila v dneh najtežjih preizkušenj. Vidite, tako moralno silo so pokazali naši narodi 27. marca 1941, tako moralno silo so pokazali v veliki osvobodilni vojni od 1941 do 1945, tako moralno silo kažejo naši narodi danes pri najtežjih naporih graditve boljše in srečnejše družbene ureditve — socializma v naši državi.
Težko nam je. Toda, kdaj nam pa je bilo lahko. Navadili smo se na težave, toda ne morejo nas omajati, kaj še le streti. Verjeli smo v zmago in borili smo se takrat, ko je vsa Evropa ječala v fašistični temi, ko je že velika množica ljudi izgubila upanje in začela verovati, da je zmagalo zlo za dolgo časa. Mi tudi danes ne omahujemo. Tisti, ki upajo, da nas bodo s klevetami
Kitajska ljudska republika
bo proglašena leta 1940
Odgovor na spletke kuomintangove vlade s tako imenovano mirovno ofenzivo - Proglas HP Kitajske - Velike izgube kuomintangove vojske
NANKING, 3.	- Go novem letu
je Cangkajšek izdal proglas, v katerem je med drugim dejal, da je pripravljen pogajati se za mir, «če komunisti res želijo mir«. Pozneje je v svojem govoru dejal: «2elimo mir, toda ga ne prosimo«. Cangkajšek je dalje zatrjeval, da ima nacionalistična vojska -številčno in materialno nadmeč nad' osvobodilno vojsko. Zbranim funkcionarjem jc dejal, da se «morajo zavedati voja. ške, politične in gospodarske moči« in pripomnil, da bo nacionalistična vojska branila Nanking in Šanghaj. Končno je dejal, da morajo vojaki in civilisti zopet dobiti zaupanje v zmago.
Jasno je, da je imel ta govor namen zadušiti veliko nezadovoljstvo med ljudstvom, ki vztrajno zahteva
konec vojne. Na splošno smatrajo Cangkajškov proglas kot poizkus zvaliti odgovornost na komuniste za nadaljevanje vojne. V istem smislu je govoril tudi vladni predsednik Sun Fo.
Kitajska komunistična partija je izdala proglas, ki navaja program partije za leto 1949, ki ga posnema tudi agencija NCNA in ki predstavlja odgovor na tako imenovano mirovno ofenzivo kuomintangove vlade. Proglas poudarja, da skuša sovražnik, ki je poražen na vojaškem področju, prenesti vojno na politično področje. Kitajski reakcionarji organizirajo s pomočjo ameriških reakcionarjev navidezno opozicijo v svojem lastnem taboru, ki naj povzroči zmedo. Toda komunistična partija bo preprečila te politične spletke, kakor je razbila vojaške ofenzive, ter bo do kraja nadaljevala narodno-osvobodilno vojno, to je do uničenja kuomintangovih reakcionarnih oblasti in ustanovitve ljudske demokratične republike pod vodstvom proletariata, kakor tudi do uničenja vseh reakcionarnih sil
Proglas poudarja, da bi opustitev revolucije na sredi poti pomenilo, hrabriti tuje napadalce in kitajske reakcionarje ter dati kuomintangu
ZMRie Ksneresa ZDA
WASHlNGTON, 3. — Predsednik Truman jc sklical danes sejo vlade, na kateri je seznanil ministre z govorom, ki ga bo imel v sredo pred kongresom o položaju v državi.
Danes se je začelo prvo zasedanje 81. kongresa. Kakor rečeno, bo Truman imel v sredo govor o položaju v državi. Dalje bo v petek govoril o gospodarskem položaju, v ponedeljek pa bo znova govoril ob priliki predložitve proračuna. Med 10. in 20 januarjem pa bo Truman baje govoril pred kongresom o zunanji politiki, posebno glede podpore atlantskemu paktu. Glede proračuna izjavljajo obveščeni krogi, da bo Truman predlagal 43 milijard dolarjev, kar je do sedaj najvišji znesek v času miru v zgodovini ZDA.
313 osebnosti je podpisalo resolucijo. ki zahteva ukinitev komisije o raziskovanju neameriškega delovanja.
oddih, kar bi mu omogočilo zace litev ran in znova ogrožati revolucijo.
Članek navaja nato smotre, ki jih bo morala komunistična pora.a doseči v letu 1949: 1. Roglobiti vojaško ofenzivo južno od reke Jang-ce; 2. zvišati industrijsko in poljedelsko proizvodnjo; 3. sklicati politično konferenco ljudstva, na kateri nai se proglasi demokratična republika ljudstva in sestavi nova vlada.
Radio osvobodilne vojske poroča, da je ta vojska v zadnjih 8 mesecih uničila 174 nacionalističnih divizij, to je več kakor v prvih Z letih državljanske vojne, Poročilo glavnega štaba osvobodilne vojske poroča, da je kuomintang zgubil v oktobru 548.500 mož. V tem številu niso vračunane kuomintangove zgu-
be do 2. novembra, ko se je zaključila ofenziva osvobodilne vojske v Mandžuriji.
Iz Pekinga poročajo, da se 5 kolon osvobodilne vojske pod poveljstvom generala Lin Piao pripravlja za nov napad na Peking skupno z ostalimi kolonami, ki prihajajo iz pokrajine Cahar in ki jih vsak hip pričakujejo v pekinških predmestjih.
Pripravljalni odbor zveze žena z osvobojenih ozemelj je poslal vsem ženskim demokratičnim organizacijam Kitajske izjavo, v kateri sporoča, da bo spomladi tega leta državna konferenca kitajskih demokratičnih žena, ki bo določila naloge in politiko ženskega gibanja v novem položaju in bo razpravljala o ustanovitvi državne zveze demokratičnih žena.
lmr!iofails!fčni vojaki
EilBtaiiiaiB Darila prali iSRBiBkralom
Novoletni proglas demokratične vojske in kmečke stranke - Delavci v Marseillu odklonili nakladanje orožja za monarhofašiste - Akcija v Italiji za pomoč svobodni Grčiji
ATENE, 3. — Radio »Svobodna Grčija« poroča, da so v številnih krajih in vaseh Zahodne in Srednje Makedonije, kakor tudi v Xe-saliji, člani monarhofašistične vojske v mesecu decembru odvrgli orožje in odklonili nadaljevanje borbe proti demokratični vojski. Kmetje iz velikega števila vasi so se odločno uprli poizkusom monar-hofašistov, ki so jih hoteli oborožiti in jih uporabiti v borbi proti edinicam demokratčne vojske.
Demokratična vojska je izdala proglas, s katerim čestita borcem za njihove uspehe v letu 1948 in jih poziva na nadaljevanje borbe proti monarhofašistom, v katerih vrstah vlada kriza in panika. Proglas ugotavlja dalje, da so edinice demokratične vojske preteklo leto posredovale v 1509 bojih in 2280 spopadih, pri katerih so vladne čete izgubile 97.476 mož. Proglas zaključuje, da je naloga demokratične vojske v letu 1949 pripraviti nove velike ofenzive, ki naj bodo odločilni preokret na poti zmage ljudstva in osvoboditve Grčije.
Glavni odbor grške kmečke stran, ke je pb novem letu izdal proglas na kmete, v katerem jih poziva, naj primejo za orožje Sa svobodo in za rešitev Grčije. Proglas poudarja, da je naloga članov in voditeljev kmečke stranke mobilizirati ogromne rezerve kmetov v oboroženi borbi za ljudsko demokratično stvar.
Iz Marseilla javlja Tanjug, da so tamkajšnji pristaniški delavci odklonili nakladanje 75 milimetrskih topov na grško ladjo njonts«, ker je bil ta vojni material namenjen grški monarhofašistični vojski.
Italijanski državni odbor za pomoč svobodni Grčiji je izdal pro-
glas, v katerem poziva italijanske delovne množice, naj v letu 1949 nudijo še večjo pomoč junaški osvobodilni borbi grškega ljudstva proti monarhofašistom in anglo-ameri-škim okupatorjem.
Odbor je sklenil organizirati v vsej Itaiiii od 1. do 9. januarja akcijo v korist svobodne Grčije. V tem času bodo priredili razna zborovanja ir. predavanja ter zbirali prispevke za grške demokrate.
rroiesisie stan v Hi
RIM, 3. — Danes so proglasili splošno stavko proti brezposelnosti •s Minervino Murge. Velika množica stavkajočih je demonstrirala pred uradom za delo. Nastopila je policija, ki je demonstrante surovo razganjala.
V Ruvo je delavska zbornica proglasila protestno stavko kmetijskih delavcev kot protest omejene zaposlitve brezposelnih delavcev.
Jutri se bo začela splošna stavka v vsej pokrajini Siena iz solidarnosti z delavstvom v Sinalunga, ki so zasedli toyarne že pred 10 dnevi kot protest proti odpustom delavcev.
Danes se je sestala vlada, ki pa ni zaradi bolezni zunanjega ministra Sforze razpravljala o zunanjepolitičnih vprašanjih. Vlada se bo sestala zopet v sredo.
V petek bo predsednik senata sprejel predstavnike. Splošne zveze dela v zvezi s pismom, ki ga je CGIL poslala predsedniku senata in parlamenta glede povišanja plač državnim nameščencem.
in lažmi prisilili, da bi priznali, da resnica ni resnica, naj vedo, da to ni prav.
Ljubezen do resnice in pravice je pri nas tista sila, ki nam ne dovoljuje, da bi bili brez hrbtenice. To lastnost smo podedovali od naših prednikov in jo smatramo za najboljšo lastnost, ki jo more imeti ne samo sleherni komunist, namreč tudi sleherni poštenjak. Tako moramo vzgajati tudi naše čiane partije in našo mlado generacijo. Prepričani smo, da bo tudi to pot zmagala resnica in pravica, kajti sicer bi bila na svetu zelo mračna perspektiva. Tisti, ki pripovedujejo zato, da bi pomirili svojo vest, da nnamen opravičuje sredstvo«, bi morali vedeti, da je bila ta krilatica posebno znana med jezuiti v času inkvizicije. Z umazanimi sredstvi in na nepošten način ni mogoče graditi velikih stvari. Velike stvari se grade na ustrezen način in z ustreznimi sredstvi. Po tem se bomo vedno ravnali, ker bi sicer osramotili kri, ki smo jo žrtvovali za zmago pravične stvari v veliki osvobodilni vojni.
Oni, ki se danes poslužujejo proti nam takšnih nepoštenih sredstev, bodo morali nekoč s tem prenehati, ker bi sicer to utegnilo imeti usodne posledice za vse napredno gibanje na svetu, To velja za vse tiste ljudi, ki širijo v raznih časopisih in na različne načine proti naši državi najfantastičnejše neresnice in nas blatijo.
Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice!
Uspehi naših delovnih ljudi, ki smo jih dosegli v 1. 1948, t. j. v najtežjem letu naše borbe za socializem, nam pričajo, da pri nas za pesimizem ni prostora. Poglavitno je, da obvarujemo našo notranjo enotnost, obvarovali pa jo bomo zanesljivo, ker naši narodi vedo, kaj pomeni enotnost za dosego naših uspehov v uresničevanju naše boljše bodočnosti.
S takšnim delavskim razredom, kakor je naš, s takšno mladino, kakor je naša, s takšno ljudsko inteligenco in s takšnimi kmeti, kakor so naši, s tako disciplinirano vseljudsko politično organizacijo, kakor je naša Ljudska fronta, ki predstavlja velikanski vir prostovoljne delovne sile za premagovanje raznih težav, ter pod vodstvom tako enotnega in monolitnega vodnika delovnih ljudi naše države, kakor je naša komunistična partija, — moremo z največjim zaupanjem stopati nasproti novim naporom, pa tudi novim zmagam.
Tovariši in tovarišice, v govorih, ki so bili te dni v ljudski skupščini, ste videli, kakšne naloge so pred nami V letu 1949. Te naloge so velike, vendar izvedljive. Lotiti se moramo samo uresničevanja teh na-Jog z največjo resnostjo in odločnostjo, da jih za vsako ceno uresničimo. Vedite, da pomeni uresničenje naših nalog v letu 1949 to, da moramo prebresti najtežji del poti, ustvariti glavno v našem petletnem planu pa pomeni premagati največje težave in zagotoviti zmago socializma v naši državi.
Obračam se na člane Komunistične partije Jugoslavije, naj bodo v tei veliki borbi za izpolnitev našega petletnega plana vedno tam, kjer je najteže, naj bodo za zgled drugim s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, da bo mogla komunistična partija izpolniti vlogo vodnika delovnih ljudi naše države. V veliki bitki za socializem mora za vsako ceno obvarovati svojo težko pridobljeno enotnost. Za ubežnike in malodušneže ni prostora v nagi komunistični partiji. V takšni komunistični partiji, kakor je naša, ki ima za seboj dolgotrajno in zmagoslavno revolucionarno pot, ni pro štora za razne tuje elemente, ki bi se drznili na kakršen koli način razdirati njene vrste.
To leto je bilo leto velikih izkušenj za našo partijo in njeno enotnost, toda ta enotnost je tako močna, da je mogla kljubovati tudi največjemu viharju v svoji zgodovini. Iz vrst naše partije je izpadlo nekaj desetin preziranih izdajalcev, ki so prišli vanjo iz karieristifnih pobud in so bili vedno na pol izven partije. Ta velika izkušnja bo še bolj prekalila člane partije in okrepila njene vrste.
Obračam se na naše delavce v tovarnah in rudnikih, v raznih de lavnicah, na raznih gradbenih mestih in povsod, kjer delamo in bijemo bitko za uresničenje petletnega plana, obračam se na našo slavno mladino, na našo ljudsko inteligenco, na naše delovne kmete in na vse člane Ljudske fronte, naj se v prihajajočem letu 1949 ne strašijo truda in naporov in žrtvujejo vse za izpolnitev vseh nalog v tem letu.
Izpolnitev teh nalog nas bo naglo dovedla k zaželenemu cilju. t. j. k izvedbi socializma, dosegi sreč nejae in svetlejše bodočnosti naših narodov. Naj bo leto 1949 srečno vsem našim delovnim ljudem, vsem državljanom nove Jugoslavije!
za I. IS
Kakor smo že na kratko javili, go 28 decembra leta 1948 pooblaščeni predstavniki vlad ZSSR in FLRJ podpisali v Moskvi trgovinski sporazum med ZSSR in FLRJ za leto 1949. Predlog delegacije B’LRJ za trgovinsko izmenjavo, ki ga je predložila delegaciji ZSSR ob pričetku pogajanj, je po obsegu in strukturi v glavnem ustrezal izmenjavi blaga v minulem enoletnem obdobju. Delegacija ZSSR ni sprejela predloga jugoslovanske delegacije. — Sovjetska delegacija je predlagala zmanjšanje obsega izmenjave in bistveno spremembo dosedanje strukture izvoza in uvo. za, in sicer tako, da bi izvažala FLRJ več svinca in drugih vrednih artiklov, pri uvozu pa naj bi zmanjšala odstotek naftinih derivatov, bombaža in drugih vrednih proizvodov, na kar pa delegacija FLRJ ni mogla pristati. Na ta način je blagovna izmenjava med ZgSR in FLRJ za približno 8krat zmanjšana v primeru z minulim pogodbenim obdobjem.
FLRJ bo izvažala po tem sporazumu svinec in druge kovine, ko-deljo in druge proizvode, uvažala pa bo naftine derivate, liti material, kemične surovine in drugo blago. Pri teh pogajanjih so bile regulirane obveze FLRJ do ZSSR na neblagovni podlagi, ki jih bo FLRJ likvidirala z izvozom blaga v letu 1949.
BEOGRAD, 3. — Qb novem letu je glavni svet zveze Enotnih sindikatov Jugoslavije poslal glavnemu syetu Zveze sindikatov v Moskvi in po njem sovjetskih sindikatom najprisrčnejša voščila. V brzojavki želijo sindikati Jugoslavije najboljše uspehe za uresničenje povojne petletke.
psuoacdiieu prsnega nouinaria Siezosa
Protest zaradi postopanja proti Ita-Ijanskemu novinarju Salernu v ZDA
Zveza novinarjev Enotnih sindikatov je poslala dne 30. decembra Svetovni zvezi novinarjev sledeči protest:
nSvetovni zvezi novinarjev, PARIZ
Zveza novinarjev, včlanjenih v Enotne sindikate Svobodnega tržaškega ozemlja se obrača na to zvezo, da posreduje za ravnatelja lista «Rizospastis», novinarja Glezosa, ki ga je grška fašistična vlada obsodila na smrt in ki ga mislijo ustreliti.
Prestopek, ki se Glezosu očita, je take narave, da bi bil vsak od Ms počaščen, če bi ga očitali nam.
Tržaški novinarji zahtevajo zaradi tega takojšnjo izpustitev Glezosa v obrambo svobode tiska in najosnoimejših človeških pravic, ter pozivajo Svetovno zvezo novinarjev, naj posreduje za rešitev življenja svojemu članu Glezosu.
S prisrčnimi pozdravi
Zveza novinarjev Enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja
Dalje je Zveza novinarjev poslala protest predsedniku Trumanu v zvezi s postopanjem proti novinarju Michelu Salernu, ravnatelju edinega antifašističnega lista v italijanščini, ki se tiska v ZDA.
Novinarji odločno protestirajo proti procesu in žuganju po iz-gnanju omenjenega novinarja, ki je kriv samo, da izraža politične ideje, ki niso iste kakor one obeh vodilnih strank v državi.
Dalje protestira zveza tudi proti vsem omejitvam proti novinarstvu in kulturnemu življenju v ZDA.
Minister Holjevac
o osvobojenih RraJIH
Ministrstvo bo imelo svojo glavno upravo v Istri
Na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ je minister za osvobojene kraje Holjevac v svojem ekspozeju obrazložil, kakšni so bili razlogi, ki so narekovali ustanovitev tega ministrstva. Teh razlogov je bilo več, glavni pa so bili: Vprašanje preskrbe novoosveboje-nih krajev, organizacija državne in gospodarske uprave, vprašanje gospodarskega življenja Istre in Slovenskega Primorja, izvajanje plana, zgraditev požganih vasi, vprašanje reškega pristanišča, razvoj turizma in razvoj lokalnega gospodarstva.
Italijanski fašizem, ki je 25 let izkoriščal te kraje, je zapustil za seboj težko dediščino: kulturno zaostalost, opustošene vasi in mesta in uničena pristanišča ter zveze. V svojem 25-letnem suženjstvu pod Italijo so ti kTaji zaostali za drugimi kraji naše domovine. Fašistična Italija je izvajala politiko izkoriščanja gospodarskih dobrin Istre in Slovenskega Primorja. Neusmiljeno je izkoriščala raški premogovni bazen, idrijski rudnik živega srebra in druga rudna bogastva teh krajev. V kmetijstvu so fašistična oblastva izvajala tako gospodarsko politiko, ki je spravila istrskega kmeta v popolno revščino.
Uničene slovenske in hrvatske šole, uničeni kulturni spomeniki, pozneje med vojno pa uničene in požgane vasi, mesta in pristanišča, najbolje pričajo o tem, kaj vse so pretrpeli ti kraji in kako so nazadovali pod fašistično Italijo.
S svojo junaško borbo med narodno-osvobodilno vojno sta pokazala Istra in Slovensko Primorje vse, mu svetu, kako velika je njuna ljubezen do Jugoslavije.
Nato je minister Holjevac poudaril, da je bilo v teh krajih od osvoboditve do danes mnogo storjenega in naposled rekel:
Od ustanovitve ministrstva za novo osvobojene kraje so se pojavile v nekaterih tujih reakcionarnih časopisih poročila in klevete, ki ponavljajo po starem fašističnem receptu že znane neumnosti, da ne more Jugoslavija nuditi tem krajem tega, kar jim je nudila Italija. Te klevete najbolj demantirajo na. ši dosedanji uspehi pri graditvi Istre in Slovenskega Primorja. Obnovljene vasi in mesta, popravljena pristanišča, velikanski promet v pristaniščih (v reškem pristanišču je na primer vsak dan tak promet, kakršnega ni v preteklosti nikoli imelo). Novo odprte šole, prosveta in zboljšanje gospodarskih pogojev delovnih množic Istre ter Slovenskega Primorja jasno dokazujejo, da sta zagotovljena tem krajem v FLRJ razcvit in srečnejša bodočnost.
To ministrstvo bo pomagalo organom vlade LR Hrvat3ke in LR Slovenije in skrbelo za to, da bodo novo osvobojeni kraji v svojem razvoju ter življenju napredovali kolikor mogoče hitro in s tem od stranjli svoje slabosti in težave, ki so posledica preteklosti.
Ministrstvo bo imelo svojo glavno upravo v Istri in manjši aparat v Beop.radu. Naloga glavne u-prave v Istri bo neposredno na terenu proučevati in podpirati organizacijo državne uprave ter gospodarstva, kakor tudi reševati vsa vprašanja v zvezi z gospodarskim družbenim in kulturnim življenjem Istre ter Slovenskega Primorja.
Madžarski škofje v razgovoru z Hobijem
BUDIMPEŠTA, 3. — Budimpe-štanski nadškofijski vikar Bela Witz, ki je predsedniku republike izročil v imenu katoliške cerkve novoletna voščila, je izjavil, da je katoliška cerkev vedno pripravljena sporazumeti se z madžarsko dr. žavo. Uradno javljajo, da je nadškofijski zbor sprejel vabilo vladnega predsednika Dobija m da se bo jutri popoldne ž njim sestal.
Madžarska vlada je sporočila Vatikanu, da je pripravljena začeti pogajanja ne glede na Mindszenty_ jevo zadevo, Vatikan pa je začetek pogajanj odklonil.
PrnvDhacila jezuitov
eGiornale di Trieste» javlja, da je demokristjanska agencija ASTRA zopet iznašla nekakšne nove eBrione». V prvi svoji številki po novem letu javlja mimo. grede, da se za prihodnje občinske volitve v Trstu smatra «pos-sibile un’awicinamento trg la corrente comunista pro Tito ed il gruppo degli slavi anticomuni-sti, rappresentato dal la lega de-mocrattea slovena«.
Menimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da spada tudi ta «novica» v vrsto tistih provokacij, ki hočejo za predstoječe volitve dati orožje v roke sovražniku tržaškega demokratičnega gibanja, orožje, ki naj bi imperialistom in niihooim hlapcem služilo za razbijanje protiimpe-rialistične demokratične fronte v Trstu. Provokacija pa je orožje slabičev, uporaba tega orožja Pa znak slabosti tistega, ki se ga poslužuje. Slovensko demokratično ljudstvo pa je douolj zrelo in zna dobro presoditi kdo, zakaj, in kdaj provocira.
Napetost med ZDA in Anglijo
zaradi paiesrtnskega vprašanja
Anglija se pripravlja na vojaško pomoč Egiptu
LONDON,3. — Britanski poslanik v Washingtonu Oliver Franks je imel v petek razgovor z začasnim državnim tajnikom Lovettom. Domneva se, da sta se razgovarjala o palestinskem vprašanju. Angleško zunanje ministrstvo pa drži v veliki tajnosti vsebino tega razgovora, posebno še, ker je Bevin v veliki zadregi zaradi zaostritve odnosov med Londonom in Washingtonom, ki je nastala kot posledica egiptskega poraza pri Negevu. V Londonu so U-vedli strogo cenzuro glede vojaškega položaja na egiptsko-palestinski meji.
Vojna v Palestini zavzema nov videz, ker spor med Arabci in Zidi lahko povzroči če drugega ne diplomatski spor med Veliko Britanijo in ZDA. V krogih blizu angleškega zunanjega ministrstva nočejo sedaj podati nobene izjave, ki bi lahko še poostrila anglo-ameriške odnose.
Zdi se, da se sedaj vodijo v Kairu razgovori glede angleške pomoči E-giptu, ki jo predvideva anglo-egipt-ska pogodba iz leta 1936. V Londonu pa skušajo pridobiti na času v upanju, da pripravijo ZDA do tega, da izvedejo pritisk na židovske o-blasti.
Tudi angleški tisk je zagnal veliko kampanjo proti židovski državi. Londonski «Times» piše, da bi znala sedanja akcija pri Negevu imeti resne posledice. List seveda zatrjuje, da dobivajo Židje pomoč iz Vzhodne Evrope. Dalje pravi list, da je upati, «da sedanji incident ni tako resen, da bi prisilil Veliko Britanijo vojaško pomagati Egiptu«. Toda to je opozorilo na težke posledice, ki bi nastale zaradi neskladnosti med britansko in ameriško politiko 'v Palestini, zaključuje list.
Danes je predstavnik židovske vlade poudaril, da je Bevinova vlada odvrgla krinko in se proglasila za zaveznico Arabcev, ki ne upoštevajo sklepov OZN. Dalje je omenjeni predstavnik dejal, da zavzema Velika Britanija vedno bolj pristransko stališče, in je pripomnil: «Clm bolj kaže Velika Britanija svojo pristranost, toliko bolj s tem dokazuje, da Egipčani ne morejo izvesti do kraja svojega napada ali organizirati svoje obrambe. Velika Britanija aktivno nadaljuje poizkus rešiti Egipčane od posledic njihovega napada.
Majhna stvar,
ki mnogo pove...
Zanimiv revizionistični koledarček
Čeprav so imeli Vidalijevi u-redniki ob urejevanju svojega letošnjega žepnega koledarčka namen neopazno dati koledarčku pečat prehoda svojega ftolitikant-stva na odkrito revizionistično linijo, jim to ni uspelo. In v naslednjem ne bomo povedali nič novega in nič takšnega česar vsakdo, ki si je Vidalijev koledarček za leto 1940 malo natančneje ogledal, ne bi bil že sam takoj opazil.
Predvsem iščeš zaman v koledarčku geslo, katerega so hoteli zatajiti že prvi mesec po objavi resolucije Informbiroja: Borba za spoštovanje mirovne pogodbe. Vidalijevi modrijani imajo namreč pred očmi vedno svoj prvi glavni neposredni cilj, ki je tisti, kateremu so se približali že s pozivom na dviganje enojezičnih krivičnih osebnih izkaznic in pa s klicanjem policije za sekrestri-ranjc podjetij Založništva tržaškega tiska.
Koledarček bo namreč služil za vse leto 1949 in prehod na znano «splošno politično linijo VU» bo zato tem manjše presenečenje.
Dalje najdeš v koledarčku parolo, ki bi se ped šestimi meseci prav gotovo glasila še «Fratel-lanza tra italiani e slavi«. No, u koledarčku ni več takšne parole, temveč samo:	«Fraterna	convi-
venza«. Tudi «Giornale di Trie-ste» in tisk njegove branže pisari vedno o neki «convivenzi» seveda pod pogojem, da Slovenci govorijo le po italijansko, saj vendar tako dobro obvladajo ta jezik . . .
Zanimivo je tudi, katere datume, važne za tržaško demokratično ljudstvo, je sLavoratores uvrstil v svoj koledar.
Na primer 4. november 1918. Vsakemu Tržačanu je dobro znano, da je ta datum, datum zmage imperialistične Italije leta 1918. In na ta datum je v svojem koledarčku za leto 1949 Vidali pokazal s prstom Tržačanom češ: Letos ga bomo slavili tudi «ml pro-tiimperialisti in pravi intemacio-nalistiv.
2. junij je dan, ko je bila v Italiji proglašena republika. 25. aprila pa slavijo v Italiji obletnico osvoboditve. Brez dvoma sta oba datuma svetla datuma v zgodovini itnliianskega naroda in še posebej italijanske države. Toda če jih je Vidali Že uvrstil v svoj koledarček, nam je nerazumljivo zakaj ni poudaril v istem koledarčku tudi obletnice II. zasedanja AVNOJ-a in proglasitve republike v Jugoslaviji... Saj se prav dobro spomiuiamo, da je prav obletnico AVNOJ-a hotel lani »proslavljati« in njegov pomet' tolmačiti našemu ljudstvu zlast’ v predmestjih in okolici. Seda pa je ta, tedaj tako važen datuv v svojem koledarčku enostavne prezrl in dni poudarka na datu stom. ki jih letos - še ni proslav Ijal. Najbrž bo leta 1949 drugače
Kakor vidimo torej je letošnji Vidalijev koledarček majhna stvar, ki pa nam mnogo pove,,.
— I —
4. januarja 194!
TRŽAŠKI DNEVNIK
Iz naših gospodarskih listov
99
II Traffico«
01 družba vložila tožbo Letno poročilo „Finmare“
zaradi nasilne zasedbe IV. nadstropja siavbe v el. Uoniecchi
Ob pričetku novembra so se od. | Toda med tem so njihovi gospodarji ! pred dnevi dejansko vložil tožbo padniki tržaškega demokratičnega j šli dalje in so se zatekli k sodni proti zastopnikom prizadetih orga-ljudstva v duhu podle prevare, ki j oblasti in imperialistični policiji, ki	—1—	“T3:—,J:-	lir'A
so jo zasnovali proti Založništvu tržaškega tiska, polastili nekaterih prostorov v njegovem tiskarskem zavodu pri Sv. Jakobu ter name stili v njih tri organizacije brez vsakega sporazuma z Založništvom, ki ima v najemu vso stavbo in tudi pogodbo s Ciril-Metodovo družbo, ki je od nekdaj in tudi še vse do danes njena lastnica. Njihova nakana je bila toliko podlejša, ker so v vso prevaro svojevoljno zapleti PD Ivan Cankar, ki je tako izigravanje že takoj od vsega po-
Partizani pozor!
Staro izkaznico Zveze so še vedno veljavne!
Glavni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja je na svoji zadnji seji dne 30. decembra 1948 med drugim razpravljal tudi o vprašanju novih članskih izkaznic Zveze in sklenil, da ostanejo še vedno v veljavi stare izkaznice.
Zato glavni odbor opozarja vse člane Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, naj ne dvignejo novih izkaznic, ki jih deli razbijaška skupina pod Vidalijevim vodstvom, ker delitev teh izkaznic ni v skladu s pravili Zveze in ima namen zavajati v nadaljnjo zmedo poštene partizanske borce.
naj jim pomaga uveljaviti največ, jo prevaro, kar jih je kdaj doživelo tržaško delovno ljudstvo. Ze spričo tega je več kakor najhujše licemerstvo postavljati branitelja svojih dejanskih pravic v luč hlapcev imperializma, ko mu vendar sami služijo zato, da bi jim dal potuho v njihovem podlem početju.
Zato je tudi s čisto političnega vidika več kot dopustno, da se je lastnica stavbe, ki jo je postavila s sadovi žuljev vsega primorskega ljudstva - toda pred davnimi desetletji - postavi z vsemi in predvsem z enakimi sredstvi v obrambo pra. vic, ki jih zastopa tudi danes, ko je kot družba vključena v fronto de. mokratičnih ljudskih ustanov.
Spričo zavesti, da je to dolžna ljudstvu, je poverila svoje pravne interese svojemu zastopniku, ki je
nizacij V rajona, «Rinaldi» in UGA, ki so svojevoljno ali pa pod pritiskom fašistično nastrojenih pretepačev nasilno vdrli v Tržaški ti. skarni zavod in zasedli njegovo četrto nadstropje.
Kakor torej vidimo, je Vidali dal najprej nasilno zasesti četrto nadstropje v ul. Montecchi, nato se je hotel s imperialistično policijo in sodiščem polastiti Založništva tržaškega tiska in njegovih ustanov; sedaj pa ko mu to he uspeva, hoče s pomočjo imen organizacij demokratičnega tržaškega ljudstva «Rinaldi», »Ivan Cankar« in UGA ustvariti videz, da se demokratične organizacije preganjajo, pri čemer — kakor smo poudarili, prosvetno društvo «Ivan Cankar« nima nobenega opravka. Jasno je, da Vi-dalijevemu razbijaštvu v stavbi ul. Montecchi ne more biti mesta.
Finansiranje plovbe prinaša dobičke - Razdelitev linij - Tržaški Lloyd naj bi služil Genovi
Državna družba za finansiranje italijanske trgovinske mornarice «Finmare» (Societa Finanziaria Marittima) v Rimu izkazuje v letnem poročilu z dne 30. junija t. 1. za poslovno dobo 1947—48 čisti dobiček 64,2 milijonov lir (prej 42,9 milijonov). Na delniško glavnico v višini 900 milijonov lir se razdeli dividenda 6,5% (lani 4,5%), kljub povišanim izdatkom za osebje, ki je povečalo postavko splošnih stroškov od 37,2 milijonov lir v prejšnji poslovni dobi sedaj na 66,8 milijonov lir. Nekaj več je bilo tudi davkov in bremen:	18,4 milijonov (lani
17,3 milijonov).
Med aktivnimi postavkami je v bilanci zabeležena udeležba pri plovnih družbah, ki jih «Finmare» kontrolira na 12.430,2 milijonov lir ali za 9.611,4 milijonov lir več kakor v prejšnji poslovni dobi. Druž-
četka tudi odločno in ogorčeno zavrnilo. Najemnik prostorov je samozvane motilce posesti resno opo. zoril na njihovo protipravno početje in je o tem, kakor je bila to njegova dolžnost, obvestil tudi lastnico stavbe Ciril-Metodovo družbo.
Po celih dveh mesecih se je izkazalo, da nasilnežev ni mogoče pripraviti do tega, da bi priznali svoje dejanje in se umaknili iz prostorov, ki niso bili nikoli njim namenjeni in ki jim tudi ne more. jo služiti, ne da bi bil s tem resno oviran tržaški demokratični tisk.
Smrtna kosa
V Boljuncu je podlegel posledicam partizanskih naporov tov. Milan Klun v najlepši moški dobi, star komaj 36 let. Pokojni Milan je bil pošten, marljiv, značajen in spoštovan delavec.
Slava borcu in junaku Milanu, ki ga bomo vsi ohranili v najlepšem spominul
Smrtna nesreča v Dolini
V noči med soboto in nedeljo se je v Dolini zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 68-letni čevljar Ivan Lovriha. Bilo je okrog 1.30 ponoči, ko se je vračal domov iz Prebenka. V temi je Lovriha po. motoma stopil čez rob ceste in zletel 10 metrov globoko v jarek. Pri padcu je nesrečnež z glavo butnil v skalo in takoj izdihnil.
250 otrok se je veselilo ob novoletni jelki
Letošnje leto so demokratične žene Trsta povabile iz demokratičnih držav dedka Mraza, naj pride v Trst obdarovat otroke, ker je Božiček pozabil na nekatere najbolj potrebne tržaške pionirje. Tako so popravile krivice in napake, ki jih je zakrivil nad njimi odbor za proslavo otroške božičnice. Veselja novoletne jelke, ki je v navadi v Sovjetski zvezi in od koder se je razširila v. vse demokratične države, je bilo deležnih nad 250 tržaških otrok. Otroci, so z nestrpnostjo pričakovali tega dne ter so iz te prireditve odnesli najlepše spomine.
Mali pionirček Nelo je uvodoma zaigral nekaj partizanskih pesmi, nakar je sledila lutkovna predstava «Pavliha in policaj». Otroci so z navdušenjem sledili lepi igri ter so se pri tem odlično zabavali. Lutkar Maršič Marijan je pokazal dovolj
voj rtih sirot
in upohoi
in invalidov
Prizadevanje jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu, da bi se to zelo pereče vprašanje čim preje zadovoljivo rešilo
P.oleg številnih upokojencev, invalidov, sirot, ki prejemajo svojo pokojnino ali invalidnino od italijanske vlade in ki prebivajo na Tržaškem ozemlju, je nekaj tudi ta. kih, ki so služili v inozemskih državah v Švici, Franciji, Avstriji, Jugoslaviji, Češkoslovaški itd. Pred vojno so ti upokojenci oz.roma invalidi ter vojne sirote dobivali redno, preko kozularnih predstavni, kov, svojo pokojnino, ki je temeljili^ na osnovi medsebojnih sporazumov med državami in na podlagi deviznih določb, ki so jih določali takratni devizni predpisi.
Po vojni in med zadnjo vojno pa je to vprašanje ostalo nerešeno, ker ni bilo v tem pogledu za primer vojne nič sklenjenega. V večini primerov je Hitlerjeva Nemčija okupirala te države ter so s tem odpadli tudi vsi dogovori, ki so bili med temi državami v veljavi. Prav zaradi tega se je tudi dogajalo, da upokojenci, ki so opravljali svojo službo v teh državah, niso prejemali skozi celo vojno no. bene pokojnine oziroma invalidnine, niti niso dobili nobene akontacije, ki bi jim lahko zagotovila njihov obstoj. Velikokrat so bili ti ljudje na ramah socialnega skrbstva (Istituto di Provvidenza Sociale) ali pa popolnoma prepuščeni samim sebi.
Kljub temu da so pretekla že tri leta, odkar je minula vojna, še vedno ni rešeno vprašanje izplačevanja pokojnin upokojencem, ki so služili v inozemskih državah. Res je sicer, da je to vprašanje zvezano s precejšnjimi težavami in da je predvsem odvisno od dogovorov med prizadetimi državami glede tega vprašanja. Ker pa gre v teh primerih za ljudi, ki so popolnoma nepreskrbljeni ter so odvisni od morebitnih podpor, ki jim jih nakazujejo razne socialne ustanove, smatramo, da bi se moralo že iz teh razlogov to vprašanje čimprej rešiti. Izplačevanje pokojnin bi se moralo reševati torej po načelu re-ciprocitete, to je, da bi morala vojaška uprava plačevati pokojnino tujim državljanom, ki so opravljali svojo redno službo na sedanjem Tržaškem ozemlju, pa žive sedaj v inozemstvu in narobe. Nimamo
namreč samo takih primerov, ko imajo tržaški državljani pravico do svoje pokojnine v tujih državah, marveč gre tudi za primere, ko imajo inozemski državljani pravico do pokojnine, katero bi jim morale izplačevati tukajšnje vojaške oblasti.
Zanimalo nas je predvsem, kako gleda na to vprašanje jugoslovanska delegacija, zlasti še, ker je to vprašanje v zvezi s težkim gospodarskim stanjem prizadetih. Zvedeli smo, da se jugoslovanska delegacija v Trstu že dalj časa bavi s tem vprašanjem ter da rešuje vprašanje pokojnin posamezno predvsem s stališča potreb teh ljudi, kljub temu da ni bilo še vzpostavljeno načelo reciprocitete med jugoslovansko vlado m vojaškimi oblastmi tukajšnjega ozemlja. Jugoslovanska delegacija sicer smatra, da je to reševanje le začasno, ter da bo treba to vprašanje v bodočnosti reševati temeljiteje in to v sporazumu z vojaškimi oblasti v Trstu.
Vendar pa je še nekaj takih pri. merov v Trstu, ko se prizadeti ni-
so niti preko strokovnih organizacij niti posamezno obrnili na predstavništvo jugoslovanske države v Trstu. V onih primerih pa, katere je jugoslovanska delegacija že u-godno rešila, se je držala predvsem stališča, da je treba dati upokojencu takšno pokojnino, s katero se bo v danih razmerah lahko preživel. V tem vidimo ravno vse nasprotje prakse, ki jo izvaja vsakokratna italijanska vlada, ki določa višino pokojnin ne le italijanskim, marveč tudi tržaškim upokojencem in ki dejansko ne zadoščajo niti za par dni življenja v Trstu, kaj šele da bi znašala višina pokojnine za življenjski minjmun.
V zadnjem času pa je jugoslo. vanska država izdala tudi nad sto dekretov raznim vojnim invalidom, vojnim vdovam in družinam padlih borcev, na podlagi katerih jim bo jugoslovanska vlada tudi v najkrajšem času začela izplačevati pokojnine in to po službenem tečaju 1:10.
Ta vzgled jugoslovanske države bi morale posnemati tudi druge prizadete države, da se ze enkrat reši to pereče vpisšaruc.
Lastnik postal policist in odkril tatu
Včeraj zjutraj je tribunal sodil 34-letnega Alda Komela, in Otona Hauserja. Prvi je bil obtožen tatvine, drugi pa sodelovanja pri njej. Gre za krajo majhnega motornega kolesa tipa «Caproni». Po pisanju obtožnice in po razsodbi šodišča, je to kolo ukradel Komel. Ta je včeraj zanikal, da bi ga ukradel, pač Pa je trdil, da ga je po naročilu nekega neznanega Maria in proti nagradi 2000 lir samo odnesel iz neke veže na trgu Garibaldi do bolnišnice za kužne bolezni pri Sv. Mariji Magdaleni. Hauser pa je sicer priznal, da je imel shranjeno kolo, vendar se je izmotaval z opravičevanjem, da ni niti najmanj sumil o kaki tatvini.
Dejanje, zaradi katerega se je moral Komel zagovarjati, se je zgodilo lani novembra meseca. Zanimivo je. da je Komelu prišel na sled po dolgem iskanju sam lastnik kolesa An-
tonio Carponi, potem ko si je na del vlogo nekakega Sherlock Holmesa. Sodišče je na koncu vseh zasliševanj spoznalo obtoženega Komela za krivega in ga obsodilo na 4 leta in 6 mesecev ječe ter na plačilo 24 tisoč lir globe. Hauserja pa je oprostilo, ker da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Predsednik sodišča je bil dr. Zulmin.
Človeške kosti v ladji JBarletta"
Med svojim delom so čistilci min, ki so bili nekaj časa zaposleni na ladji »Barletta«, ki je med vojno služila kot protiletalsko oporišče, našli nekaj “kosti mornarjev, ki so izgubili življenje med letalskimi napadi. Med podrtijami ležišč v medkrovju so čistilci naleteli na človeško lobanjo, medenico in še nekaj drugih človeških kosti. Verjetno so to ostanki mornarjev, ki so bili vkrcani na ladji in so bili potopljeni skupaj z ladjo.
rutine, z ročnimi lutkami ter veliko glasovno variacijo, tako da je predstava v resnici nad vse lepo uspela ter so se pri tem zabavali tudi starši, ki so spremljali svoje otroke. S prizorom «Ob tabornem ognju« so stopili otrokom pred oči prizori iz narodno-osvobodilne borbe. Med zasneženimi novoletnimi jelkami, na katerih so se svetlikale peterokrake zvezde, je gorel taborni ogenj. Okrog ognja so sedeli partizani in partizanke ter si pripovedovali dogodke iz partizanske borbe ter ob spremljavi harmonike zapeli nekaj borbenih pesmi.
Nato se je ob velikem navdušenju vseh otrok in staršev pojavil dedek Mraz, ki je za tržaške otroke povsem nov pojav. To misel, ki so jo demokratične tržaške žene povzele iz božičnih navad v Sovjetski zvezi, je treba nad vse pozdraviti. Vse doslej smo se namreč trdno oklepali božičnega drevesca, ki je nemškega izvora in smo ga končno zamenjali z novoletno jelko, ki se je zlasti v Sloveniji zelo obnesla. Prav tako je dedek Mraz tudi nekaj .povsem našega, ki nam je nedvomno bliže po svojem značaju, kot razni tuji običaji, zlasti še, ker smo mu dali socialni poudarek. Dedek Mraz je bil pri proslavi novoletne jelke nekaj domačega ter se je tudi popolnoma približal duši našega otroka.
Otroci niso gledali v njem nekaj tujega, marveč se jim je s svojim riaijOvoVom tako približat, da so mu brez vsakega strahu odgovarjali na njegova vprašanja. Dedek Mraz jim je govoril o tem, da ga imajo ljudje za hudobnega ter da se ga boje zlasti reveži, ker nimajo tople obleke in obutve in morajo prezebati v. nezakurjenih stanovanjih. Vendar pa misli tudi na kmeta ter na žitna polja, ki jih pred mrazom prekrije z belo snežno odejo. Dedek Mraz je svojim mali/n otrokom tudi povedal, da je bil med vojno na ruski fronti med sovjetskimi vojaki ter jim pomagal v boju proti fašistom ter z burjo preobračal nemške fašistične tanke. Sedaj pa prinaša otrokom veselje ter je pogrnil cele poljane s snegom, da se lahko preko njih otroci sankajo in smučajo ter se vesele. Povedal jim je. da je prehodil hribe in doline ter da je bil že pri otrokih v Sovjetski zvezi; obdaroval je že otroke v Češkoslovaški in v Jugoslaviii ter so ga jugoslovanski pionirji naprosili, naj gre tudi v Trst k pridnim tržaškim otrokom ter jih vzpodbudi, da bodo vztrajni v svoji borbi za svobodo.
Končno
se jim je opravičil, naj mu nikar ne zamerijo, če se je pri njih premalo časa zadržal, ker mora prehoditi še dolgo pot ter priti o pranem času še v Grčijo ter na Kitajsko. Zato je poveril obdarovanje otrok partizanom ter odšel na dolino pot.
Tržaške žene so pripravile z novoletno jelko svojim otrokom veliko veselje ter je prav v tem njihovo veliko delo, da so s skromnimi sredstvi obdarovale najsiromaš-nejše otroke, ki niso bili deležni obdarovanja pri otroški božičnici. Tega prav gotovo ne bodo pozabili mali pionirji in njihove mamic*.
Z vlaka je padel
V nedeljo zvečer so bili poklica, ni policisti kriminalno-preiskoval-nega oddelka iz Barkovelj na železniško postajo v Miramaru, kjer se je zgodila nesreča. Z vlakom, ki je prihajal iz tržaške smeri, je padel italijanski vojak 22-letni Giancarlo Rigacci iz ulice Vidali 9. Vračal se je v Palmanovo k svoji diviziji Monterosa, kjer služi vojake. V Trstu je namreč prebil osemindvajseturni dopust. Pri padcu z zlaka je vojak dobil poškodbe na obrazu in na desni nogi. Policija je takoj poklicala rešilni avto, ki je ponesrečenega odpeljal v glavno bolnišnico, kje se zdravi na splošnem oddelku. Stanji ponesrečenca je precej resno.
be Italia, Tirrenia, Tržaški Lloyd in Adriatica so v poslovni dobi, ki se nanjo poročilo nanaša, pridobile nove ladje, obenem pa so tudi zadolžene pri »Finmare« zanje. Med aktivi jo še razne delnice za 905,6 milijonov (neizpremenjeno), korespondenčni računi za 1862,6 (lani 131) milijonov lir ter razni dolžniki 16,3 (lani 83,2) milijonov lir. Pasivne postavke prvikrat beležijo «banke in finančni zavodi« z zneskom 8619 milijonov lir. Predujmov in pasivnih prenosov je knjiženih za 1719,7 (lani .1785) milijonov lir, menic pa za 3200 (prej 224) milijonov lir. Obveznosti nasproti kontroliranim družbam so se znižale od lanskih 912,1 na 701,4 milijonov lir, pasivnih korespondenčnih računov je za 39,6 (lam 87) milijonov lir, raznih dolgov pa je 113,6 (lani 97,3) milijonov lir.
Izredni občni zbor delničarjev je sklenil 10-kratno povišanje delniške glavnice, t. j. od 900 na 9.000 milijonov lir. Za predsednika upravnega sveta so izvolili admirala Ferdinanda Farina. Upravni svet je tudi dobil pooblastilo ponovno zvišati delniško glavnico na 18.000 milijonov lir.
Podatki o finančnem stanju in bodočem finansiranju ne dajejo dobrih obetov za usodo Tržaškega Lloyda, ki je ena izmed družb, ki jih «Finmare» kontrolira. Četudi se podrobnosti skrbno prikrivajo, pove število o aktivni udeležbi «Finmareja» pri ((kontroliranih« družbah, da mora biti to nadzorstvo veliko. Najbrže bo zlasti pri našem Lloydu največje. Plovni park se namreč doslej relativno ni mnogo povečal, vsaj ne z novozgrajenimi ladjami. Teh je vsega 77.000 ton ali 12 ladij, od teh nobena nova za tržaški Lloyd. Ta je prejel v glavnem parnike vrste Liberty, ki so bili zelo poceni in se zaradi državne garancije plačujejo dolgoročno. «Finmarejeve» družbe so pridobile skupaj 22 Liberty-ladij in 4 druge ladje iz ZDA za skupnih
165.000 ton. Izpred vojne je ostalo 15 ladij z 102.000 btto tonami, 16 ladij s tonažo 85.000 ton, pa so dvignili in popravili. Vsega skupaj imajo štiri družbe sedaj 69 enot z
430.000 btto reg. tonami (aprila 1945 jih je bilo 17 za 120.000 ten ali 9 odst. predvojne tonaže!).
Plovne linije posameznih družb so razdelili takole:
((Italija« s sedežem v Genovi, z mornarico 23 ladij in skupno
220.000 btto reg. tonami, je prevzela zopet potniške in tovorne linije v Brazilijo in Argentino, Srednjo Ameriko in južni Pacifik, vse z izhodiščem v Genovi. Ena linija za južno Ameriko prične tudi v Trstu in Benetkah. Prav tako bodo kmalu pričeli vožnjo iz Genove proti Severni Ameriki, Mehiškem zalivu in severnem Pacifiku. Promet je bil tako dober, da je družba podelila 8%-no dividendo, torej dvojno nasproti 4%-ni v prejšnji poslovni dobi.
»Tržaški Lloyd» ima sedaj 14 ladij s tonažo 106.000 ton (po ugotovitvi mestnega odbora ERP znaša tonaža vse tržaške mornarice
180.000 ton) in opravlja plovbo na zapadno—, vzhodno—, in južnoafriških progah ter se pripravlja na plovbo z Indijo. S »Toscano« pa je, pričel iz Genove plovbo proti Avstraliji.
»Adriatica« iz Benetk, ki ima 13 ladij s 49.000 btto reg. tonami o-pravlja plovbo na linijah vzhodnega Sredozemlja in proti Egiptu. Te linije so od ustanovitve Lloyda pred 110 leti pa vse do fašizma in reform Cianovega očeta ter bene-ško-genovske aristokracije pred petnajstimi leti pripadale tržaškemu Lloydu, kar je naravno, ker se zaledje Trsta interesirano najprej na prometu s Levantom, danes pa zlasti z Indijo. Promet z Afriko, razen z Egiptom, skoraj ne pride vpoštev ne za CSR, ne Madžarsko ali Avstrijo in FLRJ.
»Tirrenia« iz Neaplja, ki ima 19 ladij z 54.730 btto reg. tonami, se bo ukvarjala z plovbo med Sardinijo in celino ter vzdrževala linijo iz Neaplja.preko Palerma in Malte do Tripolisa in Tunisa.
Poročilo govori, da bo. skušal »Finmgre« obnoviti preko svojih družb vse nekdanje mednarodne potniške in tovorne linije. Zaradi tega so sporazumno z IRI-jem ustanovili »Societa Marittima Naziona-le», pri kateri so udeleženi «Fin-mare«, »Italia« in «Tržaški Lloyd». Nova družba je prevzela finansiranje stroškov za obnovo in modernizacijo prekomornikov »Conte Grande« in «Conte Biancamano«. Vesti v zvezi z Lloydom je podrobneje težko zasfediti. Toda že seda. nje zadoščajo, da vsakdo vidi prozorne špekulacije na račun tržaške plovbe in to povsem nemoteno ta pred očmi zaupnih upraviteljev imovine tržaškega prebivalstva. Na tak način bo Trst do konca ERP štirlletke, t. j. do 1952 več izgubil/ kakor pa pridobil.
Službene spremembe na sodišču
Obisk župana po rikrealorjih
Zaradi dosežene starosti prvega predsednika prizivnega sodišča dr Josipa Zanutellija in zaradi službe, ne premestitve prvega državnega tožilca dr. Gaetana De Rubeisa, so bile izvedele na sodišču naslednje spremembe: namesto dr. Zanutellija je bil imenovan dr. De Franco, ki je bil do sedaj predsednik kasa-cijskega sodišča, namesto dr. Dp Rubbeisa je bil imenovan dr. San. tomaso, ki je bil do sedaj predsed nik tribunala.
Ob koncu leta je župan odvet-lik Miani obiskal občinske rikrea-torije. Spremljali so ga sosvetnik za šolstvo pri mestni občini prof. Scioljs, načelnik prosvetnega oddelka dr. Bartoli,. gospod Cuccagna s prefekture, ekonom, mestne občine dr. Avanzini in glavni ravnatelj občinskih .rikreatorijev, prof. D’Ur-bino.	t	.
Obiskali so rikreatorije pri Sv. Jakobu, pri Sv. Justu, na Ulici Set-tefontane, v Skednju, pri Sv, Vidu v Rojanu, na Skoljetu in pri Sv. Alojziju. Gostom so učitelji in otvo ci priredili različne odrske in filmske predstave.
lL TKAFFICO. mesečna revija, ki jo večji del izpolnjujejo informativne rubrike in uradna vestnika Zbornice TIP ter Javnih skladišč, je izšel z zamudo. Številka je sicer «božična», toda vesti v njej so deloma zastarele. Tako je n. pr. vozni red paroplovnih linij iz Trsta na razne strani veljaven za december, čeprav bi prav ta rublika morala biti najbolj sveža. Revija si namreč prizadeva biti informativna za čim večji krog držav in jo je dobiti, kakor izvemo na prvi strani, skoraj po vsem svetu. Sledi vozni red za Genovo in kdor ga bo pregledal, tudi le površno, bo takoj razumel v kakem stanju sta tržaško gospodarstvo in plovba. V decembru odpluje iz Trsta proti raznim pristaniščem v Levantu 15 ladij, od teh 7 beneške družbe ((Adriatica«, 6 švedske «Svenska Orient Linien« in 2 neke zasebne družbe.
V istem času pa odplove iz Genove trikrat toliko t. j. 45 parnikov proti istim pristaniščem v Levantu. Iz Trsta ne odpluje niti ena ladja našega ((Tržaškega Lloyda» po linijah, ki so bile njegova stoletna tradicija. Podobno razmerje je tudi na drugih progah, — v oklepaju so odhodi iz Trsta in Genove —: proti severni Evropi (3—27), južni Ameriki (5—23), Kanadi in Pacifiku (1—6), Severni Ameriki d—H), Indiji, Avstraliji in Afriki (8—38). Takle vozni red je bolj poučen od vseh statistik o prometu našega pristanišča!
Uvodni članek ((Konkurence in propaganda« obravnava vprašanje propagande za tržaško pristanišče. Pod geslom ((odsotni nimajo nikoli prav« ugotavlja, da doslej ni bilo prav za prav nič storjenega, sodeč po pregledu v tisku našega zaledja. Tu in tam je kaka notica v dunajskem «Verkehr-u» ali švicarskem «Transport-u», tu in tam kak oglas. Nasprotno pa so belgijska in holandska pristanišča prav v državah srednje Evrope razvila najširšo propagando. Pa se nekoč Trstu sploh ni bilo bati teh luk! Razen propagande po tisku pa je še drugačna, ki je Trst sploh ne pozna: obiski pristanišč, zborovanja trgovcev in špediterjev, potovanja v zaledje, trgovske agencije tam itd. Clankar pravi, da je tako, ker so manjkala sredstva. V Genovi in Benetkah je mnogo bolje. Omenja razkošno genovsko revijo «La marina mercantile«, v kateri piše prof. Minoletti. da daja Genova svojemu pristanišču neomejeno propagando. Zlasti gospodarski tisk je obilen.
Revija ima še carinsko rubriko, železniško rubriko, pregled svetovnega trga za pomorske prevoznine. Sledi vestnik Zbornice TIP, pregled tržaškega prometa, železniškega in pomorskega, za mesece, avgust, september in oktober 48. razdeljeno na države in vrste blaga. Redni pregled trgovinskega registra ima podatke za november, Javna skladišča pa priobčujejo statistiko svojega prometa v prvih 9 mesecih 1. 1. primerjajoč z 1. 1947. Sledi seznam izvoznih in' uvoznih dovolilnic ter kompenzacijskih poslov, odobren od VU, za čas od 8.—13. novembra 1948. Revijo zaključuje periodični trgovski vodič, ki ima kratek uvod v ?. jezikih, med njimi tudi v slovenščini, češčini in madžarščini. Naj bi «11 Traffico« tak način objavljanja razširil ali pa naj bi vplival na »odbor za promet«, da bo v bodoče v tem smislu širil propagando za tržaško pristanišče.
mimm
Torek 4. januarja
Angela
Sonce vzhaja ob 7.46, zahaja ob 16.30 Dolžina dneva 8.44. Luna vzhaja ob 22.22, zahaja ob 11.18.
Jutri sreda 5. januarja
-	Milena
ENOTNI SINDIKATI
Danes 4. januarja ob lt se bo sestal izvršilni odbor Enotnih sindikatov v ulici Montfort 3.
Mešana stroka. Danes 4. januarja ob 19.30 sestanek na glavnem odboru.
RAZNO
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici vabi člane na občni zbor, ki bo 9. januarja 1949 ob 15 uri v društvenih prostorih.
Nabrežinski okraj lahko naroča knjige in Koledar Gregorčičeve založbe pri Pertotu Slavku v Nabrežini.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo v Skednju. Društvena knjižnica posluje vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21.30.
Kulturni krožek »Rauben. V četrtek 6. januarja bo dramska skupina kulturnega krožka «Dugolin» gostovala v prostorih krožka «Rauber» na Greti z dvodejanko »Brez domovine« in s farso «Oslovski razred«.
IZLETI
Smučarski izlet v Crni vrh. V nedeljo 16. t m. priredi Planinsko društvo v Trstu smučarski izlet v Crni vrh na Ajdovščino. Vpisovanje dnevno do vključno 8. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu na Trgu tra i Rivi 2 in v ul. F. Filzi 10, I. Odhodi ob 6 uri zjutraj iz ul. F. Severo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1., 2. in 3. januarja 1949 se1 je v Trstu rodilo 13 otrok (2 mrtvorojena), umrlo je 53 oseb, poroke pa so bilo 4.
Cerkvene poroke:	ing. Lippi dr.
Manlio in uradnica Bevilacqua Mar-gherita, slikar Torcello Bruno in gospodinja Petri Ana, kuhar Carloma-gno Luciano in gospodinja Leban Alberta, trgovski pomočnik Marion Josip in trgovska pomočnica Braida Nives.
Umrli so: 85-letna Frennez Irene, vd. Marža, 69-letna De Odorico Lidija, por. Marcherai, 12-letni Stagni Ennio,
67-letni Germani Anton, 54-letni Da-nellis Marij, 62-letna Prassel Marija, por. Cartelli, 69-letni Bracco Felice, 79-letna Gec Ana, por. Fcriani,- 72-letni Callin Franc, 71-letni Urban Ivan, 50-letna Giarisso Marija, vd. Pezzaggota, 70-!etni Sestan Vitalo, 72-letni Valle Edoardo, 46-letna Fran. covig Marija, por. De Simon, 35-letna Stagni Marija, por. BaTbo, 87-letna Seipič Katarina, por. Padovan, 21-let-na elemente Diomira, 65-letna Bubnič Antonija, por. Marcolin, 79-letna Zi-zut Marija, por. Cocco, 35-letna Gian-nuzzi Marija, por Matera, 49-letna Komianc Karla, 66-letni Convertini Giurico, 79-letna Runco Ivanka, por. Vlak, 44-letna Duperina Marija, por. Blažina, 69-letni Cristofil Domenica, por. Monferra, 89-1 etn i Škerl Anton,
68-letni Cantoni Josip, 68-letni Bona-fin Lovrenc, 6-letna Basiaco Marija, 75-letni Orlando Ivan, 68-letni Bevi-lacqua Karlo, 58-letni Pahor Emilj, 65-letni GiralSi "Ičaii,'' 7o-lfetni' Gia-nelli Ivan, 88-letna Crioni Melanla, vd. Vernia, 71-letna-K ranic-Amalija, por. Rath, 75-letni Chiorri Federik, 75-letni Tutta Ivan, 69-letni Majer Anton, 69-letni Prinčič Ivan, 71-letni Tra. van EgiČij, 60-letni Forte Josip, 89-letna Cecon Domenica, por. Secco, 70-letni Stanta Franc, 83-Ietni Sauli Benedetto. 49-letna Hofman Amalija, por. Dinon. 74-letna Spazzak Ema, vd. Cernuzzi. 76-letna Petterin Roza, vd. Tonut, 55-letna Monaldi Marija, 61-letna Rauscicher Emilija, vd. Colom-bi, 56-letna Kiesohner Marija, vd. Zenco, 56-letna Giarmoleo Franka.
SLOVENSKO'
IMRUDllO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V četrtek 6. t. m. ob 16 gostovanje v Prosvetnem domu na Opčinah s Cankarjevo dramo
99
Hlapci“
KINO
ROSSETTJ. 16: «Rešil te bom«, 1. Bergman, G. Peek.
EXOFILSIOR. 16:	((Pustolovščina	*
Brazilu«, Bing Crosby.
FENICE. 16: «Velika misija«, T. Po-wer, L. Darnell.
FILODRAMMAT1CO. 16: »Crni labod«, T. Povver.
IDEALE. 16: »Druga«, F. Giachetti.
ALABARDA. 16: »Kurmaonski tiger»f Sabu.
IMPERO. 16: «Sr,ečanje».
GARIBALDI. 16: «Ponosna Kreolka«, Maureen 0’Hara.
VIALE. 16: ((Sestanek v Miamiju«, Don Ameche.
MASSIMO, 16: »Naj naredi Jurij«, G. Formby.
NOVO CINE. 16: «Hiša strahot«, L Cancy.
ITALIA. 16: »Vrni se, če me ljubiš«, R. Taylor.
MARCONI. 16: «Crna slonova kost«, F. March.
ARMONIA. 16: »Tarzan in beli lovci«.
AZZURRO, 16: «Leteči slon Dumbo«.
IirjLVEDERE. 16: ((Tarzanov tajni zaklad«, J. VVeissmiiller.
KINO OB MORJU. 16: «Clovek s petimi obrazi«. Sovjetski film.
ODEON. 16: «Letečl slon Dumbo«.
ADUA. 16: «Hči džungle«.
Stanlio in Olio.
SAVONA. 16: «Veseli mornarji«, Gian. ni in Pinotto.
RADIO. 16: ((Cigani smo«, S. Laurel, O. Hardy.
VITTORIA. 16: «Zeleni pekel«, D. Fairbanks.
VENEZIA. 16: «Ce bi našel svojo pot«, C. Shorm.
KINO V SKEDNJU: Danes: «Angel Kalifornije«, G. Roland. Četrtek in petek: ((Demonsko zlato«, S. Simon.
lil RADIO II
TRST II - Valovna dolžina 203.6 m ali 1474 Kc na sekundo TOREK 4. JANUARJA 1949.
7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Napoved časa, poročila. 11.30: Simfonična antologija. 12.00:	Novi
svet. 12.10: Pester spored solistične glasbe. 12.45: Napoved časa, poročila. 13.00: Ruske narodne in umetne pesmi. 13.30: Znane uverture. 14.00: Poročila 14.15: Dnevni pregled' svetov-1 nega tiska. 14.28: Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Revija znanih pevcev in orkestrov. 18.30: Operne arije in dueti. 19.00: Človek in priroda. 19.15: Priljubljene melodije. 19.45: Napoved časa, poročila. 20.00: Pevski koncert sopranistke Otte Ondltie 20.20: Chopinove klavirske etude. 20.30: Z domače knjižne po. lice. 20.45: Orkester Percy Faith. 21.00: Pester večer. 21.30: Lahka glasba.' 22.00: Rachmaninov:	«Otok smrti«- j
22.22: Južnoameriška plesna glasba. 22.45: Večerne melodije. 23.15: Napoved časa, poročila 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.55: Polnočna glasba.
Mestna občina
naj izboljša delovne pogoje svojim uslužbencem
Nedvomno spadajo smetarji v eno izmed najtežjih kategorij delavcev in sicer zaradi značaja njihovega dela. Vse do nedavno so bili smetarji slabo plačani ter so vodili težko borbo s svojimi delodajalci, da so jim končno le priznali njihove upravičene zahteve.
Kljub temu da je to silno nedonosen poklic, ki je v breme mestni občini, pa se kljub temu potegujejo nekatere zasebne tvrdke, da bi prevzele to delo v svojo zasebno režijo. Nedvomno se za tem skrivajo čisto določeni interesi zasebnih podjetij, ki bi imeli za po-sledico odpust delavcev, ostalim pa bi naložili dvojno ali trojno delo
Vendar pa se nam zdi potrebno, da opozorimo mestno občino na to, naj nabavi svojim uslužbencem in v našem primeru smetarjem iz svojih fondov potrebno obleko ter jih tako zaščiti pred dežjem in mrazom. V vseh večjih mestih imajo namreč smetarji v zimskih in deževnih vremenih posebne nepremočljive obleke in to bi morala vzeti na znanje tudi mestna tržaška občina.
Mestna občina se sicer vedno iz-gpvarja, da niso predvideni za to počepni fondi ter da se nahajajo mestne finance v kritičnem položaju. Ta izgovor mestne občine pa ne more držati, ker mestna občina izdaja velikokrat prav po nepotrebnem Kredite bodisi za gradnjo ali popravilo javnih naprav, ki nikomur ne koristijo, ter vzdržuje končno velik upravni aparat, ki je nedvomno mestni občini samo v breme. Ce so torej za vse nepotreb. ne stvari na razpolago primerni fondi potem jih naj mestna občina najde tudi za to, da se izboljšajo delovni pogoji uslužbencem.
Ravnanje sodišč z Espositom in s partizani
Espositov priziv na tukajšnjem kasacijskem sodišču je izzval precej . prahu med klerikalnim in fašističnim časopisjem. Prav iz raz-njh pojasnil, ki jih je priobčil list «Giornale di Trieste«, je prišlo na svetlo, kako sod.šča spretno žongli rajo s paragrafi v takih primerih, kot je bil Esposito, ko je bilo treba na vsak način «vrniti družini
in človeštvu zlato medaljo generala«, kot so se matere a la Ida De Vecchi drznile izraziti v omenjenem listu.
Torej sodišče, to pot kasacijsko, ki deli pravico vsem enako, ni izhajalo s stališča, da ugotovi, ah obstoji obtožba o vojaški kolaboraciji, za katero je izrecno porotno sodišče določilo, da se kasneje po strokovni ugotovitvi treh armijskih generalov odloči, ali obstoji. Vtis je, da so tokrat sodniki stremili za tem, da je treba na vsak način najti formulo, s katero bo mogoče generalu prisoditi amnestijo. Vprašanje amnestije pa je spet nekaj Čisto posebnega. Pomilostitev je bila podeljena v Italiji za vse kolaboracioniste. Prav ta amnestija ni bila veljavna za tukajšnje ozemlje. Pač pa so v Italiji izdali amnestijo za kolaboracioniste tudi v primerih, ko je šlo za osebe, ki so bile ob sojene od italijanskih sodnikov na ozemlju, ki ga ne upravljajo italijanske oblasti, a je obsojenec zaprt v italijanskih jetnišnicah. Prav tu je vprašanje, kako to, da so tukajšnji kolaboracionisti, ki so bili obsojeni od tukajšnjih sodnih oblasti in bi morali biti tu zaprti, izginili nenadoma v italijanske jet-nišnice. Tu je čudovit proces, ki ga še nihče ni razvozlal, zakaj so mo rali vsi kolaboracionisti odsedeti v Italiji in ne v Trstu. Katera oblast jih je spravila? Toda vzrok tega vprašanja ni nobena skrivnost,
Ker je tako žongliranje običajno v primerih s kolaboracionisti in fašisti. bi na vsak način bilo prav nepristransko, če bi tukajšnje sodne oblasti še enkrat pregledale svoje odločitve, prav za prav sodbe, v procesih proti partizanom. V tržaških zaporih imamo partizane, ici niso s Tržaškega ozemlja niti niso zagrešili ((delikte« na Tržaškem ozemlju, pač pa v tujini. Ne, teh ne pošljejo ne v italijanske jet nišnice, čeprav so iz Italije in je bila v Italiji podeliena amnestija za njihova dejanja. Niti jih ne pošljejo v Jugoslavijo .čeprav so Jugoslovani in so dejanja zagrešili na jugoslovanskih tleh.
Res, tu je prava dvojna mera, in sicer taka: fašiste in kolaboracioniste na svobodo, partizane in vse one. ki so preganjali in uničevali kolaboracionizem ter fašizem, v ječo.
Obnova šoferskih izkaznic
Ukaz št. 395 z dne 16. t. m. odreja splošno obnovo šoferskih izkaznic l vseh vrst in skupin vozačev motornih
vozil.
POSTOPEK OBNOVE
Imetniki šoferskih izkaznic bodo morali predložiti uradu za registracijo avtomobilov naslednje dokumente: j
a) za izkaznice prve stopnje in za motorna trokolesa: 1) potrdilo o lepem	vedenju,	ali kazenski list,	ali
potni list, ali orožni list, ali veljavno poštno obseno izkaznico, ali potrdilo novejšega datuma, iz katerega je razvidno, da je	imetnik uslužben	pri
kaki javni ustanovi.
2)	zdravniško spričevalo, ki	ne
sme biti starejše od treh mesecev, izdano od sanitetnega inšpektorata drž-železnic ali pa od taniietneza uradnika občine, kjer p.osilee biva.
3)	potrdilo	o usposobljenosti.
4) potrdilo o bivanju.
b) za šoferske izkaznice druge stopnje: 1) Splošni kazenski list. Ki i ga izda urad za registracijo kazni in j ki ne sme biti starejši od treh mese-
Citajte in širita Primorski dnevnik!
cev. 2) zdravniško spričevalo kot z« izkaznice prve stopnje. 3) Potrdilo0! usposobljenosti kot za prvo stopnjo- j 4) Potrdilo o bivanju, c) Za šoferske izkaznice tret j« stopnje: 1> Splošni kazenski list, K' j ne sme biti starejši od enega mesec0 od dneva vložitve. 2) zdravniško spričevalo kot za drugo stopnjo. 3) .P°-| trdilo o usposobljenosti kot za drug0 stopnjo. 4) Potrdilo o bivanju.
ROK ZA OBNOVO
Imetniki šoferskih izkaznic, ki s° bile izdane pred 1. januarjem 104& morajo v času od 1. januarja do 38' aprila 1949 vložiti prošnje na tržašk' okrajni inšpektorat za civilno motorizacijo in transporte. Prosilci,’ ki h1 iz utemeljenih vzrokov do tega datd ma ne mogli vložiti prošnje, mora.it to storiti na (kasneje do 30. junij* 1949.
VELJAVNOST ŠOFERSKIH IZKAZ NIC IN KAZNI
Po 30. juniju 1949 bodo vse šo ske izkaznice, ki ne bodo obnovlj neveljavne. Kršitelji bodo kaznoi po kazenskih določbah, ki jih pre deva člen 4 dokončnega besedila zaščiti cest in prometa.
Ta ukaz stopi v veljavo z di objave v uradnem listu.
Koledar Gregorčičeve založbe za lelo 1949
V Gorici se Ko esar C. gori založbe za leto 1949 dobi v vsel venskih knjigarnah.
GORIŠKI
P IV E V NIK lloleda v Slovenski Benečiji
PODRUŽNICA UREDNiSTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749
Več smotrnosti pri gradnji ljudskih hiš
Mnogo se je že govorilo in pisalo o novih ljudskih hišah, ki so v gradnji po raznih goriških predmestjih. Ko bodo dograjene, bodo vsekakor nekaj pripomogle k omi-ijenju stanovanjske krize, zlasti še, če jih bodo pravilno dodelili in jih bodo dobili v prvi vrsti domačini in med temi najpotrebnejši.
Naj ob tej priliki omenimo nekatere pomanjkljivosti, ki smo jih opazili pri gradnji teh hiš. Naravno, da mora biti gradnja ljudskih hiš, čim cenejša. Na ta način se obremenijo preveč državne ali občinske blagajne, iz katerih gre denar za gradnjo, po drugi strani pa morajo biti tudi najemnine dovolj nizke, ker so hiše namenjene slojem, ki imajo najmanj denarja. Vendar bi bilo pri gradnji teh hiš potrebno upoštevati ne samo ceno kot golo številko, ampak tudi praktičnost in higiensko uporabljivost novih stanovanj.
Hiše blizu Podgorskega mostu, pa tudi one v Ločniku, so zidali v oddaljenem predmestju, ker je bilo tamkajšnje stavbišče cenejše. Kolikor pa je prihranjenega na ceni, bo dražja kanalizacija, napeljava elektrike in plina, ker gre na večjo razdaljo. To bo stalo verjetno vse skupaj še več, kakor če bi zi dali te hiše bliže mestnega središča. Čeprav je stavbišče zunaj mesta, kjer je bilo razmeroma mnogo cenejše, pa so vendar graditelji zidali nove hiše tako tesno skupaj, da druga drugo zasenčujejo in bo do prebivalci sosednih hiš lahko gledali drug drugemu v stanovanja.
Naravno da človeku, ki si želi Vsaj doma 'popolne sproščenosti, to ne more biti pogodu. Prav tako ni okrog teh hiš prostora za gredice s cvetjem in zelenjem, jcakor jih lahko vidimo pri novograjenih ljudskih hišah tudi po mnogo večjih centrih, kjer je stavbni prostor vse bolj dragocen, kakor pa v Gorici. Iz istega razloga so tudi dvorišča, ki so razporejena v notranjosti med hišami, temna in neprimerna za otroke, ker primanjkuje čistega Zraka in sonca.
Prebivalci teh od središča oddaljenih domov bodo verjetno ostali tudi brez primerne avtobusne zveze in bodo prisiljeni voziti se s kolesom, da bodo lahko prišli pravočasno na delo ali pa po drugih opravkih v mesto. Ker pa so graditelji ljudskih hiš pozabili napraviti kleti, bodo morali svoja kolesa in črva ter vse drugo navlako, ki jo Po navadi držimo v kleteh ali drvarnicah, držati v kuhinji ali pa kar spo sobah. Kako bodo tega vesele gospodinje, si menda vsak lahko predstavlja.
• V««, to in morda še marsikaj drugega bi ob racionalni uporabi prostora in materiala prav nič ne podražilo gradnje hiš, ampak bi nasprotno visoko dvignilo praktično vrednost, zlasti še. če bi bile zidane bliže središča.
Pri hišah, ki so sedaj v gradnji, tega seveda ni več mogoče upoštevati. Pač pa bi priporočali tistim, ki delajo ali potrjujejo načrte za gradnjo bodočih novih hiš, da bi hialo bolj upoštevali praktičnost hovih stanovanj v odnosu do vsakdanjega življenja in najosnovnejših Potreb njihovih bodočih prebivalcev. Ce lega ne bo, bodo te zgradbe zopet take «kasarne», kakor jih Poznamo iz polpretekle dobe in ki so bile leglo jetike in drugih podobnih bolezni.
Stednja električnega toka
Goriška prefektura javlja, da je Zaradi štednje z električnim tokom Prepovedana uporaba v sledečih Primerih:	1) proizvodnja vodne
Pare v električnih kotlih; 2) proizvodnja toplote z industrijskimi elektrotehničnimi napravami, ki se lahko nadomestijo z napravami za drugačno kurivo; 3) za ogrevanje javnih lokalov in zabavišč, trgovin, javnih in privatnih poslopij, delavnic in industrijskih naprav.
Za potrošnike, ki porabijo po 15 ali več kw, je določčno: 1) Da ne smejo potrošiti več toka, kot je bila največja potrošnja v času od maja do oktobra 1948; če je bila Potrošnja večja kot je predvidena v pogodbi, se mora ohraniti v me-
jah pogodbe. 2) Da ohranijo potrošnjo električnega toka na povprečni višini razdobja maj - oktober 1948.
Od teh omejitev so izveti javni uradi, mlini in pekarne. Potrošniki si morajo zabeležiti tedensko potrošnjo na posebne obrazce, ki jih bodo prejeli od dobavitelja električnega toka- Ti obrazci morajo biti vedno na razpolago pregledniku.
Po novem letu bo uvedena stroga kontrola glede potrošnje električnega toka in bo treba za vsako večjo potrebo zaprositi dovoljenje posebno pokrajinsko komisijo, ki ima svoj sedež na prefekturi.
Po teh predpisih bo dovoljen izvoz 2500 zavojev za december 1948 in januar 1949 skupaj, za poznejše mesece do maja 1949 pa je dovo-lje izvoz po 500 zavojev mesečno.
Poštni zavoji za Jugoslavijo
Zbornica za trgovino in kmetijstvo v Gorici obvešča vse zaintere. sirane, da je carinarnica v Trstu pooblaščena dovoliti pošiljanje poštnih zavojev v novopriključene primorske kraje Jugoslavije (Slovensko Primorje, Istra in Dalmacija).
Ti zavoji smčjo tehtati do 10 kilogramov in vsebujejo lahko do 4 kg raznih živil, med katerimi ne sme biti več kot en kg olja. Za ostalih 6 kg sme biti v zavoju obleka, higienski in razni drugi predmeti.
Te zavoje je treba predložiti carinarnici v Trstu za pregled in zapečatenje. Se prej pa je treba vprašati na podružnici Italijanske banke v Trstu za bančno dovoljenje.
Tek čez drn in strn na Goriškem
Fizkulturni odsek pri ZSM v Gorici je pričel pred kratkim s svojim delovanjem in sedaj razpisuje tekme čez drn in strn za prvenstvo na Goriškem in za pridobitev mladinskega pokala.
Za posamezne vasi, ki se bodo udeležile tega tekmovanja, velja sledeči razpored:
V Doberdobu bo tekmovanje za vasi: Doberdob, Jami je, Dol, Poljane in Vrh.
V. SovodnjaD za vasii Sovodnje, Peč, Gaberje in Rupa.
V Standrežu za kraje: Standrež, Gorica in Podgora.
V Pevini za vasi: Pevma, Oslavje in St. Maver.
V Steszerjanu bo tekmovanje za Steverjan.
Krožek, ki bi zmagal tri leta zaporedoma, si osvoji pokal za trajno.
Prvo tekmovanje bo 17. januarja v Doberdobu na progi 200 m za mladince in na 600 m za mladinke. Datum naslednjih tekem po ostalih krajih bomo še pravočasno javili. Pozivamo mladince in mladinke iz Doberdoba, Jamelj, Poljan, Dola in Vrha, da se dobro pripravijo za to tekmo in da se priglasijo v velikem številu k tekmovanju. — Fizkulturni odsek pri ZSM.
Iz Krmina
Razdeljemnje volnene ga blaga. Pri pooblaščeni trgovini Kerel Be-vilacqua v Krminu prodajajo te dni volnene Unrrine tkanine in sicer: Moško sukno tipa 1000 po 2700 lir m, moško sukno tipa 1001 po 2500 lir m, blago za moške suknje tipa 1111 po 2200 lir m, Za moške suknje tipa 1012 po 1900 lir m, blago za ženske površnike dvojna višina, tipa 1120 po 1500 lir m, moško sukno tipa 1015 po 800 lir za meter. Do tega blaga imajo pravico vsi potrošniki.
Predpisi za klanje prašičev. Občinska uprava sporoča, da morajo vsi zasebniki, ki nameravajo klati prašiče za lastno uporabo, javiti dan pred zakolom in pred živino-zdravniškim pregledom. Občinski živinozdravnik bo na razpolago vse dni vštevši nedelje ob 12. uri v občinski klavnici, vsak torek in petek ob 9. uri v Borgnanu v gostil, ni Abram Gon, ob 10. uri v mesni-
ALl SI 2E NAROČNIK •PRIMORSKEGA DNEVNIKA«
ci Stacul Erminio v Medeji in ob 12. uri v mesnici Macor Elvin v Brazzanu. Zivinozdravniku je treba predložiti jezik, pljuča in dihala zaklanega prašiča.
KINO
VERDI. 17: »Pismo neznanke« J. Fontaine in L, Jourdan.
VITTORIA. 17: «Kapitan Casanova«, J. Sutton.
CENTRALE. 17: »Bojazljivec in arena«, S. Barzizza in M. Castellani. MODtURNO. 17: »Naša ljubezen«, M.
Oberon in C. Corvin.
EDEN. 17: «Tajnost Šanghaja«, G. Tiemey.
!PRESKRBA
j Od 6. t. m. bo kruh bolj bel
Od 6. t. m. bodo prodajali kruh iz bele moke in sicer 79,5 odst. po ceni 85 lir za kg. Prehranjevalni uradi bodo pri obračunavanju odrezkov od 1. do 5. t. m. računali moko po 83.5 odst. in od 6. t. m. dalje pa 79.5 odst. Odrezke za prvih pet dni morajo vrniti do 6. t. m. občinskim prehranjevalnim uradom, ki bodo takoj obvestili Sepral o preostalih zalogah stare, bolj črne moke.
Razdeljevanje testenin podaljšano. Sepral javlja, da je razdelje. vanje po 2 kg testenin za mesec decembzer 1948 podaljšano do konca januarja.
Pooblaščene prodajalne kruha
Za januar in februar 1949 so določene kot pooblaščene prodajalne naslednje trgovine s kruhom: Goriška pekama, ul. Morelli; Jožef Gorjup, ul. Formica: Ivan Leghis-sa, ul. Arcivescovado; Anton Toso, trg Tommaseo; Stefan Viatori, kor. zo Roosevelt; Rafael Štolfa, trg Cavour; Pavla Kuljat, ul. Don Bo-sco; Gaetan Azzano, Ločnik.
Te prodajalne smejo prodajati kruh ne samo navadnim potrošnikom, ampak tudi tistim, ki imajo Živilsko nakaznico druge občine ali pokrajine s pečatom občinskega prehranjevalnega urada iz Gorice ttspaccio autorizzato«.
Pollelne nakaznice za krnele
Vsi pridelovalci, ki imajo polletno živilsko nakaznico, se obveščajo, da je njena veljavnost podaljšana do 30. junija t. 1.
Tudi za božične in novoletne praznike so se spomnili slovenski starši revnih otrok v Slovenski Benečiji in so šli med nje, da jim ponesejo prijateljsko besedo v domačem slovenskem jeziku in da obdarijo najmlajše z novoletnim darilom, ali kakor pravijo oni, s koledo.
Pretekli četrtek ob 13 uri so se zbrali otroci iz Ažle v neki hiši. Ker je bil sneg in slabo vreme, niso mogli priti vsi otroci iz bližnjih vasi, ampak so prišli samo njihovi starši. Neki domačin je imel kratek nagovor, v katerem j.e pozdravil navzoče in pojasnil, da Beneški Slovenci sedaj niso več tako zapuščeni kakor nekdaj in da jim pomagajo v njihovi borbi za svoje pravice tudi drugi Slovenci pod Italijo. Vendar pa je potrebno, da se tudi sami pobrigajo in delajo na tem, ker je predvsem od njihovega dela in zanimanja odvisno ali in koliko uspeha bo imela ta borba. Koleda in obdaritev otrok je star slovenski običaj in s tem dejanjem so pokazali Beneški Slovenci, da so tudi na tem polju enotni z ostalimi Slovenci, s katerimi imajo skupne šege in navade.
Po končani razdelitvi darov, ki so jih bili otroci zelo veseli, sta sledila še dva kratka nagovora. Govornika sta povabila mladino in prisotne starše k sodelovanju za poživitev slovenskega jezika in slovenske kulture, ki imata svoje korenine med ljudstvom po vsej deželi. Rimska vlada se je na mirovni konferenci v Parizu zavezala, da bo spoštovala narodno bitnost vseh Slovencev pod Italijo in torej tudi tistih v Benečiji. Zato je naša dolžnost, da teh pravic ne prosimo, ampak jih zahtevamo, ker so nam zajamčene. Zato nam morajo dati šole v našem jeziku in s slovenskim učiteljstvom, ter omogočiti, da se lahko ustanovijo in razširijo slovenska prosvetna društva po Benečiji in kulturno življenje na splošno.
Beneški Slovenci čutijo živo potrebo po slovenskih šolah. V zadnjem času so začele oblasti iz strahu, da bi ne bile prisiljene dovoliti slovenskih šol, ustanavljati italijanske šole celo v takih krajih, kjer jih doslej ni bilo. Tako je pred dnevi prišel v Ailo sam g. prefekt iz Vidma in se osebno pozanimal za primerne prostore za italijansko šolo v tem kraju. Le s težavo so iztaknili neki prostor, med tem ko so domačini pripravljeni žitvovati vse za šolo v svojem jeziku, ki bi lahko takoj dobila primerne prostore. Iz tega primera je razvidno, kakšnih šol si želijo Beneški Slovenci.
Podobno razdeljevanje kolede malim in šoloobveznim otrokom je bilo naslednji dan, v petek pred novim letom tudi v Sovodnjah, Lesi in Dolenji Mersi za otroke vasi tistih okotišev. Tudi otroci, kakor starši so ob tej priliki izrazili željo, da bi radi dobili tudi slovenske knjige in revije, zlasti mladinske, ker se tudi sami želijo učiti svojega jezika in se v njem izobraziti.
ako že nočejo graditi novega šol-! skega poslopja. Po vsej naši pokrajini imamo še vedno mnogo brezposelnih učiteljev in učiteljic tako slovenskega kakor italijanskega je. zika, ki bi jih lahko s pridom zaposlili v Debeležu in še v mnogih vaseh Slovenske Benečije, ki so trenutno brez šole.
Kako moieoio torej zahtevati, da bi se naša mladina kulturno dvignila, ako ji ne damo možnosti, da bi se vsaj osnovno izobrazila. Ni dovolj, da je naša mladež kulturno utrpela veliko škodo za časa fašizma. Tudi danes, ko vlada v Italiji demokracija, ako res vlada, so v tem pogledu še velike pomanjkljL vosti.
Nujno bi bilo, da bi končno italijanska država uvidela potrebe be-nečanskega ljudstva, rešila povolj-no šolsko vprašanje in tako omogočila naši mladini lepšo bodočnost in kulturni napredek.
Čedad
Potreba po novi šoli
Debelež, ki spada pod tajpan-sko občino v Karnahtski dolini, nima šole. Otroci morajo obiskovati šolo, kajpada le italijansko, v Kar-nahti, ki je oddaljena približno 1 uro hoda. Pot je slaba in strma, kajti Karnahta leži pod pobočjem Velikega vrha in često se dogaja v zimskem času, da otroci ne morejo domov zaradi visokega snega, dočim je v Debeležu, ki leži v dolini, še kopno. Matere seveda ne morejo puščati svojih majnih otrok na tako dolgo pot. Poleg tega bi morali otroci še zmrzovati v mrzli učilnici.
Zadnje leto je naraslo število šo-lobveznih otrok skoraj na 20, torej dovolj, da bi se v vasi preskrbela soba, ki bi služila za učilnico,
Malone vsak dan moramo pogolt. niti grenek očitek samo zato, ker smo Slovenci, ker ljubimo svoj jezik in zemljo. Zastrupljevalcev, ki bi nam .hoteli škodovati, ne manjka tudi v Čedadu. Kakor je znano, živi tu precejšnje število Slovencev. Nedavno so imele občinske oblasti nalogo, razdeliti nekaj zavojev brezposelnim. Med razdeljevanjem se je oglasila tudi žena, ki ima moža brezposelnega že dalj časa in kopico otrok, za katere ne more kupiti dovolj obleke niti dovolj hrane, da bi jih nasitila. Toda zanjo ni bilo paketa, ker je žena bivšega slovenskega partizana in bržkone zato nima pravice niti do te malenkostne podpore. Žalostno je slišati o takih primerih, ko se odklanja pomoč revni slovenski materi, ki živi z družino v največji bedi.
Solze so jo oblile in na tihem je ihtela, ko je dejal čadadski župan advokat Brosadola »Signora voi non avete diritto«, besede, ki bi se verjetno nadaljevale «ker ste Slovenci in komunisti«.
Sv. Tomaž
Izboljšajmo nerodovitna obcestne obronke
Qb vseh cestah, ki peljejo na razne strani 'od glavne obrežne ceste proti vasem in naseljem v notranjost Istre, je opaziti širše pasove — obronke, ki so zarasli z ro bidjem, trnjem in akacijevim grmičjem. Je to zelo rodoviten svet, kar dokazuje visoka trava in razna ze lišča, ki bujno rastejo med trnjem in grmovjem. Ponekod pravijo, da so jim ti obronki potrebni za odlaganje zemlje m drugega materiala pri čiščenju obcestnih jarkov. To sicer drži, toda veliko bolje bi bilo, če bi prej prečistili teren in odstranili trnje in brezkoristno grmovje. Tako bi pridobili večje površine dobre in rodovitne zemlje, kjer bi ,-pasla trava. in. v nptp.alo primerih tudi krompir, koruza, paradižnik in'dr,uga; tv t’»~V t--
Ni lepo videti takoj zraven njiv in vinogradov, kako se bujno razvijata trnje in robida. Pri nas imamo primer prav ob cesti, ki pelje proti Sv. Antonu. Tik gostilne «Pri rdeti zvezdi« je precejšnja površina takega grmovja. Kazalo bi da bi se tega lotili skupno s prostovoljnim delom. Koristi bi imeli na dve strani: prvič, kot že rečeno, bi pridobili precej dobre in rodovitne površine, drugič pa bi tudi cesti koristilo, ki je sedaj vsa zasenčena in stalno vlažna ter nikoli glad ka in suha.
Isto tako je v kraju Prade daljši ■pas takega zemljišča. To je bivša lastnina občine, danes pa KLO. Lastnik njive je želel odkupiti to zemljišče, da bi ga izboljšal, toda dobil je odgovor, da ni mogoče, ker sluzi za odlaganje zemlje pri čiščenju obcestnih jarkov. To nikakor ni prav. Tisti, ki, je za to odgovoren, bi moral biti še vesel, če bi se to zemjjišče izboljšalo. Saj bi vseeno lahko služilo za odlaganje zemlje in bi lastnik bil prav gotovo še vesel, če bi mu jo napeljali na izboljšani pas. Zemlja iz obcestnih jarkov je navadno zelo dobra in po nekaterih krajih delajo iz nje kompost (umetni gnoj), ki je zelo dobro gnojilo za travnike in sadovnjake.
Navedli smo samo dva primera, ki smo jih videli sami. Koliko pa jih je še po drugih krajih okrožja, ki čakajo razgovorov in debate. Naj bi o teh poročali tudi drugi kraji.
Pobegi
Mladina postavlja spomenik padlim borcem
Istra je vsa prepojena s krvjo sinov, ki so svobodo ljubili bolj kot svoje življenje. Ne zaradi sebe, ampak zaradi mladine, ki je komaj pričela spoznavati, kaj je Življenje pod terorjem črnega okupatorja, so odšli v gozdove, ki jih tu sestavljajo brin in redko grmičasto hrastje, ter od tam pričeli z uporom. Padali so kot borci, kot aktivisti, kot kurirji in tudi že kot kulturni delavci. Prav te dni nam je neka 70-letna mati na Pradah pravila, kako je izgubila tri sinove. »Nemci so jih uničili, da sem sedaj ostala skoro sama. In kako radi so imeli zemljo. Ce ie bilo potrebno, so znali voziti tudi avtomobil in zadnje čase tudi traktor. Vendar mj je v tolažbo, ko vidim, kako danes drugi dobro delam ih'“laže pogrešam veliko izgubo.«
Mladina v Pobegih se prav tega dobro zaveda: drugim, to je njej, so pripravili teren za setev, napredek in razvoj v svobodi. Zato pa pripravlja in dela za to, da bo tem padlim postavila njihove velike žrtve vreden snomenik. Ta bo stal na sredini med Pobegi in Cezarji Kamenia je že dovolj na mestu. Dva dni je delalo po dvanajst mladincev od osmih zjutraj do sedmih zvečer. Manika še nekaj več-iih blokov za stopnice.
Zvedeli smo, da bodo tudi bivši partizani obeh vasi dali svojo pomoč. da bo spomenik čim prej postavljen.
Tako se bo tudi ljudstvo teh dveh vasi dostojno oddolžilo svojim pad-lini Spomenik, ki ga bodo posta-bili Pobežani ih Cežarani, bo pričal o veliki veri v zmago, za katero so padali njihovi borci. Pričal pa bo tudi o veliki ljubezni domačinov do tistih, ki so v viharju revolucije s krvjo pisali po vinogradih. pašnikih, gmajnah in skalovju: «Za svobodo istrskega ljudstva!«.
Za praznike bo v zaporu
GOR/CA
Na podlagi tiralice, izdane od goriške sodnije, je tukajšnja policija včeraj aretirala 73-letnega Pechnicherja Ludvika iz ul. Baia-monti 10. Pechnicher bo moral odsedeti 15 dni v zaporu, kakor so določili na njegovi, upamo zadnji razpravi. Obsojen je bil namreč zaradi pijančevanja.
ISTRSKI ID N E V N I K
PODRUŽNICA UREDNISTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70
Sporazum o dobavi pitne vode
Istrskemu okrožju
Kot :imo na kratko poročali pred štirinajstimi dnevi, je bila v coni B STO-ja delegacija FLRJ zaradi sklenitve sporazuma o dobavi pitne vode istrskemu okrožju iz vodovoda na Rižani (Sv. Marija) in iz izvirkov pri Sv. Ivanu (Buzet).
Ker je po razmejitvi med STO-jem in FLRJ ostal ves vodovc-dski sistem, ki zajema izvirke pri Sv. Mariji na. Rižani in pri g v. Ivanu pri Buzetu, na ozemlju Jugoslavije, je bilo potrebno, da sta se po svojih opolnoinočenih delegacijah vlada FLRJ in VUJA, ki upravlja cono B STO-ja, dogovorili o tem vprašanju.
Ljudstvo iz vasi je večkrat vpraševalo, kako bo sedaj z dobavo pitne vode, - Prav zaradi tega poročamo na kratko o uspehih dogovorov.
Kakor zrano, je bil rižanski vodovod napravljen za oskrbo z vodo vsega severo-zapadnega dela Istre. Celotna vodovodna napeljava je razdeljena na dovodni cevovod od zajetja do čistilne naprave in dye oskrbovalni omrežji: visoko in nizko cono. Nizka cona poteka po dolini Rižane in se razcepi na dve veji, ki sta speljani vzporedno Z morsko obalo po obeh straneh Koprskega zaliva in dovajata vodo Ankai-anu, Kopru, Izoli, Piranu, Si-čolam, Portorožu in drugim manjšim krajem. V dolini Rižane sta oskrbovani še vasi Dekani in Ri-žana.
V času gradnje vodovoda je bilo število prebivalcev , visoke cone 32 tisoč, nizke cone pa 15.000. Vodovod je bil preračunan za 45.000 oseb v nizki coni in 21.000 oseb v visoki coni. Dotacija vode je bila za osebo visoke cone 132 litrov na dan in 111 litrov na dan za osebo nizke cone. Skupna potrošnja vode je bila preračunana na 7.776 m3 na dan.
Sporazum o dobavi pitne vode od strani Jugoslavije je bil dosežen in’ se nanaša na oba vodovodna sistema, tako na Rižani kot pri Buzetu.
Iz vodovodnega sistema na Rižani bo Jugoslavija kot lastnik obstoječih vodovodnih naprav dobavljala vodo severno-zapadnemu delu Istre V mejah STQ-ja, v količini 100 litrov na sekundo ali 8640 m3 na dan. Cona B STO-ja pa bo dobavljala iz čistilnih naprav, ki so na ozemlju STO-ja v coni B, 100 m3 prečiščene vode naselju Rižana in to na dan. Morebitnim potrebam po povišanju dobave -Vodg za cono B SXQ-ja, ki bi zahtevala preureditev cevovoda s čistilno napravo, se bo ugodilo v mejah izdatnosti izvirov na podlagi posebnega sporazuma. Prav tako se bo ob zgraditvi vodovoda za visoko cono na ozemlju cone B STO-ja sklenil poseben sporazum o morebitni preskrbi z vodo nekaterih bližnjih naselij na ozemlju FLRJ, v kolikor bodo za to dane možnosti.
Za pitno vodo, katero bo dobavljala Jugoslavija istrskemu okrožju, bo to plačevalo le vodarino, ki bo obstajala iz stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih naprav na ozemlju FLRJ.
■ V enem mesecu bosta imenovana od obeh zainteresiranih strani po en predstavnik v mešano komisijo, ki bo imela nalogo nadzorovati pravilno izvrševanje sporazuma. Prav tako bo ta mešana komisija sprejemala ugotovitve in pritožbe obeh vodovodnih uprav in skrbela, da bodo odpravljene vse morebitne pomanjkljivosti. Naloga te komisije bo tudi skrb za dobavo potrebnega materiala za vzdrževanje in obratovanje vodovodnih naprav.
Stroj mu je zmečkal prste
GORICA
V podgorski predilnici se je težko ponesrečil 38-letni Zigeri Jožef iz ul. Don Bosco 41. Pri delu mu je namreč v zagrabil roko stroj ter mu zmečkal sredinec desne roke in laže opraskal kazalec.
Obroki zajamčene preskrbe
v Istrskem okrožju za januar
Težki delavci z nakaznico R-l prejmejo dnevno 700 g kruha na en odrezek ali na vse odrezke 16275 g pš'enične moke. 2000 g koruzne moke na odrezka R-l—K-l, 1200 g maščob na odrezke 101—102, 103—104, 1500 g sladkorja na oba odrezka 121—122, 3000 g mesa na vse odrezke 111—112, 113—114, 300 g mila na odrezek 125, 2000 g ječmenove kaše ali'’ fižola na odrezek 126 in 3000 g testenin ali bele inoke na odrezek R-l—K-2.
Srednji delavci .z nakaznico R-2. prejmejo dnevno na en odrezek 500 g kruha, ali na vse odrezke 11.625 g pšenične moke. 2000 g koruzne moke na odrezek R-l—K-l, 1100 g maščob na vse odrezke 201—202, 203—204. 1200 g sladkorja na oba odrezka 221—222, na vse odrezke 211—212, 213—214 2400 g mesa, 300 g mila na odrezek 225, 2000 g ječmenove kaše ali fižola na odrezek 226, 2000 g testenin ali bele moke na odrezekR-2—K-2.
Lahki delavci z nakaznico R-3. bodo dobili dnevno 400 g kruha na en odrezek, ali na vse odrezke mesečno 9400 pšenične moke, 1000 g koruzne moke na odrezek R-3—K-l, 1000 g maščob na vse odrezke 301—302, 303—304, 1000 g sladkorja na oba odrezka 321—328, 2000 g mesa na vse odrezke 311—312, 313—314, 300 g mila na odrezek 325, 1000 g fižola ali ječmenove kaše na odrezek 326, 1000 g testenin ali bele moke na odrezek R-3—K-2.
Dojenčki z nakaznico D-l bodo prejeli na en odrezek dnevno 300 gramov kruha, ali mesečno na vse odrezke 6975 g pšenične moke. 1000 g koruzne moke na odrezek D-l— K-l, 400 g maščob na vse odrezke 401—402, 403—404, 750 g sladkorja na oba odrezka 421—422, 600 g mesa na vse odrezke 411—412, 413—414, 300 g mila na odrezek 425, 1000 g testenin ali bele moke na odrezek D-l—K-2.
Mladina od 2 do 7 let z nakaznico D-2 bodo prejele 300 g kruha dnevno na en odrezek, ali mesečno
na vse odrezke 6975 g pšenične moke, 1000 g koruzne moke na odrezek D-2—K-l, 600 g maščob na vse odrezke 501—502, 503—504, 750 g sladkorja na oba odrezka 521—522, 1000 g mesa na vse odrezke 511—512, 513—514, 150 g mila na odrezek 525, 1000 g testenin, ali bele moke na odrezek D-2—K-2.
nico D-3 'tippfSela dn^fno'350 g kruha na ej» odrezek.. ali. ®esečno.
na vse odrezke 8135' g' pstnfSro ifto-ke, 2000 g koruzne moke na odrezek D-3—K-l, 800 g maščob na vse odrezke 601—602, 603—604, 800 g sladkorja na oba odrezka 621—622, 1200 g mesa na vse odrezke 611—612, 613—614, 150 g mila na odrezek 625, 1000 g ječmenove kaše ali fižola na odrezek 626.
Splošne nakaznice G-l dajo pravico do prejema 300 g dnevno na en odrezek, ali mesečno na vse odrezke 6975 g pšenične moke in 1000 g koruzne moke na odrezek G-l—K-l, 600 g maščob na vse odrezke 701—702, 703—704, 600 g sladkorja na oba odrezka 721—722, 1600 g mesa na vse odrezke 711—712, 713—714. 150 g mila na odrezek 725.
Splošne nižje nakaznice G-2 opravičujejo do prejema 250 g kruha dnevno na en odrezek, ali mesečno na vse odrezke 5810 g pšenične moke, 1000 g koruzne moke na odrezek G-2—K-l, 400 g maščob na vse odrezke 801—802, 803—804, 1000 g mesa na vse odrezke 811—812, 813—814.
Potrošniška nakaznica za kruša-rice po vezanih cenah VC-K daje pravico do prejema 7000 gr enotne moke na odrezek VC-01 in 5000 g koruzne moke na odrezek VC-02.
Potrošniška nakaznica maščobe po vezanih cenah VC—M upraviču-čuje do prejema 800 g maščob na odrezek VC-M-21.
Potrošniška nakaznica za milo in razno po vezanih cenah VC-R opravičuje do prejema 100 g sladkorja na odrezek VC—M-101, 300 g mila na odrezek VC—R-102.
Dopolnilne nakaznice za noseče žene in bolnike izven bolnic.
Noseče žene imajo pravico do prejema 500 g maščob, 1600 g sladkorja in 1500 g mesa.
Bolniki izven bolnice pa prejmejo 500 g maščob, 1000 g sladkorja in 3000 g mesa.
Tobaka prejmejo potrošniki po 140 g na odrezke 21, 22, 23, 24. Na rdeče nakaznice (za žene) se deli ista količina.
Vsi trafikanti morajo oddati do vsakega petega v mesecu točen obračun o prejetih in izdanih tobačnih izdelkih okrajnemu gospodarskemu odseku ter predložiti odgovarjajoče odrezke, x nasprotnem primeru ne bodo prejeli novega kontingenta tobaka.
Petroleja prejmejo vsi potrošniki isto količino kot v mesecu decembru 1948. Obračun odrezkov je dostaviti okrajnemu gospodarskemu odseku, ker se bo izdalo novo nakazilo le na podlagi tega obračuna.
Mesečnemu obračunu izdanih živil na nakaznice «VC» je priložiti tudi odgovarjajoče odvzete — nakupne bone.
Živila na nakaznice «VC» smejo prodajati samo kmetijske zadruge.
Trgovcem ali zadrugam je prepovedano izdajati hrano na že odrezane odrezke.
V kolikor imajo trgovine zaloge, lahko pričnejo takoj izdajati akontacije na podlagi gornjih obrokov.
Delitev se zaključi dne 25. januarja razen na kruh in meso.
Razvoj zadruge
V avgustu preteklega leta smo postaviii v naši vasi za vse območje krajevnega LO kmečko zadrugo. Kot po drugih krajih, je bilo tudi pri nas v začetku precej težav. Te pa so postopoma odpadale in ljudje so videli, kako je bilo prav, da lahko doma dobijo potrebne oblačilne, kuhinjske in druge predmete.
Najbolj zgovoren dokaz, kako ie zadruga v kratki dobi štirih mesecev napredovala je račun, ki smo ga napravili ob zaključku leta. Zadruga je razdelila med člane čez 1,500.000 lir raznega blaga po vezanih cenah.
KnieliishfoMeoa okrožja
PRIPOROČLJIVE PLEMENITE TRTE. KATERE PRIDEJO V POŠTEV ZA PREDELAVO TIPIČNIH VIN, SO:
A) Za bela vina: Moškat, znana kvalitetna vrsta, ki jo priporočamo v Bujščini, posebno za rajon Momjan, Merišče ter za predele v območju Krkavč in Šmarij. V Koprščini je beli moškat manj odporen Proti boleznim in obenem zelo občutljiv pri žveplanju. z a ta okraj Pride v poštev predvsem borgonja, ki dš v vseh primerih 4 - 6% več sladkorja kot ostale vrste. Malvazija, čeravno uspeva, ni tako do-hosna. Ta sorta pride v poštev v Bujščini, posebno v rajonu Buje Novi grad, Brtonigla, Umag. Naši kmetje v Koprščini jo ponekod Zamenjujejo za borgonjo. Vendar so te vrste različne. Malvazija ima zeleno-rumenkaste jagode, večje od običajnih in da zato občutno večji pridelek. Borgonja ima bolj zbite jagode. Borgonja, čisto sortna, da vino boljše kvalitete. Ima pa to slabo lastnost, da je podvržena gnitju in jo napadajo ose. Od ostalih sort je znana malaga, katera da dobro vino in pride obenem v poštev kot namizno grozdje.
B) Za črna vina- istrski refošk, znana vrsta na inozemskih tržiščih. Goji se na prav taki trti kot kraški teran v okolici Duto-Valj in Tomaja, Uvedena je posebno v koprskem okraju (Izola). Ta Zelo odporna in rodovitna vrsta da cenjeno buteljčno vino. Druga ■cenjena sorta, priporočljiva za celo okrožje, je «Barbera«. Uporablja se obenem za izboljšanje refoška. Upoštevana vrsta za vste-kleničenje je «kabernet». Mora pa se poprej dobro očistiti. Za Vstekleničenje je vino uporabno šele po enem letu. Na tržišče mora Priti 3-4 leta staro, da doseže svojo pravo vrednost. Qd ostalih vin h r idej o v poštev «marzemin» in «barzemin».
Ce hočemo vina ohraniti sladka za steklenice, jih moramo Predvsem filtrirati. Vsebovati pa morajo najmanj 12% alkohola in
4% sladkorja. Na ta dejstva moramo računati že v času trgatve (uporaba mostimetra!).
NAMIZNO GROZDJE. Na našem teritoriju se posveča premalo pozornosti produkciji namiznega grozdja, tržišča zahtevajo velike količine tega grozdja; namesto tega pa se izvaža navadno. To bo v bodočnosti nemogoče in zato moramo gojiti tudi namizno grozdje.
Najbolj priporočljive vrste so: regina, hamburški moškat, izabela in Malaga-
Velika napaka naših kmetov je, da večkrat uporabljajo namizno grozdje za predelavo vina. To grozdje ima nizek odstotek sladkorja in kot tako da vino slabše kvalitete. Tudi donosnost v vinu je nizka. To velja v splošnem za vse samorodnice, kot izabelo in podobna.
SADJARSTVO
Zadiujoa klet t Bujak
Kakor pri vseh kmetijskih panogah tudi v sadjarstvu ne smemo biti starokopitni. Preusmeriti moramo dosedanji način dela in gojitve sadnih dreves. Naši sadni pridelki so znani na inozemskih tržiščih, vendar se nismo Sfe odločili E a tipične vrste, katere zahtevajo tržišča.. Naša produkcija ni še pravilno usmerjena. Na tržišča prihaja še vedno prevelik sadni izbor. Tudi sortiranju sadja se že ne posveča dovolj pažnje. Na razstavi smo imeli priliko videti, kako naj se sadje odpošilja na Zunanja tržišča. Naše sadje prihaja na tržišča »več ali manj poškodovano od bolezni ali škodljivcev (črvivost, rakavost i.t.d.) Ce vzamemo v poštev število sadnih dreves, lahko rečemo, da je naša produkcija zelo nizka. Glavni vzrok temu je zanemarjanje sadnega drevja. Drevesa moramo gojiti in oskrbovati ves čas njihovega razvoja. Sadno drevje moramo okopavati, obrezovati in gnojiti. Posebno pozornost moramo posvetiti zatiranju sadnih škodljivcev in bolezni. V koprskem okraju n. pr., so breskve podvržene kodravosti (Exoascus deformans). Bolezen nam je zadnja leta uničila ponekod skoro celoten pridelek. Bolezen lahko uničimo v nekaj letih s pravočasnim in pravilnim škropljenjem z raztopino modre galice. Proti raznim škodljivcem in boleznim se uspešno borimo s preparati, kot so n. pr. arzenati, tobačni ekstrakt, karbolinej, žveplo, modra galica i.t.d., katere imamo na razpolago pri naših zadrugah. Poedinec si večkrat ne more pomagati. Nastopati moramo organizirano in enotno. Družiti se moramo v sadjarskih zadrugah. Zadruga nam lahko nabavi potrebna in odgovarjajoča sredstva.- Uporabljati moramo motorne sadne škropilnice. Držati se moramo navodil in nasvetov kmetijskih odsekov in delati načrtno, V Sloveniji bi bili prišli ob ves pridelek
*. -v.. :vr-.'
Obrezovanje brušk v nasadu
jabolk in hrušk, katerega ogroža že več let ameriški kapar, ; bi ne delali načrtno in enotno.
Velika ovira v razvoju sadjarstva pri nas je pomanjkanje sat V preteklosti smo sadike uvažali iz Italije. To ni pravilno. St moramo doma vzgojiti sadike, ker naše talne in podnebne razm zahtevajo doma vzgojena stebla. Nujno potrebno je, da imamo se svojo drevesnico. Pešk in koščic od nežlahtnih vrst je pri nas ob samo poiskati jih je treba. Cepiče priznanih dobrih vrst imamo do in cepljenje tudi ni velika umetnost. Odločiti se moramo za goji predvsem srednjih in nizko-debelnih dreves. Nizko drevje lažje obi ramo in škropimo. Na trgu plačujejo lepo in debelo sadje še enk dražje kot drobno. Zato moramo stremiti za tem, da bo naše sa< debelo. To pa dosežemo z redčenjem preobloženih dreves, razredčenjem začnemo 20 dni po končanem cvetenju Po potr redčenje ponovimo 14 dni zatem. To opravilo pa nam je omogoče le na drevesih srednje in niške rasU.	(st nadaljuje)
-4-
4. januarja 1949
V up vi
sovfreh lefih pogozdili 23.000 ha
KAMNITA KRAŠKA POVRŠINA V DINARSKEM GOROVJU.
Pogozdovanje pomeni kakor melioracije na splošno pridobivanje, povečevanje koristnih, rodovitnih površin zemlje. Zato je treba pogozdovalna dela uvrstiti med tiste pomembne ukrepe za razvoj socialističnega kmetijstva, ki so značilni za razdobje socialistične graditve pri nas. Pri pogozdovanju nedvomno ne gre le za to, da popravimo veliko škodo, ki jo je povzročil okupator; tudi gozdarstvo spada v plansko gospodarstvo in smotrno obnavljanje, vzdrževanje ter gojitev gozdov je del našega splošnega gospodarskega programa. Gozdovi so zaklad naše ljudske države; ta bodo pa tudi ostali: tega zakladi ne bomo izčrpali, kakor se n. pr. izčrpajo prej ali slej rudniki, ker ga bomo ne le porabljali ,temveč tudi bogatili.
Naši gozdovi niso trpeli le med okupacijo, temveč že prej v roparskem kapitalističnem gospodarstvu, Kapitalisti so brezobzirno uničevali gozdove zaradi profita, ki je bil nad vsemi drugimi interesi. Iztrebili so zlasti gozdove neposredno ob cestah in železnicah, kjer je bila sečnja «rentabilna», medtem ko se je drevja dušilo in gnilo v odročnih gozdovih. Pogozdovanju posek
gore posebej naglasil, kako velikega pomena je gozdarstvo in gojitev gozdov za pasivne pokrajine. V Cmi gori bodo med petletko pogozdili okrog 3000 ha goličav. Meliorlrali pa bodo približno 10.000 ha z grmičevjem poraslih zemljišč. Do srede novembra so izpolnili plan jesenskega pogozdovanja do 20 , tako da jih čaka še precej dela. — Na našem Krasu, v Slovenskem Primorju in v Istri bodo v tej jeseni pogozdili in meliorirali okrog 2000 ha goličav in grmičevnatih zemljišč. V Istri in Slovenskem Primorju je še okrog 60.000 ha kraških goljav in 17.000 hektarov grmičevnatih zemljišč.
Stara Jugoslavija je v tridesetih letih pogozdila komaj četrtino površine, ki je bila pogozde-denar po osvoboditvi. Niso še minila niti tri leta, ko smo v novi Jugoslaviji pogozdili približno 23.000 ha. Pogozdovalna dela Zavzemajo od leta do leta večji obseg. Takoj po osvoboditvi je bilo treba hiteli, ne le da M čim-prej popravili škodo temveč da bi tudi preprečili nadaljnje propadanje gozdov, ki so bili med vojno deloma požgani in so se v njih razpasli škodljivci. Samo na .področju LR Hrvatslce je bilo po
GOZD NA MARJANU, ZASAJEN NA DOCELA GOLEM SKALNATEM POVRŠJU, NAM PREPRIČEVALNO PRIPOVEDUJE. DA JE MOGOČA POGOZDITEV VSEH NAŠIH KAMNITIH KRAŠKIH PODROČIJ. OBNOVLJENI GOZD JE SE TAKO MLAD. DA SE SE NI MOGLA NABRATI HUMUZNA IN PREPERELA
PLAST.
niso posvečali primerne pozornosti. Zmogljivost gozdnih drevesnic je bila mnogo premajhna. Zato ni čuda, da je predvojna sečnja v naši držam presegala za 3S prirast, L. 1939. s v vsej državi pogozdili samo 9046 hektarov. Prav tako niso smotrno in ne rfoooU 'učinkovito zatirali gozdnih škodliivcev in bolezni. Razen tega so povzročali veliko škod n gozdni požari, ker ni nihče skrbel za primerno zaščito gozdov. Sorico tega je še tem občut-nejša škoda, ki io ie povzročil okupator. Ocenili so jo na 20 milijard dinarjev.
Pogozdovalna dela med petletko spadajo med najvcčie naloge, saj bo treba po vsej državi pogozditi 100 090 ha nol^av in krasa. Razen tega bo treba še me-liorirati zanemarjene ali srloh nepopolne, pregoste ali preredke gozdove z nerravilnim serto-em; gozdne površin'' ali gozdove bo treba tzho'<šntf na Površini 150.000 ha. Ce delo enakomerno razdelimo na pet let je treba vsako leto pogozditi 20.000 ha poljan fn krasa, meliorirati pa po 30 000 hn gozdov. Kako tetama je ta naloga, razvidlmo iz tega, da ie treba hkrati ustanavljati primerne drevesnice:	izbirati
najprimernejše vrste drevia. za posamezna področja: saditi drevesca na zelo veliki’ površinah, tako da bodo v resnici tudi rasla To ra romenl. da ie tre’ a mobilizirati velike množice Hudi in o-monočiti strokovno vodstvo ter nadzorstvo pri pogozdovalnih
delih. Zakai ne gre le za to da pogozdimo toliko in toliko hektarov zemljišč, ampak da delo dobro opravimo ter tla t: resnici pogozdimo.	«
Pogozdovanje na kraških po-rlrcčih ima še tem večji pomen, zak.a: Kras sega na stotine kilometrov skozi izr-zito vasivne pokrajine. Tovariš Kidrič ie na ustnnoimem kongresu KR Cme
osvoboditvi nad 25.000 ha zemljišč, ki jih je treba čimprej pogozditi ali meliorirati. Največ goljav. nosek, pogorišč itd. je v Dalmaciji in Istri.
Med petletko morajo opraviti največja pogozdovalna dela v Bosni in Hercegovini, 'i o je razumljivo, ker so v tej ljudski republiki največja gozdna področja. Letos marajo pogozditi 5000 ha posek in pogorišč, kraških in drugih goličav pa popolnoma na novo pogozditi 1500 ha. Razen tega morajo meliorirati grmičevnata zemljišča in zanemarjene gozdove na površini 16.000 ha. V ta namen so med drugim določili organizacijo številnih semenskih posta) in ureditev skladiič za seme gozdnega drevia, ustanovitev gozdnih dre-vesnic itd. Nadalje ustanavljajo centralno drevesnico na Ru-preškem polju za pogozdovanje velikih področij. Zbrati nameravajo 250.000 kg semena, drevesnice bodo d-le nad 15 milijonov drevesc
V LR Srbiji morajo v tej jeseni pogozditi 4786 ha goličav. Spomladi so pogozdili 2714 ha zemlji tč. V oiii Srbiji morajo posvečati posebno pozornost zlasti nekaterim nevarnim hudourniškim področjem. V tiečini okrajev se pogozdovalnih del udeležujejo velike množice. Po poor-jini pogozdenih površin so dosegli doslej lepe uspehe. V nekaterih okrajih so se pogozdovalna dela končale že do srede novembra.
Tudi v Vojvodini letos pogozdujejo precej velike površine. Tam imajo pogozdovalna dela nekoliko drugačen pomen in značaj kakor v pokrajinah z velikimi gozdnimi področji ali na Krasu Pogozdujejo predvsem zemljišče, ki jih ni bilo mogčče uporabiti za poljedelstvo ali kakšno drugo kmetijsko panogo. Poseben no m m pa imajo pogozdovalna dela v Vojvodini v krajih,
kjer so potrebni gozdni pasovi, da bodo varovali polja pred močnim vetrom.
Na Kosovem in Metohiji nameravajo v tej jeseni posaditi 5 milijonov gozdnih drevesc. Do srede novembra so jih posadili okrog milijon Pogozdovalna dela so se razmahnila v vseh okrajih.
Sladkorna letina
Evropska sladkorna proizvodnja letos odlično kaže. Iz vseh držav naieea zaledja, tako FLRJ, Madžarske, CSR in Poljske prihajajo vesti o viških, ki bodo ostali za izvoz, podobno stanje je v drugih državah. Londonski krogi cenijo, da bo svetovna proizvodnja sladkorja dosegla letos 31 milijonov ton nasproti 22 milijonov ob koncu vojne.
LIR
PREJŠNJI	ZNESEK .	854.781
MAGDA	.....	1.000
N. N.................... 200
N. N. B.	.....	500
PAHOR ROMAN	.	.	1.000
CAHARIJA DORA .	300
KLINC IVANKA	.	.	150
DRUŽINA UMEK	;	.	50
VOUK ALOJZIJA	.	;	100
SKRL IVICA .	.	;	500
URSIC MARIJA	.	.	100
SKUPAJ.............. 858.681
Vse zgoraj navedene vsote so bile nabrane z akcijo društva Stmon Jenko.
v * b
OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1/1., pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškem ozemlju in pri upravi cPrimor-skega dnevnika» ul. Ruggero Manna št. 29. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
C G	DAH	T_¥_0
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE |
KI sp, 1
politika in tržaški sejem
Nenadoma se vrste članki o odnosih italijanskega gospodarstva do vzhodne Evrope. Kriza, ki jo občuti industrija, ki išče novih trgov, ker na zapad ne more izvažati dovolj in krita pristanišč ob jadranski obali na 'aščata občutno. Hkrati pa De Gašper i po navodilih angloamerišklh pi elektorjev, Vatikana in vsled podpihovanja zastopnikov sdalmatinHcih in julijanskih» gospodarstvenic kov-esulov, ki jih zastopa na zborovanjih Confindustrie prosluli Rainerjev prefekt dr. Coceani, skuša storiti vse, da ne bi bito prometa z vzhodom, ki krši uosnovne ekonomske principe», kakor je grmel tržaški De Ga-speri-Palutan na tržaškem radiu.
Proti reakcionarni politiki
V
katoliške cerki/e na Češkoslovaškem
V zadnjem času je zbudila reakcionarna politika katoliške cerkve na Češkoslovaškem velik odpor in nezadovoljstvo v najširših vrstah prebivalstva, zlasti po tem, ko se je zvedelo, da različni katoliški duhovniki in samostani aktivno podpirajo sovražne akcije proti državi, za kar so seveda morali biti postavljeni pred redna sodišča. Prav tako so v zadnjem času množe resolucije naprednih organizacij in nekatoliških cerkva, ki obsojajo to izdajalsko delovanje katoliške cerkve na Češkoslovaškem. Moravski odbor Zveze bojevnikov za svobodo v Brnu, Iti združuje vse partizane, legionarje in člane ilegalnih pro-tinacističnih organizacij, je sprejel na svoji zadnji seji memorandum, v katerem med drugim poudarja:
«Moravski odbor Zveze bojevnikov za svobodo V Brnu zahteva od voditeljev rimsko-katoliške cerkve, da očisti svoje vrste in da izključi nekatere duhovnike
in cerkvene dostojanstvenike, ki V raznih mestih republike kažejo sovražno razpoloženje do ljudsko demokratičnega režima in se v nekaterih primerih dopuščajo zločini proti varnosti naše države. Ne soglašamo s tem, da bi cerkveni organi molče gledali na sovražno delovanje nekaterih duhovnikov. ki a svojim protidržavnim rovarjenjem dokazujejo, da so v njih ie zakoreninjeni ostanki fašizma. V domnevi, da imajo zaslombo v cerkvi, vodijo skupno in v zvezi z reakcionarnimi elementi v tujini nezakonito podtalno delovanje proti republiki in hočejo onemogočiti njeno hitro konsolidacijo.
Ogorčenje je povzročilo tudi pastirsko pismo rimsko-katolijkih j škofov, v katerem trdijo, da bodo j katoličani morda postavljeni pred izpit zvestobe katoliški cerkvi, podobno kakor je bilo po prvi svetovni vojni. V tem pastirskem pismu je proglašena katoliška cerkev kot edino prava in sveta cer-
kev, vse ostale nekatoliške cerkve so pa nazivane sekte. Nekatoliške cerkve so se v javnem dogovoru zelo ostro postavile proti pastirskemu pismu in so ugotovile, da se v njem kaže radikalna sprememba stališča do ostalih cerkva, kar je vsekakor v zvezi s spremembo političnih in socialnih razmer na Češkoslovaškem po februarju 104«, ie ti, to, ker je še 2. februarja 1948 rimskokatoliška cerkev skupno z ostalimi krščanskimi cerkvami manifestirala za svetovni mir in je bila ini-ciator te manifestacije. Vekato-liške cerkve vidijo v tem poizkus, da bi bila še boli utrjena moč rimsko-katoliške cerkve s pomočjo onega življa, ki nima pozitivnega odnosa do ljudske demokratične ureditve Češkoslovaške republike. Na namigovanja, kakor da bi stala rimsko-katoli-ška cerkev na pragu nekega preganjanja, kot se omenja v pastirskem pismu, v odgovoru nekatoliških cerkva, pravijo:
KAJ HOČE
DE GAULLE
7
«D« Gaulle namerava v Franciji upostavitt režim enega samega človeka. Ne morem si misliti nikogar, ki bi vzbujal V meni večje nezaupanje...*
(F. D. Roosevelt)
Po enem letu molčečnosti se je Churcillov protežiranec general De Gaulle spomladi 1947 znova pojavil na političnem torišču Francije in postal potujoči politik. Okrog sebe je zbral skvplno kolaboracionistov, špekulantov in bivših gestapovskih agentov (kakor je polkovnik Caminetti, ki je med nemško okupacijo izročil Ge-stapu 14 angleških padalcev) in tako potuje po deželi, ustanavlja podružnice svojega gibanja ((/.hiranje francoskega naroda* in ponuja zdravilo za rešitev Francije —■ originalni fašizem, znan pod imenom degaullizem, ki ga, kakor tudi svoje «znamkice javne rešitve* skuša čim bolj plasirati in vnovčiti.
Medtem ko se je samozvani ((rešitelj* napotil na jug, kjer se je čisto slučajno sestal s svojim zaščitnikom in učiteljem Churchillom, je hkrati poslal svojega brata in somišljenika Pierra de Gaullea čez ocean. Kakor se je zvedelo, je bila glavna P kr rova naloga, da bi s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva diskutiral o generalovi taktiki v bližnji bodočnosti in prejel njihove nadaljnje nasvete. Pierre de Gaulle je odpotoval v New York, da bi prepričal ameriške dobrotnike, da so njihovi dolarji dobro investirani in da bo v Franciji kmalu zavladala čvrsta roka*, ki bo uveljavila tisto, kar od nje zahtevajo in pričakujejo. Rekej je, da je Marshallov načrt najboljše orožje v borbi proti komunizmu.
Toda medtem ko so Pierra v New Yorku sprejeli prisrčno in odprtih rok, so sprejeli »reditelja* Francije na njegovi turneji z žvižganjem in negodovanjem, tako da je sklenil zaradi ((preutrujenosti* prekiniti svoje potovanje. Vendar pa je, da bi praktično pokazal svoje rešilne metode, Inscenira! zadnji dan svojega potovanja v Grenoblu krvavo parado, ki je močno spominjala na izgrede nekdanjih ((rešiteljev* In »osvoboditeljev* v črnih, zelenih in drugih raznobarvnih srajcah. De Gaullovi oboroženi odredi so v Grenoblu povzročili Incident, z revolverji in gorjačami so napadli prebivalce, ki so priredili protldegaul-■ovske demonstracije.
Zakaj de Gaulle povzroča nerede? 'lekatere podrobnosti nam odgovore la to vprašanje.
Tako Imenovani »modri načrt* generala de Claulla, ki v pohlepu po
oblasti pripravlja zaroto reakcije proti svobodi in neodvisnosti francoskega naroda, predvideva vrsto sabotaž in neredov širom po vsej državi, vrsto provokacij in terorističnih dejanj, spričo katerih bi se Francozi prepričali, da jim j« potrebna »čvrsta roka*, ki bi napravila v državi red in mir. V ugodnem trenutku bi kak falzificlran do-' kuznent, kakor odkritje komunistične zarote, kak »požar rajhstaga* pripomogli »čvrsti roki*, kot pretveza, da bi se nasilno polastili oblasti, da bi postavila demokratične stranke in množične organizacije izven zakona in tako zadušila sleherni organiziran odpor množic. To je načrt »rešitve Francije*, za katerega uresničenje ima de Gaulle na razpolago privatne sile v raznih oblikah; poleg svojih oboroženih odredov, «skupin državljanske vojne*, tako imenovane službe reda, ki jo je organiziral polkovnik Remy, poleg svojih oboroženih oprod, poleg celotne francoske reakcije, ki mu služi z dušo in telesom, je de Gaulle navezat stike s svojim somišljenikom, poljskim izdajalcem Andersoni, ki je v Franciji zgradil široko razpredeno mrežo terorističnih organizacij in centrov za sabotažo, znano ^
pod šifro F 2., Preko Andersa vodijo niti v Vatikan, čigar Komisija za pomoč beguncem, je figovo pero za špijonsko organizacijo, ki tudi sodeluje v pripravljanju degaullov-skega puča. Končno je list «Ordre de Pariš* svojčas pisal, da bo ((francoska jurišna divizija, ki je že formirana v Španiji, v pravem trenutku poslana v Francijo za pohod na Pariš po vzorcu pohodov na Rim in Berlin*.
Toda francoski narod ima o tem načrtu drugačno mnenje, ki je tudi tokrat prišlo do izraza v protestnih demonstracijah proti »rešiteij-skiro* idejam generala d'e Gaulla. Ljudstvo vprašuje francosko vlado »tretje sile*, ki dejansko uveljavlja degaullovsko politiko in utira pot de Gaullovi diktaturi, zakaj de Gaulle razpolaga s privatno motorizirano policijo, zakaj njegove tolpe razpolagajo z orožjem. Francosko ljudstvo vprašuje, v čigavem imenu in v čigavem interesu de Gaulle za-piavlja ljudsko premoženje, kajti notranji minister Jules Moch je sam priznal, da je de Gaullov turizem samo letos veljal Francijo nad deset milijonov frankov.
B. D.
«Vsi smo priče polnega in svobodnega življenja pripadnikov rimsko-katoliške cerkve. Nikdo ne brani našemu katolicizmu svobodno in versko izživljanje. Ce že obstaja kaka napetost med državo in katoliško cerkvijo, potem gre za vprašanje premoženja in za politiSno-socialno stališče rimsko-kateliške cerkve do socialističnega reda, ne pa za vero in za versko svobodo. Vidimo, da na ta način postaja rimsjco-katolšška cerkev pribežališče mnogih ljudi, ki gledajo na njo iz svojega političnega prepričanja in iz Iju-
Let'antski sejem v Bariju je dosegel letos velik uspeh. Italijanski gospodarski krogi so bili zadovoljni z naročili, inozemski razstavljalci (FLRJ je imela tam svoj paviljon) pa tudi. Vodili so organizacijo strokovnjaki-gospo-darstveniki resno, objektivno in vljudno: spominjamo se, da so izdali publikacije, vabila, organizirali članke v listih itd. v jezikih raznih držav in narodov, ki so bili na sejmu udeleženi. «11 Globo:* in drugi listi so prinesli članke v srbohrvaščini, turščini, češčini, angleščini itd.
Te dni pa se Silvio Pozzani pritožuje v. «24 ORE)>, da se delajo z vladne stran i poskusi dobiti vodstvo velesejmu v roke vladne stranke. Velesejem bi propadel ako bi spremembe v predsedstvu bile političnega značaja. «Vsi v naši državi vemo, kako iluzorni in škodljivi so vplivi vlade ...» pravi člankar, ki ga skrbi bodočnost velesejma v Bariju, ki pomaga italijanskemu gospodarstvu, da se naravno vključuje v promet z državami jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda. Opozarja, naj se ne menja vodstvo velesejma, čeprav to nima za seboj «stran-ken, ker je doslej pokazalo do-volj spretnosti za nad vse kočljivo nalogo. Prav tako treba odkloniti misel, da bi se morda velesejem v Bariju opustil.
Uprava tržaškega velesejma je te dni izdala prvo številko svoje revije. Izključeno je, da bi taka številka lahko izšla v založbi velesejma v Bariju, kajti njegovo vodstvo se zaveda čemu služi velesejem ir, da je za uspeh odgovorno. Tržaško vodstvo pa smatra najbrž, da se pospešujejo trgovski *tiki s članki prof. Furlanija in Silvia Bene a itd., ki Z gospodarstvom, razen honorarjev,
Eri češkoslovaškem uvozu je na prvem mestu ZSSR (5.028,2 milijonov kron), sledi Vel. Britanija (3.323,3 milijonov kron), na tretjem mestu pa je Jugoslavija (1.861,3 milijonov kron).
Slede po vrstni vrednosti uvoza ZDA, Švedska, Holandska, Švica, Poljska, Romunija, Avstrija in Belgija. Glede izvoza je prav tako na prvem mestu ZSSR (4.592,5 milijonov kron), na drugem pa Jugoslavija (2.203,3 milj. kron in na tretjem Poljska 2.146,9 milijonov kron). Sledi Holandija, Švica, Velika Britanija, Madžarska, Švedska, (vse okrog 1.200 milj. kron) nato pa Romunija, ZDA, Avstrija in ostale države.
Od držav Bližnjega vzhoda je pri češkoslovaškem uvozu na .prvem mestu Egipt (997 milj. kron), nato Turčija, Palestina in Sirija, Pri izvozu pa je prva Palestina (710 milijonov kron), sledi Turčija (708 milijonov kron), Egipt (369 miljonov kron) in Sirija. Trgovinska bilanca z Italijo je za CSR doslej ugodna: uvozila je iz Italije za 663 milijonov kron blaga, izvozila pa za 300 milijonov kron več.
Vidno je, da skušata ZDA in Velika Britanija več prodati Češkoslovaški, kakor pa od nje kupita, zato češkoslovaški izvoz v te države ne more pokriti uvoza iz njiju. V preteklih 10 mesecih odpade 35% češkoslovaškega uvoza na države načrtnega gospodarstva, delež teh držav pri izvozu pa je celo že 39%. Porast v primeri z letom 1947 je ogromen: uvoz iz teh držav v 10 mesecih 1947 znaša 3,67 milijarde Kč, letos pa 10,97 milijard; izvoz v 1947 doseže vrednost 3,74 milijarde kron, letos pa 11, 47 milijard. Vrednost izmenjave z ostalimi državami se je v istem času pc-
-
V' ' ‘' ‘ *
CESKOSLOVASKI INDUSTRIJSKI OBJEKT
bežni do mamona. V položaju, ki je nastal v socialnih bojih današnjega sveta, se ni mogoče zadovoljiti z zahtevami rimsko-lcato-liške cerkve na socialnem polju, katgre je stvarni razvoj že davno pretekel. Versko svobodo in enakopravnost vseh cerkva zagotavlja na Češkoslovaškem ustava z dne 9. maja 1948 in nobena cerkev na Češkoslovaškem ne stoji pred nevarnostjo fcregartja-nja. Zato odklanjamo namigovanja, ki so izražena v pastirskem pismu katoliških škofov, že zato, ker kot kristjani vidimo nujnost izpremembe razrednega družbenega reda, polnega prepirov, vojn in revščine, v brezrazredno družino enakopravnih in svobodnih božjih otrok. Vidimo jasno, da ni poti nazaj, je samo pot naprej.
>
\
R. HLAVATV: ČOLNI
ki jih prejemajo za svoje žolčne izpade po časopisju, nimajo ničesar skupnega. Treba bi bilo, da bi tržaški trgovinski krogi malo bolj pogledali, kako se vodijo stvari, ki naj bi konec koncev njim prinesle profit. Nas ta profit ne zanima, toda zanima pa vse ali bo v Trstu več prometa in z njim dela. Dokler pa bo u-prava velesejma, ki je popolnoma trgovska stvar poskušala konkurirati politično-hujskaškim listom., seveda ne bo mogla prirediti v Trstu zares velik, moderen velesejem, ki bi odgovarjal funkciji našega pristanišča in prispeval k poživitvi prometa in gospodarstva sploh.
Zunanja trgovina
čSR
V prvih desetih mesecih letošnjega leta je uvozila Češkoslovaška
raznega blaga v vrednosti 31.878,507.000 Kč, izvozila pa za 29.522, 579.000 Kč. Saldo je zaenkrat še pasiven za nekaj nad 2 milijard kron, toda ker je za oktober t. 1. beležil nad milijardo lir previška, bo do konca decembra gotovo izravnan. Glavne postavke uvoza so bombaž, surove kože. volna, rude. premog, nafta, kavčuk, tobak in druge surovine. Izvažala pa je CSR sladkor, koks. les, hmelj in industrijske izdelke. Glede teh so na prvem mestu izdelki strojne industrije v vrednosti 5.526,9 milijonov Kč, približno enak Je delež izvoza metalurške industrije 5.142,9 milijonov Kč. Slede izdelki tekstilne industrije, ki je bilo Izvoženih sa 4.025,2 milijonov kron, usnja in obutve za 2.599,5 milijonov kron, proizvodov steklarske industrije za 1.979,7 milijonov kron, papirja in celuloze za 1.088,5 milijonov Kč. Za 815 milijonov Kč je bilo izvoženih izdelkov kemične industrije, keramičnih za 834 milijonov in leanopohištvenih za 387,6 milijonov kron.
večala pri uvozu za 1,7 milijarde (Kč) na 20,9 milijard Kč in zmanjšala pri izvozu za 0,5 milijarde Kč na 18 milijard Kč. Vrednost zunanje - trgovinskih izmenjav CSR je tedaj narasla od lani do letos za okrog 15 milijard Kč, kar je najlepši dokaz, kako je zrasla proizvodna sposobnost češkoslovaškega gospodarstva.
Novosti češhaslrsvaške industrije
Tvornica »Gianitol*, ki izdeluje umetno usnje, linolej in povoščena p.latna, je postavila na trg nov izdelek pod imenom «Granitol», ki je nekaka vrsta umetnega usnja, izdelanega z ni-trocelulozo na llcani podlagi. Novi izdelek je lep, mehak, pripraven za obdelavo in odporen nasproti vsem toplotnim izpremem-bam. Uporabljali ga bodo zlasti ,v avtomobilski in letčlski industriji, pri opremi zdravstvenih priprav in za torbarstvo.
V tvornlcah «Svit» (bivše Bala) v Zlinu izdelujejo že nekaj časa novo tekstilno vlakno imenovano «silon». Po mnenju tehnikov je to vlakno zelo uporabno zlasti za izdelavo nogavic b) pomešano z volna za vsakovrstno tekstilno blago, za strune teniških loparjev. za umetno usnje, nepremočljive plašče, čipke itd. Po mnenju industrijskega ministrstva je izdelava silona mnogo hitrejša kakor za svilo. Novo vlakno je tudi petkrat odpornejše od svile.
Denarni oM v ČBD
Kohcc novehniru je zabeL žlic Češkoslovaška Narodna bank: 65.700 milijonov kron denarja t obtoku. Rezerve banke v deviza! in zlatu so znašale 4 milijardi kron. Poštna hranilnica imi okrog 100.000 tekočih računov, k so imeli v oktobru za 100 milijarc kron prometa. Na 1.700.000 vlož nih knjižic pa je bilo naloženih : milijardi kron. Na tčkočih raču nih je bilo dnevno povprečni 325.000. operacij, pri vložnih knjižicah pa 6400.
83-80«	—	UPRAVA:	ULICA	K	MANNA	St	21)	—	Telefonska	Številka	8351.
OGLASI5 od^.au-lZ^n od^lS-lik^teL'27-847! Cene oglasov: 'za*'vsak' mm višine v Širini 1 llolpca: trgovski 40. finaiično-pravni 60, osmrtnice 70Jllr
NAROČNINA Cona A: mesečna 280, četrtletna 150, polletna 1400, celoletna 2600 ur; Cona B: 144, 414. 192. 1440 jugolir; FLKJ: 55, 165, 330, o5o dm. PoStnl tekoči račun za STO ZVU: «ZaložnlStvo Primorski dnevnik*. Trst 11-5374; za FLRJ: «Primorsk! dnevnik*, uprava: Ljubljana 6-90601-19 Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TtSKA D. Z O. Z. — TRST Odf. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl tiskarski tavod.