Št, 6^. 0---- •0" Gorica, v petek 33. oktobra 14)14. Izhaja vsak petek popoldne. Stane na leto 4K \ leta 2 K Posamezne številke stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. 0. Tečaj XtlT Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,1. nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Svetovna vojna. Položaj na bojiščih je sedaj ta. ^->y V severozahodni Galiciji so pretečene *;čmi silno napredovale naše čete, tako, da se. je že prenesel boj na ruska tla. V srednji Galiciji napreduje naše prodiranje le počasi in to vsled tega, ker se Rusi vedno bolj utrjajo in dobiva vojna v srednji Galiciji vedno bolj značaj trdnjavske vojne. Tako je mogoče, da se razvije v srednji Galiciji enako trdovratna in ljuta bitka, ko na Francoskem. V vzhodni Galiciji in v Bukovini pa zopet vrlo napreduje prodiranje naših čet in prvi oddelki so že zopet osvojili Črnovice. Da so Rusi tudi že r popolnoma pregnani iz Ogrske je naravno. Na severnem bojišču so torej doseženi veliki uspehi, ki so pomembni posebno radi tega, ker mora vzdržati naša naša armada napad velike in dobro organizirane ruske armade. Na jugu je naša defenziva slej ko prej uspešna in dogodki se razvijajo čisto po načrtu našega generalnega štaba. Uspeh bojev Nemcev z Rusi je, da so Rusi že zopet vrženi iz vzhodne Prusije in da prodirajo Nemci proti Osoviecu. Na južni strani pa so prišli Nemci že do Varšave in je s tem že velik del poljskega kraljestva osvojen. V kratkem lahko pričakujemo okoli Varšave veliko bitko, ki morda odloči usodo Varšave. Na zapad-nem bojišču ni velikih izprememb. Belgija je osvojena vsa in je tako pravzaprav stopila iz yrst bojujočih se držav. Belgijci so se borili hrabro in posebno pri hranitvi Anverse so pokazali veliko heroizma,, ali vse je bilo zaman, Nemci so bili hitro njih mojstri. Na francoskem traja bitka dalje, ne da bi padla odločitev. Na skrajnem niemškem desnem krilu, kjer se bojujejo Nemci z Angleži, Francozi in zadnjimi ostanki belgijske armade so boji najlju-tejši in tam imajo Nemci tudi največje uspehe, Na morju se niso zgodili nobeni važ- nejši dogodki. Tak je položaj na bojiščih in s takim položajem smo lahko zadovoljni. Boji na jugu. Dunaj 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. oktobra. Srbsko časopisje je zadnje dni razširjalo celo vrsto vesti o srbskih zmagah, ki si jih sicer morda Srbi žele, ki so pa z dejanskimi razmerami v popolnem nasJDrotju in se morejo skrčiti na sledeče: 1. Zmaga, ki so jo dosegli pri Kurja-čiei, je bila umaknitev iz preplavljene majhne mostne utrdbe, ki jo je povzročila Drina, ki je izstopite'iz struge, ne pa: srbski napad; utrdba že sama po sebi ni imela posebnega pomena. Umaknitev se je ijvršila v največjem redu, celo ne da bi jo motil sovražnik, in so torej vesti o mnogoštevilnih ujetnikih popolnoma neresnične. 2. Na Gučevem brdu se zaradi velike bližine tam se nahajajoče bojne črte vrše boji skoraj vsak dan, v katerih so sedaj Srbi, sedaj zopet naši napadalci. Posebnega pomena ti boji niso. Zato so tudi srbske vesti o velikem uspehu na Gučevem brdu izprevračanje resnice. Nasprotno pa zamollčuje nasprotnik, da je bil isti dan, ko je bila izvojevana »sijajna zmaga« na Gučevem brdu, dalje proti jugu krvavo odbit mnogo resnejši, po artileriji podpiran srbski naskok. 3. Na Romanji Planini nadaljuje divizija, ki so jo Srbi baje razbili, očiščevalno akcijo. Deli te divizije so 12. in 13. t. m., v hrabrem boju razkropili tri ali štiri srbske bataljone in ujeli številne po gozdu se potikajoče vojake in častnike S tem je srbsko vojno pot i ičanje dovolj označeno in ne potreb^ nadaljnih komentarjev. Po t i o rek, ieldeajmojster. O dogodkih v Adriji se je poročalo vrhovnemu povel jništvu: .G 17. t. m. zjutraj se je vršil na morski strani od Spizza d' Ostro spopad med posameznimi torpedovkami, podmorskimi čolni in letalom ter francosko križarko »Waldeck Rousseau«. Vkljub temu, da je križarka živahno obstreljevala naše enote, so se.vendar vrnile nepoškodovane. Francoska križarka je tudi obstreljevala svetilnik na Spizza d' Ostro, a ga je le neznatno poškodovala ob galeriji. Dalje na morju opazovana glavna moč francoskega brodovja je, zagledavši podmorske čolne, kar najhitreje zapustila naše vodovje. Naše torpedne ladje so 13. t. m. zgodaj zjutraj izvršile napad na barsko pristanišče in so iz najbližje bližine s topovi razrušile nekaj skladišč in naloženih vagonov. S severnega bojišča. Dunaj 18. (Kor.) Uradno še razglaša: 18. oktobra opoldne. Naša ofenziva v bitki na obeh straneh reke Strwiaža se je včeraj nadaljevala in je mestoma dospela v bližino sovražne črte. Na posameznih točkah napredujejo naše čete, kakor v trdnjavski vojni, s strelskimi jarki. Prošlo noč je bilo več ruskih napadalnih poizkusov krvavo odbitih. Tudi danes se vrši bitka na vsej črti. Vmes je posegla naša težka artilerija. Preganjanje severno od Wyskowega vrženega sovražnika se nadaljuje. Drugi deli naših preko Karpatov na-« predovalnih moči so prodrli do Ljubienič na višine severno od Orowega in v okolico Kroza. Izgube Rusov v napadih na Przemvsl se cenijo na 40.000 mrtvih in ranjenih. Dunaj, 20. (Kor.) Uradno se razglaša: 20. oktobra, opoldne. Bitka v srednji Galiciji je zlasti severno od reke Strwiaža postala še silnejša. Naš napad vedno napreduje proti vzhodu. Za posamezne posebno važne višine se je na obeh straneh borilo s skrajno ljutostjo. Vsi sovražnikovi poizkusi, da bi nam odvzel Magiero, so se ponesrečili. Nasprotno pa so zavzele naše čete »drevesno višino« severovzhodno od Tyszkowic, za katero se je vršil hud boj. Južno od Magiere je sovražnik vržen iz več vasi. V teh bojih je bilo zopet ujetih veliko Rusov, med njimi ^n general in zaplenjenih več strojnih pušk. Ujetniki pripovedujejo o strahovitem učinku našega artilerijskega ognja. Južno od Str\viaža, kjer gre naša fronta preko Starega Sambora, bitka stoji. Stryj, Korosmezo in Sereth so zavzele naše čete, prepodivši sovražnika. Dunaj, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. oktobra, opoldne: V težkih, trdovratnih naskokih na oja-čene pozicije sovražnikove od Felsztyna do ceste vzhodno od Medyke dobivamo zapet tal na več mestih, dočim niso mogli ruski protinapadi nikjer prodreti. Prošlo noč so naše čete z naskokom vzele kapelno višino severno od Mysinie-ca. Južno od Magiere se jim je že včeraj posrečillo napredovanje od zavzetih vasi proti višini. Na južnem krilu se vrši boj večinoma z artilerijo. Zaradi obsežne uporabe modernih poljskih utrdb zavzema bitka večinoma značaj trdnjavske vojne. V Karpatih smo včeraj zavzeli Ja-blonški prehod, zadnjega, ki je bil še zaseden po ruskem oddelku. Na ogrskih tleh torej ni nobenega sovražnika več. Naše prodiranje v Bukovini je doseglo Veliki Seret. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Naš! zasedli Črnovice. Dunaj 22.. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. oktobra, dopoldne. V bitki na obeh straneh reke 3trwiaz se nam je posrečilo, pričeti sedaj z napadom tudi v ozemlju južno od te reke. Na obvladajoči trigonometrični višini 668, jugovzhodno od Starega Sambora, smo zavzeli dve zaporedno ležeči obrambni poziciji sovražnika. Severozapadno od imenovanega kraja se je naša bojna črta približala veliki cesti, ki vodi v Starosol. Po dosedanjih poročilih je bilo v zadnjih bojih vjetih 3400 Rusov, med njimi 25 oficirjev in uplenjenih 15 strojnih pušk. Naše prednje čete so dospele v Črnovice. Boji Nemcev. Boji ob belgijsko - francoski meji. Kodanj 18. (Kor.) »Berlingske Ti-dende« poroča iz Londona: Od četrtka sem se vrši obupni boj v okolici mest Ypern ir Courtrai, kjer nemški oddelki izpred Antwerpna z največjo ljutostjo pritiskajo na skrajno levo francosko krilo, da vzpostavijo zvezo med nemškim zapadnim krilom v Belgiji in zapadnim nemškim krilom na Francoskem. Ta pri- \ zadevanja so bila dosedaj sicer brezus- I pesna, nadaljujejo se pa z nezmanjšano I ljutostjo in močjo. t Istočasno je napadel raočan nemški i mešan zbor angleško in francosko osten- 1 deško posadko in francoske mornariške j vojake, ki so krili umikanje Belgijcev v J Diinkirchen in pripravili okopano pozicijo I med Dixmuiden in Roulers. I Izid boja ni znan, vendar pa ni verjet- I no, da bi zavezniki vzdržali svoje pozi- I cije. Gibanje armade zelo ovira bežeče I belgijsko prebivalstvo. ] Prihodnji veliki boj se pričakuje pri I Dunkirchnu, kjer so napravili Francozi I in Angleži močne poljske utrdbe okoli j mesta in poplavili obsežna ozemlja. Da I se tu preprepi prodiranje Nemcev, je naj- { večje važnosti, ker gre za levo krilo za- ] veznikov. I Bitka pri Dunkirchnu. i Berlin, 20. (K.) »Lokaianzeiger« jav- I Ija iz Kodanja: Od Diinkirchena je slišati J od včeraj silno gromenje topov. Glasi se, I da se porabljajo torpedovke in topnjače j preko Kanala sem. j Berlin, 20. (Wolffov urad.) Veliki I glavni stan, 20. oktobra dopoldne. Od O- I stende ob obali prodirajoče nemške čete i so zadele v Yseerskem odseku pri Nieu- I portu ob sovražne čete, s katerimi se bo- I jujejo od predvčerajšnjim. Tudi včeraj so I bili sovražni napadi zapadno od Lille od- I biti z velikimi izgubami napadalcev. I Na vzhodnem bojišču se ni pripetilo I nič bistvenega. j Berlin, 21. (Kor.) Wolffov urad po- I roča: Veliki glavni stan, 21. oktobra, do- I poldne: I Ob ysevskem prekopu se nahajajo I naše čete še v hudem boju. Sovražnika I podpira njegova artilerija z morja severo- I zapadno od Nieuporta. Naša artilerija je I pri tem onesposobila za boj angleško tor- I pedovko. I Boj zapadno od Lille se nadaljuje. I Naše čete so tudi tam prešle v ofenzivo i'n I so na več mestih vrgle sovražnika. Ujetih ¦ je bilo okrog 2000 Angležev in zaplenje- rnih več strojnih pušk. I Na vzhodnem bojišču ni bilo odlo- I čitve. I Boji na Rusko-Poljskem in ob pruski meji. I Berlin 18. (Kor.) Veliki glavni stan: I Na zapadnem bojišču je včerajšnji dan v I splošnem potekel mirno. Položaj je ne-I izpremenjen. Na vzhodnem bojišču na-I predujejo naše čete v okolici Lycka. Boj I pri Varšavi in južno od Varšave se nada-I ljuje. I Berlin 22. (Kor.) Veliki generalni Lstan, 22. oktobra, dopoldne. I \ Na severovzhodnem bojišču slede od-I delkin asih čet umikajočemu se sovraž-I nikuv smeri proti Osowfecu. Zajeli smo I več sto ruskih vojakov in uplenili več I strojnih pušk. . i Pri Varšavi in na Poljskem se včeraj, I po neodločeni bitki zadnjih dni, niso vršili I boji. Dogodki se tamkaj še razvijajb. j Pomorski boji. I Uničen angleški podvodni čoln. j Berlin, 19. (K.) Uradno se javlja: An- I gleški podvodni čoln »E 3« je bil dne 18. j oktobra v nemškem zalivu Severnega J morja uničen. I Japonska križarka potopljena. j London, 20. (Kor.) Reuterjev urad I poroča iz Tokio: Po uradnem japonskem j naznanilu je križarka »Takačiho« 17. ok- | tobra v kiaučauskem zalivu zadela na mi- 8 no in se potopila. Od 264 mož sestoječe [ posadke se je baje rešil en častnik in de- j vet mož. J Japonska zasedla Maršalske, Marijanske I in Karolinške otoke. j London 21. (Kor.) Reuterjev urad po- I roča iz Tokia 20. t. m.: Japonsko mor- I nariško ministrstvo naznanja, da so bili I Maršalski, Marijanski in Karolinški otoki I zasedeni iz vojaških vzrokov. I Potop petih angleških parnikov. I London 22. (Kor.) Lloydov zastopnik I v Kolombu brzojavlia admiraliteti, da je I nemška križarka »Emden« potopila an- I gleške parnike »Chilko«, »Troilus«, »Ben- I more«, »Član« in »Grand«, kakor tudi za f Tasmanijo določenega poglobljevalca [ »Rourabbel«, ladja »Oxford« pa je bila uplenjena. [ Portugalska za trodogovor. | . Berlin 21. (Kor.) Listi poročajo iz | Ženeve: Kakor poročajo francoski listi, je pred Gibraltarjem pripravljenih šest-I najst transportnih ladij, da ddpljujejo na t Portugalsko, da vkrcajo - tamošnje čete. j Črnovojniki, rojeni leta 1892., 1893. in |-1894., ki so poklicani za 26. oktobra t. 1. v ; aktivno službovanje, naj prinesejo s j seboj če le mogoče te predmete: par tr-i pežnih ohlapnih čevljev (škornjev, opank), gorko volneno spodnjo obleko, I gorko obleko, volnen telovnik z rokavi (volnen jopič, sviter), kožuh, debel zimski plašč, volnene nogavice, rokavice, snežno čepico, gorko odejo (koc), nahrbtnik, vsekakor pa žlico, vilice in nož ter jedilno posodo. V kolikor so obleke in [predmeti vporabni za službo v vojni se izplača njih vrednost v gotovini. Od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, dne 2L i oktobra 1914. Rebek. Domače vesti J 40 letnico svojega marljivega uči-teljevanja je praznoval dne 22. 10. 1914 g. nadučitelj Matija Lavrenčič. Jubilantu naše čestitke. I Na severnem bojišču je padel nadpo-ročnik g. Rudolf Zarli, sin cesarskega I I svetnika Rudolfa Zarlija iz Gorice. "Naše i | sožalje rodbinam Zarli, Mašera, Dorčič in I Miklavčič, pokojnemu g. Zarliju pa bodi I ohranjen svetel spomin. / i ¦ Član goriškega »Sokola« odlikovan s I hrabrostno svetinjo II. razreda. Jožef J Čargo iz Št. Petra, agilen član goriške- I ga »Sokola« in društva »Prešeren« v Št. j Petru, je bil za svoje hrabro vedenje z dne J 30. avgusta odlikovan s srebrno hrabrost- j no svetinjo II. razreda. J Z?i svoje hrabro obnašanje pred sov- J ražnikom je bil odlikovan g. Leopold 2i- J vec iz Vitovlj. Sužil je kot korporal pri J strojnih puškah, sedaj je povišan za četo-vodjo in podeljena mu je bila srebrna sve- I tinja II. razreda, . Na severnem bojišču ranjeni goriški Slovenec Peter Batistič iz Št. Petra je 10. t. m. v bolnišnici na Ogerskem umrl. Brez komentarja. — V Slov. Narodu beremo: Prof. dr. Iv. Ude, ki je v neki korespondenci napadel slovensko duhovščino, je svoje obdolžitve preklical in obžaloval v 17 slučajih. Baje ga bodo tožili slovenski duhovniki kljub temu.. Prav toplo priporočamo gotovim, da si v poduk in v opomin preberejo zadnjo številko »Danzers Armee Zeitung« od 15. j oktobra. V tej številki najdejo lep in stvaren članek, ki ga je pisal pošten vojak, ki pozna iz lastne izkušnje boj in ki pozna s tveganjem lastnega življenja sovražnika i in njegovo bojevanje. Pač najbolj mero- i dajen sodnik o sovražniku. Naj si preberejo gotovi sodbo tega vojaka in naj jo primerjajo potem s svojim psovanjem sovražnika! Naj si pa potem tudi zapomnijo, da se s psovanjem ne premaga nobenega sovražnika, pač da se s psovanjem le onesnaži sebe samega. Zato pa naj pre- I nehajo s psovanjem, ker domovina mora zmagati ne le z orožjem, temveč tudi častno. Vojaški pogreb. — V torek popoldne ob 3. se je vršil pogreb vojaka Leopolda Brešana iz Ločnika, ki je umrl v tukajšnjem central, semenišču za ranami, ki jih je dobil na bojišču. Pogreba se je udeležilo poleg vse polno pokojnikovih domačinov tudi brigadir Karminsky z mnogimi častniki, namest. svetovalec Rebek, odborniki »R. križa« in drugi dostojanstveniki. "Ganljivo je bilo gledati ranjenee-to-variše pokojnega korakajoče za krsto svojega hrabrega tovariša. Učitejski kandidatje, ki so bili potrjeni v vojake in ki skoraj nastopijo vojaško službo, a žele položiti izpit učne usposob-! Ijenosti v letošnjem novemberskem roku, se pripuste po odloku naučnega ministrstva k izpitu t a k o j, pred zakonitim ro-[ kom,.ako dokažejo, da jim predpisana I dvoletna (oziroma dvajsetmesečna) prak-| sa v šolski službi izteče do zakonitega j (novembrskega) roka.. Maturo so napravili včeraj na tukajš- ni nemški gimnaziji sledeči Slovenci, (ki ¦ morajo k vojakom): Černovic Marij iz I Gorice, Filej Jožef iz Št. Andreža, Furlan J Franc iz Branice, Koren Iv., iz Drežnice, i Jean Maks iz Ljubljane, Mate Avgust ter I Polzer Marko s Koroškega z dobrim, Vr- j tovec Vencelj iz Vel. Žabelj pa z odličnim. 1 vspehorn. j Matura na realki v Gorici. — Vsled j odloka naučnega ministrstva se je vršila j že včeraj matura za vse one sedmošolce, S ki morajo sedaj k vojakom. Zrelostni iz- ! pit je delalo 14 sedmošolcev, ki so vsi zde- i lali. Maturo so naredili: Battan, Cerne 1 Ivan, Kraucher Kari, P i t a m i c Maks, i R e n č e 1 j, Schwarz, Skok, B r i š č e k j Ivan, Čančar, G ril, Valentinuzzi, \ Volčič, Mircovich, Trnovic. »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici, podružnica Glasebne Matice v Ljubljani, je sklenilo, da kljub težavnim razmeram vzdrži, četudi z velikimi žrtvami, svojo glasbeno šolo, ki je pod nadzorstvom visokega c. kr. naučnega ministrstva. Posrečilo se je društvu pridobiti izvrstno učiteljico za glasovir v osebi g. Ljudmile Petranove, ki, dojde te dni. Gos- * pica je absolvetitinja konservatorija v Pragi, izvrstna učiteljica in je že poduče- j vala pri Glasbeni Matici v Ljubljani, kjer so jo morali radi vojsknih razmer začasno odpustiti; ima od tam najboljšo kvalifika- j i cijo in že zna prav dobro slovensko, i j Obračamo se zlasti do starjšev, ki želijo • ; preskrbeti svojim otrokom dober pouk v j j glasbi, da podpirajo društvo s tem, da \ i vpišejo svoje učence v Glasbeno šolo, za \ j kar je še vedno čas. Priglasiti se je v dru- \ I štvenih prostorih v ulici sv. Ivana 7. I. \ Ranjenci in oboleli vojaki v Gorici, j — V zadnjem tednu so prispeli v Gorico » sledeči ranjenci in oboleli: Jarc Josip, 7. i pok. Dušek Anton iz Tolmina. Lončar j Kvirin želez, stražnik. Fabijan Franc, 97. polk. Spanghero Atililij, iz Turjaka, 27. j polk. Curit Santo, iz Kaprive, 97. polk. j Ples Miha, iz Romansa, črnovojnik. Ce- j chet Ivan, iz Foljana, črnovojnik. Malo- j vec Anton, iz Ostrožnega, želez, stražnik, j Trojer Franc, iz Škofjeloke, 17. polk. Pel- I zer Ignac, iz Tolmina, Cingerle Alojz, iz j Štandreža, 27. plan. polk. Kofol Franc, od ' Sv. Lucije, črnovojnik. Poročnik Guidon j Michelstadter, 17. polk, iz Gorice. Loko- j seljanc Marko, iz Poreča, 97. polk. Del- j bianco Josip, iz Vilevicentine, 20. lov. ba- j taljon. Koič Jurij, iz Istre, 17. polk. Sim- i sič Josip, iz Pevme, 97. polk. Ivan Bel- | tram, iz Krmina, 27. plan. polk. Franc Če- J bron, stražnik. Josip Križnic, 27. plan. J polk. Franc Kostrin, črnovojnik. Franc j Gabrijelčič, 4 polk. I Dva naša topničarja ponesrečila v j Belgiji. — Kakor znano je na francoskem- j nemškem bojišču več avstrijskih motornih I baterij, med njimi tudi ona iz Ajdovščine.'j I Avstrijski topničarji so se v bojih zelo od- I likovali in veliko jih je prejelo železne križce. Te dni pa se je pripetila železniška nesreča, pri kateri je bil usmrčen stotnik Amann, praporščak Wollener pa si je zlomil nogo. Topovi n moštvo so ostali nepoškodovani. : Naši ranjenci po drugih krajih. -- V Trstu ležijo ranjeni ti naši fantje: Franc Bizjak iz Vrtojbe; Alojz Božič iz Vipave; v Ljubljani ležijo: Gruden Anton, črnovojnik, iz Šmihela pri Šempasu, Komljanc Josip 27. polk, iz Šteferjana, Krkoč Franc, 27. polk, iz Kamenj, Turk Anton, iz Divače. 2uber Štefan, 27. polk iz Levke. Ignac Podgornik, 97. polk, iz Ponikev pri Tolminu. Žuber Anton, korporal 23, polka, iz Potoka pri Tolminu. Ivan Drolc, lov. bat 20. iz Grahovega. Slovenski profesor vjet od Rusov. — Gosp. dr. Janko Kotnik, ki je predlanskem podučeval na goriški realki, sedaj profesor v Banjaluki ia poročnik pri bos. herc. peš- j polku št. 4, ki ga pogrešajo, je pisal dne 1 26. septembra svojim starišem na Koroš- J kem, da se nahaja v ruskem vjetništvu. Zlato za železo, -L Podpisani odsek društva »avstr. srebrnega križa« opozarja občinstvo, da so te dni dospeli od centralnega vodstva na Dunaju železni prstani s slovenski m napisom. Ti prstani se izdajajo samo za zlate in srebrne predmete vredne najmanj 5 K. Z izkupičkom darov se bodo podpirali ne samo iz vojske, po-vrnivši se rezervisti ampak tudi družine v vojski se nahajajočih in v vojski padlih vojakov. — Z ozirom na plemeniti namen, kojemu društvo služi, apelira podpisani odsek na patrijotična in človekoljubna čustva goriškega ljudstva, da tudi ono s čim obilnejšimi darovi olajša trpljenje naših vojakov in njih družin. Za Narodni muzej je daroval g. Jos. Balič, nadučitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 43. dar: 11 starih denarjev, Pridige o. Janeza Svetokrižkega, tržaški list »Curia Episcopalis« 1865—1869 in knjižico »Aus dem Wilajet Karnten«. Na vseh vernih duš dan, ko se spominja vse svojih rajnkih in ko velja vse naše mišljenje našim junakom na bojiščih, priredi njim na čast vojno-pomožni urad velik dobrodelen koncert na Dunaju, pri katerem sodelujejo prvi umetniki. Tudi mi se spominjajmo vojakov na bojnem polju in darujmo v ta namen vsak po svoji moči v vojho-pomožne namene. Pogreša se okrajnosodni predstojnik v Cerknem dr. Leopold Jerovšek, poročnik v rezervi 27: domobranskega peš-polka, 4. bataljon 17. kompanija, kteri je bil pri Premyslanih 30. avgusta od strela zadet. Če je mrtev ali le ranjen, ni znano. Pojasnila prosi njegov svak dr. Kladova, sodni naiisvetriik v Kamniku, Gorenjsko. Pogreša se Milan Mozfetič od 12. stotnije 97. pešpolka. Kdor bi kaj vedel naj to sporoči očetu, Josipu Mozetiču,, Prvačina. Iz Nemškega Ruta. — V pondeljek, dne 19. t. m. je nenadoma izbruhnil pri posestniku J o ž e f u Maver iz Granta požar, ki se je naglo razširil tudi na hlev. Takoj so prihiteli sosedje na pomoč in posebno fantje in možje iz Nemškega Ruta so se odlikovali s požrtvovalnim in vztrajnim pomaganjem. Ker je bilo k sreči vreme mirno in brez vetra, se je končno le posrečilo, omejiti ogenj, da se ni razširil požar tudi na druge hiše. Rodbino, ki je zadela ta nesreča je pomilovanja vredna. Hišni gospodar je na bojnem polju in njegova mlada ženica ni dobila že dolgo časa nobene vesti od njega. In sedaj še ta nesreča. Uboga žena bi skoraj zblaznela, koda, ki 30 je napravil požar je precejšnja. Uničena je hiša in hlev, vse poljsko orodje in kar je skoraj najhuje, zgorelo je tudi dvoje glav goveje živine. Kako je nastal požar se ne ve. K sreči je bil pogorelec zavarovan, ali če dovolj visoko, ne vemo. Upamo pa, da se sosedje zavzamejo za jibugo rodbino in da ji pomagajo. Iz Rihenberka. — Mnogo fantov in mož je iz naše občine pri vojakih. Navdušeno so odšli vsi k vojakom, odkjer nam pošiljajo vesele in zanimive vesti. Kar nas je ostalo, pa tudi oni, ki so odšli pod orožje, vsi smo enega prepričanja, da Jkonča vojna za nas zmagonosno in da odtrgamo Rusiji lep kos žitnih poljan in da bo imela po vojni naša domovina v izobilju žita in drugih poljskih pridelkov. Bog in sreča junaška! — Pred dobrimi osmimi dnevi je prišel iz Trsta okoli 50 M star mož, ki se je pod postajo ustrelil. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt se ni moglo dognati. Njegova rodbina se je potrudila, da je imel nesrečni rajnki dostojen pogreb in naš župan g. Colja je ukrenil vse potrebno, da je rodbina to tudi dosegla. — Na dan sv. Terezije, 15. t. m. se je peljal France Mihelj, po domače Križnikov, v Ajdovščino na semenj. V Prvačini je Mihelj prenočil. Tik pred odhodom vlaka pa mu je postalo nenadoma slabo in v par minutah je tudi že umrl. Rajnki France Mihelj je bil okoli 50 let star, nad vse delaven in marljiv delavec. Ker je bil poleg tega tudi zelo varčen, si je pridobil z dninami še precej imetja. Pokopali so ga v Prvačini, kjer naj mirno počiva v zemlji, ki jo je tako rad in pridno obdeloval. — Vina smo letos pridelali nekoliko manj, ko lansko leto, zato pa je letošnje vino dokaj boljše od lanskega. Kupčije v sedanjih razmerah seveda ni, včasih pa se le pokaže kak odjemalec iz Kranjske. Cena vina se suče med 28 in 30 kronami. Promet vozne pošte z Dalmacijo je pri paketih do 20 kg čez Ogrsko zopet dovoljen. Izključeni so raketi z naznačeno vrednostjo, paketi knjig in drugih tiskarskih izdelkoV, ekspfesni in nujni paketi. Prememba v prometu delavskih vlakov Pulj - Vodnjan. — S 1. novembrom 1914 se opusti vlak štev. 320, odhod iz Pulja ob 6'10, prihod v Vodnjan ob 6'36 popoldne in vlak štev. 365 m, odhod iz Vodnjana ob 7'02, prihod v Pulj ob T29 popoldne. Namesto teh dveh pa vozi z navedenim dnem počenši vlak št. 324, odhod iz Pulja ob 5'30, prihod v Vodnjan ob 5r56 popoldne, in vlak štev. 353, odhod iz Vodnjana ob 6'05, prihod v Pulj ob 6'32 popoldne. Posledice sovraštva je pretresljiva drama, ki se predstavlja te dni v »Central-Bio«. Na dunajsko občinstvo je napravila najboljši vtis, tako da so jo morali večkrat ponavljati v dunajskih kinematografih. Razun tega nudi »Central-Bio« vedno še druge izbrane točke, variete, komične igre itd. Za Vse svete se pripravlja znamenita žaloigra »Mlinar in njegova hči«, na kar se posebno opozarja slav. občinstvo. Največja radost je dete, ki se zdravo in krepko razvija. Da doseže to, ve vsaka mati, da ne more nuditi svojemu ljubljenčku bolje hrane, kot je Nestle-jeva moka, najstarejša, najbolj priporočljiva in najcenejša hrana za dojence, zdrave in bolne otroke. — Škatlja za poskušnjo se dobi zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj L, Biber-strasse 8 K. Vpoklic črne vojske. K črnovojniškemu službovanju pod orožjem, bodo vpoklicani: Črnovojniški obvezanci, rojeni v letih 1878. do inkluzivno 1890., ki so bili pri naborih kot nesposobni (i»waffenunfahig«), ali pa potom superarbitracije odpuščeni iz vojaške, oziroma orožniške službe in katere bo pregledovalna komisija spoznala za sposobne, da služijo v oboroženi črni vojski. K pregledovanju ni treba priti: 1. onim, ki že služijo v črni vojski — oboroženi ali neoboroženi — ali pa se nahajajo v drugi aktivni vojaški službi; 2. zdravnikom (doktorjem medicine); 3. vojaškim gažistom, ki so vpokojeni, ali pa se nahajajo »izven službe« (ausser Dienst«) ter vsem onim, ki so služili vojake, pa se nahajajo v državni oskrbi; 4. onim, ki so radi hib za vsako službo in tudi za črno vojsko nesposobni, ako i-majo črnovojniško odpustnico, ali pa certifikat, da so črnovojniške službe oproščeni, oziroma, ki so bili že svoj čas iz nabornih seznamov izčrtani; 5. onim, ki so bili že za časa njihove črnovojniške obveznosti potom superarbitracije spoznani za nesposobne (waffen-unfahig); 6. osebam, katerim manjka roka ali noga, ki so slepi na oba očesa, gluhone- mim, kretenom, sodnijsko proglašenim blaznežem in idijotom, v kolikor niso bili že popreje spoznani za nesposobne in končno tudi drugim na umu bolnim in epilep-tikom, ako se predlože komisiji tozadevni dokazi. Pregledovanje se vrši v času od 16. novembra do 31. decembra t. 1. Kraj, dan in ura se še posebej razglasi. Črnovojniški obvezanci imajo prosto vožnjo do kraja, kjer posluje pregledovalna komisija in nazaj. V to svrho pa si je treba preskrbeti do 31. oktobra od občine bivališča črnovojniško legitimacijo. Črnovojniški obvezanci, ki prebivajo v drugem političnem okraju, kakor v onem, v katerem se nahaja njihova domovinska občina, se morajo na vsak način do vštevši 31. oktobra t. 1. prijaviti na županstvu (magistratu) občine svoje bivališče s primernim dokumentom (krstnim listom, domovnico, delavsko knjigo itd.) ter dobe tam črnovojniško legitimacijo. To legitimacijo (črnovojniški legiti-macijski list) je dobro hraniti in prinesti k pregledovanju s seboj. Oni črnovojniški obvezanci, ki se — radi nepremagljivih zaprek, ne morejo postaviti na zanje določen dan pred pregle-dovalno komisijo, bodo morali priti k naknadnemu pregledovanju, glede katerega izide poseben razglas. Vpoklicanje pod zastave. Oni črnovojniški obvezanci, ki bodo spoznani za sposobne, bodo pozneje poklicani pod zastave. Pri pregledovanju bodo izvedeli, kam da so prideljenL Oni črnovojniški obvezanci, ki uživajo ugodnosti v smislu § 29. brambnega zakona — posvečeni duhovniki, duhovniški kandidati zakonito priznanih veroizpove-danj — ne bodo služili pod orožjem. Javiti se morajo pred pregledovalno komisijo z dokumenti kateri dokazujejo to lastnost. Črnovojniški obvezanci, ki so v smislu brambnega zakona dokazali svojo znanstveno usposobljenost za enoletno prostovoljstvo že pri svojeeasnem naboru, ali pa jo dokažejo sedaj pred pregledovalno komisijo, dobe dovoljenje, da nosijo enoletniške odznake tudi v črni vojski. Kdor se ne pokori tem določbam, je strogo kaznovan. Razne vesti. Pokojnina vdov in sirot za padlimi vojaki, — Če umre mož na bojišču ali pa tekom 1 leta za ranami, ki jih je dobil v vojski, dobi žena padlega moža sledečo letno pokojnino: žena kadeta 450 K, narednika 270 K, korporala 180 K, frajtarja 144 K, infanterista 108 K. Če pa umre mož vsled bolezni ali epidemije, ki jo je nalezel na bojišču, dobi žena kadeta letnih 300 K, I narednika 240 K, četovodje 144 K, korpo- rala 120 K, frajtarja 96 K, infanterišta 12 K. Otroci dobe: dečki do 16., deklice do 14. leta, vsak vsako leto po 48 K prispevka za vzgojo. Pokojnina vdoye in otrok pa m sme presegati svote 540 K. Igralec Bohuslav umrl. — Goričanom, osobito pa Ljubljančanom dobro znani češki gledališki igralec Bohuslav je vsled rane oslepel. Da bi mu rešili življenje so mu morali izrezati oči. Ali operacija je bila zaman in mlad, nadarjen in odličen igralec je umrl. Pokojni Bohuslav je bil eden naj-priljubnejših čeških igralcev, ki se je z vso vnemo posvetil svojemu poklicu in ima radi tega tudi lepe zasluge za slovensko dramo. Naj mu bo ohranjen med Slovenci lep spomin! Šola za enoročne. — V vojni bo marsikdo zgubil levo ali desno roko. Ti nesrečneži bodo imeli hude skrbi, kako bo njih življenje v bodočnosti, ker le malo jih bo, ki bodo tudi kljub manjši delazmož-nosti lahko zaslužili toliko ko preje. Velik del teh ljudi pa ima gotovo zmožnosti in veselje do upravnih služb in marsikdo lahko postane sčasoma izvrsten uradnik. Pa tudi drugače bi si lahko z eno roko služil isti denar, ko preje. Ali predpogoj temu je, 4a se nauči delati le z eno roko in da je zmožen za uradniške službe. Zato predlaga arhitekt Groseifinger v »N. F. P.«, da se naj ustanovi šola za enoročne. Ker je ta predlog v resnici zelo umesten, zato ga prinašamo tudi mi, v upanju da se skoraj izvrši. Pri bateriji. — V priprostem šotoru, ki je dobro maskiran s kupi sena in z vejami, so artilerijski častniki pri večerji. Pred nje, stopi podčastnik od telefonskega oddelka in naznani, da napade jutri infan-terija sovražnika in da mora topništvo podpirati napad. Razgovarjamo se o jutrišnji bitki. Naš posel ne bo lahek. Gore so strme in topove ne bo mogoče spraviti na vrh višin. Naše pozicije v dolini pa so izvrstne in zato bomo od tu podpirali našo pehoto. Mlad poročnik dobi povelje, da odide vrh gore in da od tam nadzira učinke našega streljanja. 2e na vso zgodaj je poročnik na svojem mestu. Hitro in spretno polože naše patrole telefonski kabel, pripravljeni smo za boj. Na sovražni strani zapazimo opazovalce, ki vztrajno zasledujejo premikanje pri naši bateriji. Treba jih je hitro prepoditi, dokler niso še namerjem srbski topovi na nas. Prvi šrapneli zažvižgajo po zraku in njih učinek je dober, srbske natrole se poskrijejo. Kabel je spojen in naši topovi streljajo po vrsti. Daljavo smo izmerili po zemljevidu in beli oblak nam kaže, kje je eksplodiral naš šrapnel. Tedaj zazvoni pri telefonu: »Na strani sto manj, vizir 20 manj!« Takoj popravimo. Naši naboji morajo padati sedaj 600 metrov na desno in 100 metrov nižje. Telefon brenči: »Vizir 10 višje, ele-vacija 5 višje... dobro je.« Tedaj prične- mo s svojim peklenskim koncertom. Naši topovi sipajo šrapnele, da je veselje. Že se kaže uspeh. Srbi zapuščajo nižje pozicije in zavzamejo višje. Tedaj nastopi naša infanterija. Slišimo prasketanje strojnih pušk. Nakrat silen pok. V globokem basu se javlja srbski top. Telefon javlja: »Srbi streljajo na našo pehoto.« — »Kje?« — »Še ne vidim.« Napeto čakamo daljnih navodil. Ali kaj je to? Blizu nas zagrme , dva strela, ostra in jasna. Ali so že odkrili \ naše pozicije? Tedaj se posmeji stotnik \ in pokaže na desno. Tja padajo vsi srbski streli, točno, eden za drugim. Na oni kraj so postavili naši iz lesa in ilovice »topove« in na te sipljejo Srbi svoje granate in šrapnele. Zopet naznanja telefon: »Še ena srbska artilerija. Strelja na nas.« Dva naša topova podpirata pehoto, ostali streljajo na sovražno artilerijo. Med tem pa so opazili Srbi, da streljajo na napačne »topove«, in skoraj so nam postajali njih šrapneli nevarni. Telefon zabrenči: »Našli so našo opazovalno pozicijo, treba se je skrivati.« Ali srbski šrapneli ne lete več samo na opazovalno postajo, šest korakov pred baterijo že eksplodirajo njih projektih. Telefon zvoni z vso silo: »Jih že imam.« In med groznim grmenjem nam javlja pozicije srbskih topov. Sedaj streljamo na tri strani. Moštvo in častniki napenjajo vse sile, da so kos svoji nalogi. Od pehote nam prihajajo prošnje in zahvale, da jih podpiramo in med tem nas grajajo, da delamo wimk\b. Strašno naglo grme naši topovi, vse žile so nam napete in zdi se mi, ko da smo en sam tre-petjivi živec, ki reagira na vsak migljaj zapovednika. Prvi srbski top utihne, par naših šrapnelov mu je umolknilo žrelo. Nakrat utihnejo tudi ostali srDski topovi... In znova brenči telefon, javlja nam nove pozicije in mi uravnavamo topove. »Ustavite ogenj, naši so na vrhu.« Hura! »Ne streljaj! Odmor!« Zmagali smo. Solnce tone k zapadu. Umazani, očrneli gremo k šotorom, kjer nas pozdravlja veselo lice našega kuharja: »Pokorno javljam, da je obed že gotov.« Raje eden, ko vsi. — Bilo je pred Lje-žom. Nemci so naskakovali z velikim pogumom neko utrdbo, a niso je mogli osvojiti, ker topovi iz utrdbe so bruhali strašno ognjeno točo nad nje, da so padali vojaki trumoma. Edino artilerija je mogla priboriti uspeh. Bojmo polje pa je bilo odprto in čisto' brez kritja in tako je morala zasesti svoje pozicije nemška artilerija v največjem ognju sovražnih topov. V redu, kakor na manevrih se je to zgodilo. Med tem pa so začele tudi nad topničarji pokati granate in šrapneli in petina moštva je bila že pobita. Ali nemški tbpničarji So vstrajali in že so padale njih kroglje na utrdbo. V tehi pa prileti ravno v šfedo baterije velika granata, vsak hip mora eksplodirati in'potem je konec vse bate- rije. Tedaj,pa plane k granati vojak in z vzklikom: »Raje eden ko vsi«, dvigne granato in jo nese stran od baterije na polje. 20 metrov daleč leti z granato potem jo pa vrže stran. Hitro drvi od granate, a ni še pretekel 5 metrov, ko se razleti z groznim pokom granata na vse strani. Ali kakor da bi se zgodil čudež, junaški vojak je ostal živ in le mal drobec ga je ranil. Rane ni niti opazil in je nadaljeval svoje delo pri topovih, udeležil se potem naskoka in šele ko je dobil novo rano, se dal obvezati. Razmere v IndifL — Ugledna korespondenca »Information« prinaša ta zanimiv popis indijskih razmer. V zvezi s pro-tiangleškim gibanjem v Turčiji in v Afganistanu se češto govori tudi o protiangieš-kem gibanju med mohamedanci Indije in vse polno ljudi je, ki temu tudi popolnoma veruje. Ali to je nevarna iluzija in vsak stori dobro, če se ozira le na resnična dejstva. Angleška Indija, brez Ceylona, ima okoli 315 milijonov prebivalcev. Od teh je le ena petina (okoli 66 milijonov) moha-medancev. Taka manjšina pač ne more delati revolucij, temveč je vedno zelo lojalna, ker rabi zaščito oblasti, da je ne uduši majoriteta. Poleg tega pa je večina veleposestnikov in plemstva mohamedan-ska. Taki ljudje pa gotovo niso revolucionarni, temveč konservativni in vedno vladi prijazni. Mohamedanci popolnoma nič ne ogrožajo Angleže v Indiji, temveč so najzVestejši med zvestimi. Če obstoji sploh kaka nevarnost za Angleže v Indiji, potem more ta priti le od pravih Hindov, pripadnikov bramanske vere. V boljših slojih Hindov se je razširilo v zadnjih 20 letih takozvano Bande-Mataram (Pozdravi mater) gibanje in iz tega gibanja bi mogle nastati neprilike, morda tudi nevarnosti. Ali tudi tu je treba upoštevati dvor je stvari. Ogromna večina vsega prebivalstva je politično popolnoma nezavedna in pasivna. Tudi Bande - Mataram gibanje se razteza le na inteligente. Drugič se pa ne sme pozabiti, da »indijski« narod ravno tako ne obstoji, kakor ni »evropskega«. V Indiji uradujejo sodne in upravne oblasti v kakih 40 jezikih. Malajec razume Ma-ratta ravno toliko ko Portugalec Šveda. Med pripadnikom naroda Munda in onim iz naroda Saikh na jugu, je taka razlika ko med Italijanom in Rusom, versko razliko pri tem prezremo popolnoma. V Indiji štejejo okoli 90 ver in okoli 60 do 70 raznih jezikov, od katerih so bili nekateri šele v zadnjem času ugotovljeni. Te razlike ovirajo upravo Indije gotovo zelo, politično pa so gospodarjem Indije nad vse dobrodošle, ker pri tako različnih narodih' in plemenih je sporazum izključen. Vsakdo stori zelo dobro, če upošteva vse to, ker le tako prav razsoja indijske razmere in se obvaruje iluzij in praznih nad, katerim vednb slede razočaranja. Milijarda v zlatu, srebru aH v bankovcih. —> Časopis i»Rivista politika par-lamentare« je izračunil koliko tehta milijarda v zlatu, srebru ali v bankovcih. To menda zategadelj, da prihrani državi, ki bo plačevala vojno odškodnino neprijetno računanje. Pri svojih računih pa ne navaja s katerim denarjem da računa. Po mnenju tega lista tehta milijarda v zlatu 322.000 kg, v srebru 5 milijonov kg, v stotakih pa 11.700 kg. Milijarda papirnatih tisočakov bi tvorila knjižnico iz dveh tisoč zvezkov, vsak zvezek pa bi imel 500 strani. Pač lepe številke. Zlato za železo. III. seznam darovalcev. Italico Tomasetti (zlat prstan in verižico), Josipina Ursič (zlat prstan in malenkosti), Lujza Scarell (srebrna zapestnica, uhani in obeski), Marija Gridl (zlato zapestnico, zlato verižico, dva zlata prstana in obeske), N. N. (2 srebrni zapestnici, uhane itd.), Henrik Resch (srebrno uro, zlato naprsno iglo), Alojz Pontoni (srebrno verižico), Josip Pelicon (zlat prstan), N. N. (zlato zapestnico, 2 zlata prstana, srebrne malenkosti), Ernestin? Balisch (srebrno moško uro, 1 srebrn in 1 zlat prstan), Ernestina Balisch (zlat prstan), N. N. (dva zlata prstana), Marija Bonesch (srebrno verižico), Gizela Fur-lani (srebrno prsno iglo, srebrno verižico etc), Vallig Ana (srebrno zapestnico in malenkosti), Franc Fiedler (srebrno verižico), Plna Jernay (srebrno verižico, dve srebrni zapestnici), Josipina Jos (zlat prstan), Vanda Jernav (srebrno zapestnico), Josip Jakončič (2 zlata obeska), Mink (2 zlata prstana, 3 srebrne zapestnice, zlat prstan), Otilija rajt (zlat medaljon, Anton Policardo (zlat prstan), Policardo (zlat prstan), Policardo (2 srebrni zapestnici), Marija Pečenko (zlat gumb), Josip Pečenko (zlat gumb), profesor Tretter (zlat prstan), Roža Tretter (zlat prstan), Vilma Tuta (srebrno zapestnico), Pavla fier--mann (srebrno moško uro), Evgen Locer (srebrno zapestnico), Ana Fantuzzi (zlat prstan), Ida Pečenko (zlat prstan), Adele Pečenko (zlat prstan), Viktorija Milost (srebrno verižico), A. D. (zlat prstan), Fani Wutte (zlat prstan), Antonija Kozian (zlat prstan), Ana Miseri (uhani), Fran Stahta (zlat prstan), N. N. (2 kroni). Marija Vidmar (srebrno zapestnico), Lujiza Lou-vier (zlat prstan), Nina Cumar (eno zlato in dve srebrni prsni igli), pl. Degrazia (zlat prstan), Oilbert Gentili (zlato srce), Ida Scholz (srebrno zapestnico, prstan etc), Eliza Stock (2 srebrni zapestnici), .Eliza Fantuzzi (zlat prstan), Klementina Novotnjr (srebrno verižico itd.), Viktorija Fogar (zlat prstan), Evgenija Ruf (zlato brožo), Viktor Ruf (zlat prstan), Fani Pohl (srebrno moško uro in verižico), Ana Peter (2 zlata prstana), N. N. zlato srce, zlato verižico itd.), N. N. (zlat prstan),. N. N. (afit prstan), Margerita Nardini (zlat prstan itd.), Zniderčič* Anton (zlat prstan), Pierina Nardini (zlat prstan), N. N. (zlato zapestnico), Josipina Krpan (zlato brošo), Fani pl. Braunižzer (zlat prstan), Vukovits (srebrno verižico in dve srebrni zapestnici), Vukovits (zlat prstan etc), Vilhelmina Gutt (par uhanov), Angelina Culot (srebrn denar), Te-rezina Culot (par uhanov), Gizela Krick (zlat prstan), Gizela Krick (zlat prstan), Edita Krick (2 srebrna . obeska), Stefi Krick (srebrn prstan), Amanda Kuratnik (1 srebrno zapestnico, 2 srebrni broži), Valerija Castellani (zlat prstan, srebrno zapestnico etc), Bruno Scarek (zlat prstan), Bruno Scarek (srebrno verižico), N. N. (srebrn obroč), N. N. (srebrn obesek), Valerija Reichmann (2 srebrna prstana in 3 srebrne predmete), Anuncijata Thoman (srebrno uro in različne srebrne predmete), Milka Maksi (zlato verižico in zlat uhan), Trampus (par uhanov in zlat obesek), Marija Ballaben (zlat križec, zlat prstan in srebrnind), Ana Fanin (5 srebrnih zapestnic, srebrn denar in obeske), Marija Stetkar (zlatprstan, par uhanov in srebrno verižico,) Ljudmila Braunižzer (zlate uhane, zlato brožo in srebrne predmete), Marij Magnacco (več srebrnih prstanov) Ivana Pittner (zlat prstan), Rudolf Bregenzer (zlat prstan), Ana Buda (2 srebrni zapestnici), Ema Ivančič (2 srebrni zapestnici),: Lucija Grando (zlato brožo), Karla Michelazzi (zlat prstan; par zlatih uhanov), Josipina Rizzan (zlato verižico, zlat prstan), Simon Janschekovitz (par zlatih uhanov, zlato brošo), Marija Pavšič (par zlatih uhanov), Pikerle Josipina (različne srebrne malenkosti), Josip Bevčar (zlat prstan), Eliza Zalaudek (različne srebrne in zlate malenkosti), Lujiza Moncaro (zlat prstan), Fani Zei (par zlatih uhanov), Ivana Birsa (različne srebrne malenkosti), Josip Vinci (srebrno verižico in dve kroni), A. Hrast (zlat prstan), Lili Gostiša (srebrn prstan, 2 zlata obeska), N. N. (2 srebrna predmeta). Odgovorni urednik in izdajatelj Saša Žele zn i kar v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarnac A. Gabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Oglas OBČNI ZBOR »Kmečke posojilnice in hranilnice' v likvidaciji v Višnjevim se vrši po § 35. draŠt. pravil (odstavek II.) dne 30 t. m. ob 2. nri popoldne v hiši štev. 90 v Kojskem. Dnevni red s r 1) Pretresovanje računa. 2) Slučajnosti. ~ Ako bi napovedenega dne občni zbor ne bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor z istim dnevnim redom in v istih prostorih dne 6. XI. t. 1. ob % nri popoldne (§ 35 odst. III.) Kmečka posojilnica In hranilnica v likvidaciji v Višnjevku, dne 18. 10. 1914« 230—t Odbor. J. SULIOOJ - CORiCA Gosposka iillca št. 19 urar c. kr. državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ar/zlatnine, sreirnine, optičnih predmetov in raznovrst obeske. — Popravila se izvršujejo točna in dobro. — Jamči ! leto. ei-p en m Gorica, Šolska ulica St. 2. velika zaloga oljkinega olja prve vrste sajbBijiift tvnlk iz litre, Dalmacije, MolfeitepBari ta Klet 8 prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno." Kron t~'96, W>4, lljj 120, 1-28, 1-36, 1-44, 1"60, T80, 2"-, 24ft za Inči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne* ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo s# pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga __-------------- mi?a in sveč. —-------------- Cene zmerne* Najboljši češki dobavni Tir! Perje n blazine pa žela nizkih cenah » 1 kg razcepljenega si-vega perja 2 E; boljše U>_J vrste 2 K 40 Vin.; polu-belo najbolišp 2 K 80 V;.; Cisto belo 41: belo, puh 5 E 10 vin.: 1 kg najfinejše belo razcepljeno 6 K 40 vin., 8 E; 1 kg pnh-perja, sivo K 0:—, 7 K*—; belo fino K 10; najfinejše prsno 12 E. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto. Izgotouljcna posteljna opraua h gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, Široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm Široka s finim, trpežnim puhom K 10"— s pol-pnhom E 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 10 K; blazine za pod glav« E 3,—, E 350, E 4*—. — Pernice 200 cm dolge in i40 cm Široke K 13, K 14-70, K 17-80 in K 21--. Pernati madraei iz modnega križastega Gradlna 180 cm dolgi in 116 cm Široki K 12-80 in 14*80. Razpošilja se proti pozvetjti, in sicer od E 12. poštnine prosto. NeugajajoBe se zamenja ali pa ¦e vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto. S. Beniseh, Desehenltz St. 809, Češko. in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja *>o najnižjih cenah S&5? R. STERMfCKl v Celju št. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in .Amerike je treba denar naprej poslati. 68 - 52 IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka v djoHCi ulica Adelaide Ristari štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališ&e nirnberškegavin drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in poaotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. " '.....¦.........IIUilHlllliiii' Odlikovana pekarija in slaiičarna Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah i K Profesorski zbor c. kr. slovenske državn e gimnazije v Gorici naznanja, da je njegov član g. dr. Cduard Dolinšek, c. kr. profesor, padel junaške smrti na severnem bojišču dne 26. augusta. Bodi mu časten spomin! 231—1 ) Podpirajte Rdeči križ, družine upo-klicanik in našo Šolsko mladino f PINTER & LENARD trgovina z železnino Gorica, Raštelj 7-9 Gorica Najprimernejši nagrobni spomenik za naše rajnke je železen, fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 — 30 K in vsakovrstne nagrobne svetilke od 2—10 K. Za jesensko sezono priporočamo mesoreznice, obročje, cement, traverze itd. za zimo peči, štedilnike, petroljeve peči in druge potrebščine* Ne poiabite torej na domaČo fvrdko Pinter & Lenard kjer se $©bi dobro Mmgo po primerno nizkih cenah. 227-2 Beserviii fond: K 120.01400 J ! Vplačani deleži s j j zadružnikov j I- ~ M.m.mn j 1707. \ ff GoriSka llndika piiipinka upisoiiia zadruga z omejenim jamstvom Telefon štev. 79. S fiPf Id Ustan- 1. 18 f* (v lastni tuši s Gosposka ulica štev. 79 I. nadstr«)^ sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|0 čistih. §& stalne vloga proti enoletni odpovedi p dogovoru. -- Vlagateljem so nv razpolago J " JhiSssl hranilniki« Posojila se dajejo m A zastavo in ossbm kredit. Položnice poštne hranilnice, na razpolago brezplačno. Zobozdravniški in zobctehniški atelje Dr. L Eržen GORI C H Jqs. Uerdi fekilišCe Sten. 379 Ubietne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakcOičukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o sooieni ateliein od 9. ure dop. do 5. are pop. Glavna zaloga Palma podpetnikov 1 H 1 ril nt.n Bre«a^ jorica - losposka ul. (i. tarducei) 14, v lastni hiši. H Prua in najoečja sionenslia zaloga In tovarna pohišioa m ----------- na Primorskem — p i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob. Cene cd 300 do 3000 K šota. •*&& f. batjel - mm iig| ^Stolna ulica št. 2-4. - AraBsl ! Prodajalna eUrefee.^Ceiufci (rento. Kupujte samo dvokolesa „fil2riCS" in 99HlfftT;lia*% ki so najboljši francoski sistem in najtrpežoejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original ViCfOria so najprak-tičnejši za vsake hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—c J ^^^^----J^kj^^^T^Z. Kerševani & Čuk 10HICA, m Stolnem trgu št. 9. GOR CA. Za jesen in zimo priporočava svojo velikansko zalogo novosti Gene vsled kritičnih časov zelo ugodne. S24-S Modne knjige priloživa k naročilom zastonj. Pregrad & Čemeti?. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici. Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Irst. Vloge na knjižice po 41U°|o? v tekočem računu po dogovora Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi E 1,000.000. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednosine papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safes.] Nakazila v inozemstvo. • Kreditna pisma.