Političen list za slovenski narod. Po »osti prejftman velja: £a «cio Uto prcdpiatan 16 fld., sa pol leta 8 fld.t sa četrt 4 fid., ка j«d«a meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za til« leto 18 fld., sa pol leta в rld., ta Jeirt leta 3 »ld., sa je&sn mttiec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več ua leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in osnanila (iaeerate) »«prejema apravnlitro in ekipedleija v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice it. 2. Aokopiai «e ne vračajo, nefrankovana pisma ne «prejemajo Vredništvo j« v Semenliklb ulicah it. 2, I., 17. Izhaja riak dan, iiTsemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne. ^tev. 139. V Ljubljani, v torek 22. junija 1897. Letnilc ХХУ. Neosnovan napad. V Celovcu, dnč 21. jun. „Slovenskemu Narodu" se je v štev. 137 z dne 19. t. m. zopet enkrat poljubilo prav odurno ter neoenovano napasti osebo našega mil. g. knezoškofa dr. Jožefa Kahna. Povod mu je obisk našega g. knezoškofa v velikovški narodni šoli, oziroma nekatere besede, katere je ob tej priliki spregovoril v šali nasproti šolskim sestram. „Narod" je pristrojil svoj napad na način, ka-keršen je v tem listu že tipičen. Po mnogoobeta-jočem uvodu, v katerem se prav bombastično sklicuje na prejšnje svoje napade in članke in v katerem ni si mogel kaj, da d& po strani brco tudi Vašemu listu, — navaja „zlodejstvo", zbog katerega je g. knezoškofa dr. Kahna znova posadil na slavno-znano (?) svojo zatožno klop. Kakor v prejšnjih slučajih obsoja ga tudi sedaj, ne da bi zaslišal prič in zagovornikov ! Kaj je resnice na vsem ? G. knezoškof je dne 12. t. m. povodom blagoslovljenja novega oltarja v Velikovcu, kakor se Vam je poročalo, obiskal tudi našo „Narodno šolo" Ciril-Metodove družbe. Lepa stavba, ki je zlasti sedaj, ko po nasadih pred njo vse bujno cveti, izredno krasna videti, je napravila na knezoškofa najugodnejši utis. Mil-3 g- knezoškof p o š a 1 i 1 se je na to s šolskimi sestrami, ki so ga pričakovale ob vbodu, rekoč: „No, taka stavba je pač prekrasna za Vas. S početka bi morale začeti z leseno barako". Iz tona in iz vsega, kakor so se te besede spregovorile, spoznal je vsakdo na prvi hip, da mi), knezoškof nikogar noče žaliti, marveč se le čudi, da se je sploh mogla postaviti taka lepa in primerna stavba. Samo „Narodovemu" člankarju se je zdelo drugače ; on je hotel imeti povod napadu in zato izvil si ga je iz trte. Nato je g. knezoškof podrobno ogledal si vso hišo in opetovano izrekel svoje veselje in priznanje, da je hiša tako praktično in lepo zidana .......= LISTE K. Cvetke s polja moderne znanstvenosti? Priobčil Burjan. (Dalje.) „Toliko o razumu, poglejva še, kaj bo z našo voljo !" nadaljeval je mirno in resno duhovnik. „Darvinizem nam neovržno dokazuje, da je voljina prostost samo izmišljen pojem, morda spomin iz kake prejšnje dobe razvijajočega se človeštva. Dva razloga, popolnoma nasprotna, določujeta mko človeško dejanje, osebna korist in pa čuvstvo dolžnosti, takozvana vest. Bazumevno je, da so večkrat dejanja, ki nam je nalaga vest, v izvrševanju sila težavna, ker se moramo zatajevati, ker moramo žrtvovati svoje oeebne koristi v prid drugim. Darvinizem nam kaj lepo pojasnuje, kako se je razvila vest. Ze od začetka so živeli ljudje v družbah. Ako bi bil vsak posameznik poljubno ravnal, vsak samo v svojo korist, ne oziraje se na prid ali škodo svojega bližnjika, morala bi taka družba poginiti, brez eoodnoene pomoči se ne bi bil mogel človek ohraniti v boju za obstanek. Zato je družba zahtevala od vsakega člana, da v prvi vrsti upošteva skupne in bil je vesel, da se v nji že sedaj stori in se bode v prihodnje storilo še mnogo več dobrega za vzgojo mladine na versko-narodni podlagi I Opozarjamo v ostalem na poročilo „Mir"-a o tem obisku, ki je imenovanemu listu došlo v tej zadevi od najbolj kompetentne strani. Glasi se: „Ko so se mil. gosp. knezoškof dr. J. K a h n pred praznikom presv. Trojice peljali k birmi v Ve-likovec, so jih učenci in učenke naše ntirodne šole ob Celovški cesti, kjer so se pod vodstvom čč. šolskih sester ob obeh straneh ceste postavili, dostojno pozdravili. Eao uro pozneje so potem mil. g. knezoškof po dokončanih dnevnicah pripeljali se v našo narodno šolo. Ogledali so vse šolske sobe, učila in zvezke, potem celo hišo od kletij do podstrešja, dalje tudi perilnico in vrt ter niso mogli dosti pre-hvaliti, kako je hiša lepo in pripravno sezidana. Pred odhodom so v govornici čč. sestre razveselili z lepim nagovorom. Mil. g. knezoškof so se popolnoma prepričali, kako hodi naša slavna družba sv. Cirila in Metoda pravo pot, ker ustanavlja in vzdržuje take izvrstne zavode." Omenim naj še, da je mil. g. knezoškof dr. Kahn že opetovano pokazal veliko zanimanje za našo šolo. Veselil se je kar s početka, da se ustanovi zavod, v katerem se bode mladina podučavala v pravem ^krščanskem duhu. Baš on osebno je krepko podpiral vso akcijo in različne prošnje, da so se smele šolske sestre naseliti v Velikovcu in ko je pozneje šlo za to, da sestre prevzamejo gospodarstvo, ki je lastnina St. Rupertske cerkve in ki je za našo šolo velik dobiček, je zopet on takoj in r a d o v o 1 j n o dal potrebno dovoljenje. To je pač najboljši dokaz, kako povsem ne-osnovana so „Narodova" očitanja in vse grdo zabavljanje in podtikanje, s katerim je znova „počastil" našega knezoškofa. Z raznimi podlimi izvajanji „Naroda" se ne maramo podrobneje pečati, ker odkritosrčno izjavljamo, da se nam gabijo napadi in pisava, s kakeršno se Vaš časnikarski kolega bojuje zopet v tem slučaju I Najodločneje ob so- koristi v svojem delovanju, kasneje še le svoje osebne koristi. Kdor se ni temu pokoril, doletela ga je kazen ali vsaj graja, v nasprotnem slučaju pa javna pohvala in ugled. Tako se je razvilo javno mnenje, ki se v ničem ne razlikuje od vesti. Strah namreč pr«d kaznijo ali grajo, če je kdo kaj storil v občo škodo, in pa želja po javni pohvali, morda celo nagradi se je globoko ukoreninila v naš spomin, tako je nastala po Darwinu vest, tako so se izcimili pojmi „dobro" in „slabo", „pravo" in „krivično", „lepo" in „grdo" i. t. d. Ne uči-li res tako darvinizem? Prikimal sem mu nekoliko boječe. O da bi se mogel iznebiti tega človeka 1 „Tako je bilo nekdaj, zato je vest samo nekak spomin onega idealnega naziranja v otročji dobi človeškega rodu. Dandanes je seveda to popolnoma drugače. Veda je dognala, da je vest za omikanca nepotrebno strašilo, da so pojmi „dobro" in „slabo", „pravo" in „krivično" i. t. d. samo relativni, t. j. samo v toliko resnični, v kolikor imajo podlago v osebni koristi ali osebnem nazivanju. Kar se meni zdi dobro, je morda komu drugemu slabo, a oboje nazivanje je resnično. Merilo našega delovanja bodi torej samo osebna korist, ne oziraje se na korist ali škodo drugih 1 Seme, ki ga je vsejala moderna jamo in zavračamo take neosnovane napade in nedostojno pisarjenje o svojem višjem pastirju. Takih „nasprotnikov" in strahov, kakoršue je naslikal „Narod" v onem članku, se nam res ni bati; tembolj pa se bodemo morali ogibati „prijateljev", kakeršni se nam ponujajo ! —rn— Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 22. junija. Konservativno plemstvo in Mladočehi. Vodstvo mladočeške stranke je sklicalo minoli tedejj shod volilcev v Taboru, ki je značilen radi tega, ker je na tem shodu tudi govoril grči' D-ym, voditelj češkega konservativnega veleposestva v državnem zboru. Med drugim je dejal: Večino državnega zbora je združil mogočen princip : stoji namreč na trdni poglagi, na načelu avtonomije. Adresa desnice je to stališče točno označila. Krepka solidarnost desnice se je izvrstno skazala v zadnjih parlamentarnih bojih. Za nas je posebno to važno, ker smo čshi v tej zvezi po številu najmočnejši. Zato smatram kot dolžnost vsacega pravega češkega domoljuba, da brani solidarnost sedanje desnice proti vsem napadom, kajti dokler obstoji ta desnica, se nam za prihodnost ni nič hudega bati. Želeti bi seveda bilo, da bi se vlada grofa Badenija oklenila te sedaj jedino mogoče večine. Govorniku osebno ni ničesar znanega, da misli vlada češko konservativno veleposestvo naprositi, da posreduje v narodnem prepiru na Češkem, vendar ou zelo dvomi, da bi tako posredovanje imeb kaj vspeha, kakor tudi dvomi, da bi zastopniki konservativnega veleposestva hoteli vsprejeti tako nalogo. Grof Deym konečno izjavlja svoje zadoščenje, da so se tako vtrdile prijazne razmere mej konservativnim veleposestvom in mej Mladočehi ter izraža nado, da bi to razmerje ostalo trajno, ker se tudi on pridružuje besedam, katere je dr. Herold govoril na banketu desnice, da prava ljubezen nikdar ne ugasne po reku: „On revient veda, že bujno poganja v klasje. Neizprosna statistika dokazuje, da se je število pravih hudodelstev, ne prestopkov, strahovito pomnožilo v najkrajšem času, zlasti v onih deželah, katere obseva in ogreva solnce proste vede. To veselo dejstvo nam spet ne-ovržno priča, da se človeštvo ne samo polagoma, ampak precej hitro pomiče po poti izpopolnjevanja, da bo v kratkem doseglo ono visoko stopinjo, ki jo že zavzamejo živali. Živali namreč so že tako napredovale, da so se iznebile vsakomur škodljive vesti in uravnavajo svoje delovanje samo po osebni koristi. Z % vrsto ali za svoje sodruge stori že posameznik dovolj, ako se ovekoveči v svojih potomcih. Po znamenjih sodeč torej lahko z vso gotovostjo sklepamo, da se povzdigne človek tudi v tem oziru prej ali slej do živali." Zvedavo me je pogledal, jaz pa sem molčal, boječ se ziniti kako neumnost, pa mrtvega ugovora pa nisem mogel dobiti v naglici. „Imamo tudi še druge dokaze, da se človek iz-preminja v mnogo popolnejšo žival — opico. Trdilo se je, da loči vera v nadzemska bitja človeka od drugih živalij. Morda je bila nekdaj ta trditev resnična, dandanes gotovo ne velja več. Človek je že toliko napredoval, da je vrgel take nepotrebnosti toujour u ses premieres amours". — Pomenljiv je shod zaradi tega, ker kaže, d» je češko veleposestvo solidarno s češkim narodom v sedanjih zamotanih razmerah in v tem je uprav sedej vplivna moč češkega naroda, ki teži po avtonomiji, ki do-nese kraljevini češki novega sijaja in trajnega vpliva. Sprava med Čehi in Nemci. MladoČeŠko glasilo je objavilo dopis iz poslaniških krogov, ki naglaša, da sedanji čas ni ugoden za obravnave o spravi: „Kje naj se vrše obravnave? Jedino le na Češkem? Tega mi ne dovolimo. Tudi na Moravskem in v Sleziji razmere silijo do sprave. Pred vsem pa poudarjamo, da tudi na Češkem še nismo toliko dosegli, da bi mogli Nemcem dati koncesije, kajti jezikovni naredbi še ne dovoljujeta popolno jednako-pravnost češčine z nemščino. Isto tako imajo Nemci prednost v šoli. Le zaradi svojega stališča v deželnem zboru se morejo Nemci pritoževati. Toda naša krivda ni, ako so Nemci danes v mišnici, katero je bil Schmerling naredil za Cehe. Ce žete Nem^i v tem oziru premembo, dobro, naj v tem smislu delujejo z nami. Dokler se ne premeni volilni red, tako dolgo Cehi ne glasujejo za zakon o kurijah. Mi ne moremo dovoliti, da občine, večje od Liberc, n. pr. Kraljevi Vinohradi, Žižkov, morajo voliti s kmečkimi občinami, ali da Plzenj voli jednega, Liberce pa tri poslance. Razmere v Avstriji se bodo zbolj-šale, ako je vlada pravična Slovanom, ne glede na nemški krik. Vlada naj ne igra dvojne vloge. Mi hočemo pravico in pravičnost. V tem smislu pričakujemo jasnega odgovora." Anglija. Avstrijski nadvojvoda Frančišek Ferdinand se je kot cesarjev zastopnik pripeljal v London minulo soboto ob Vi 6. uri. Grof Deym se mu je z vsem osobjem veleposlaništva pripeljal nasproti do Dovra. Na kolodvoru v Londonu ga je pričakovalo mnogo odličnega občinstva. V nedeljo zjutraj se je z mnogim spremstvom udeležil božje službe v katoliški katedrali; sveto mašo je daroval kardinal Vaughan. — V Londonu se je zbralo na tisoče iu tisoče tujih gostov, da slavć šestdesetletnico kraljice Viktorije. V nedeljo se je kraljica udeležila božje službe v cerkvi sv. Jurija ; navzoči so bili člani kraljevske družine in knežji sorodniki. V katedrali svetega Pavla so se udeležili božje službe diplomatifni zastopniki, pori in mnogo odličnega občinstva ; člani gorenje zbornice v vestminsterski opatiji, člani spodnje zbornice v cerkvi sv. Marjete. Danes so bile največje slavnosti, ker se je kraljica peljala v sijajnem spremstvu po mestu do cerkve sv. Pavla, kjer je bila zahvalna božja služba. Grška. Iz Aten se poroča, da je nemški cesar Viljem pisal sultanu, naj bi odpoklical turške čete iz Tesalije. Po poročilih znašajo državni letni dohodki Tesalije 10 milijonov drahem, od katerih se porabijo 4 milijoni za upravo dežele. Ker Grška ni odpoklicala svojih uradnikov iz zasedene Tesalije, ima troške, a nobenih dohodkov. Letošnja žetev v Tesaliji je zgubljena. Povprečna vrednost žetve znaša 66 milijonov, letošnjo so cenili na 73 milijonov, a so jo uničile turške kobilice. Vojna bode Grke stala 36 milijonov, troški za ubežnike iz Tesalije, Epira in Krete znašajo 3 milijone brez vrednosti nepremičnega imetja. Poleg tega bodo vsled vojske zmanjšali se državni dohodki za 40 %. Grška je v največji stiski. Vlada se je zopet z okrožnico obrnila na velevlasti, da bi jej odpustile vso vojno odškodnino Turčiji, češ, da je Turčija pričela vojsko. — Iz Pariza se poroča, da bivšemu predsedniku Švice Drozu ponujajo službo vrhovnega guvernerja na Kreti. Droz je baje odgovoril, da bi prevzel to službo le za toliko časa, da spravi upravo v boljši tir. — Iz Carigrada se dalje poroča, da bode Turčija zadovoljna, ako se jej cd Tesalije prepusti ozemlje do Mecova. Grška bi odstopila le jedno vas, v kateri bivajo Rumuni. Težave bodo le gledć vojne odškodnine in časa, kedaj Turčija izprazni Tesalijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. junija. (Cerkvena slovesnost v čast Jezusovemu pre-svetemu Srcu ) V petek 25. t. m. je praznik najsvetejšega Srca Jezusovega. Ta dan bo v misijonski cerkvi presv. Srca v Ljubljani od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer izpostavljeno sveto Rešnje Telo. Ob s/t4. zjutraj je prva sveta maša, ob 4,5. uri pridiga, ob 5. uri se izpostavi Najsvetejše pred sv. mašo, ob '/»6. je slovesno sveto opravilo. Potem je vsako uro tiha sveta maša, ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Zvečer ob 6. uri je sveti križev pot, ob 7. pridiga in po pridigi slovesni sveti blagoslov in slednjič zahvalna pesem za vse od presv. Srca Jezusovega pridobljene milosti. Kdorkoli vredno prejme sv. zakramente in obišče kako cerkev, kjer se očitno obhaja praznik božjega Srca Jezusovega ter moli v papežev namen, zadobi popolen odpustek. (Iz Briksen-a) na Tirolskem se nam sporoča, da so naš prevzv. g. knezoškof srečno prišli tjekaj ter začeli z zdravljenjem. (Osebna vest.) Gosp. Fran F i n ž g a r je imenovan c. kr. profesorjem na moškem učiteljišču v Kopru. (Novi >mali« in »srednji« katekizem) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je pripustilo z odlokom z dno 2. t. m. štev. 13.183 tudi «Mali katekizem« in «Srednji katekizem«, ki ga je založilo knezoškofijstvo ljubljansko in čegar izvirnik so potrdili vsi avstrijski škofje, kot učno knjigo za splošne ljudske in meščanske šole s slovenskim učnim jezikom. (Slovanski list na Dunaju) Ker so razni nemški in slovanski listi nedavno poročali, da se na Dunaju snuje političen list, ki bode v nemškem jeziku branil pravice in koristi vseh avstrijskih Slovanov, zastopanih v državnem zboru na Dunaju, objavimo ob kratkem poročilo, katero nam je prijatelj doposlal o tem podjetju. Glasi se: Slovanski državni poslanci trpko čutijo, da ga ni na Dunaju nemškega lista, ki bi bil povsem pravičen opravičenim zahtevam in koristim avstrijskih Slovanov ter bi nepristranski seznanjal Nemce z razmerami avstrijskih Slovanov po raznih kronovinah in deželah. Dasi je praška „Politik" povsem slovanska ter rada zastopa koristi vseh Slovanov, vendar se v prvi vrsti, kar je naravno, bavi s češkimi razmerami. Treba je slovanskega lista v nemškem jeziku na Dunaju, v siedišču političnega življenja. Ta list pa bi moral služiti inte- resom vseh Slovanov v Avstriji, ki so se večinoma po svojih zastopnikih združili v parlamentarni večini. Uvidevši to nujno potrebo sta dva znana, na Dunaju živeča Slovana povabila več slovanskih poslancev na skupen posvet. Zastopani so bili Cehi, Poljaki, Rusini, Slovenci in Hrvatje. Po daljšem razgovoru so se zjedinili za naslednji program, ki pa se more po potrebi razširiti in spopolniti: „Nameravani list imej nalog, da zastopa in brani slovanske narode v Avstriji, vsakega kot jednoto in vse kot celoto na vnanje in v njihovih medsebojnih razmerah. Izključene so torej: vse frikcije med posameznimi narodi in v narodih samih, vsa verska, cerkvena, strankarska in stanovska vprašanja. List se ne vmešava v notranje stvari in boje, temveč repre-zentuje vsak narod v njegovi celoti v narodnopoli-tičnem, kulturnem in gospodarskem oziru, in sicer vsak narod na jednak način in v jednaki meri. Torej bodi list tolmač in glasilo slovanskih klubov in strank v državni zbornici. Poglavitna naloga listu bode poučna in d e f e n z i v n a, kar pa ne izključuje ofenzive, kedar bi bila umestna in potrebna. Ta ofenziva bi se obračala le proti narodnim nasprotnikom, sicer odločno, pa brez strasti in sovraštva. List bi izprva izhajal kot tednik in sicer v ponedeljek zjutraj ter prinašal slovstveno prilogo, obzornik, s prevodi poezije in proze vseh slovanskih slovstev ter stalnimi poročili o slovanskem slovstvu, umetnosti iu vedi. V glavnem listu bi poslanci in zanesljivi politiki obravnavali aktuelna vprašanja. Povsod v narodnih središčih bode uredništvo skušalo dobiti zanesljive poročevalce o vseh važnih dogodkih javnega življenja. Strankarske stvari se bodo zabe-lježevale le kot dovršena dejstva. Glavna naloga listu bode, da vnanji svet poučuje o slovanskih razmerah ter goji vzajemnost avstrijskih Slovanov. List mora biti na vse strani popolnem neodvisen. Ako list dobi mnogo naročnikov in zdatne podpore razširi se s časom v dnevnik". — To so bistvene točke, o katerih se je zjedinil pri-pravljavni odbor, v katerem so po dva češka, poljska, rusinska in jugoslovanska državna poslanca, ki so se ali se še bavijo s časnikarstvom. V odboru sta še dva znana na Dunaju živeča Slovana, ki nadaljujeta priprave. Stvar danes ni še dognana, a če se priprave posrečijo, prične list izhajati s 1. dnem oktobra. Mi podjetju želimo najboljšega vspeha I (Zvišanje uradniških plač.) Včerajšnja „N. Fr. Pr." piše: Danes se govori v uradniških krogih, da je ministerski predsednik grof Badeni zagotovil načelniku nekega uradniškega društva, da bodo državnim uradnikom zvišane plače s 1. januarijem 1898, kakor določa od drž. zbora vsprejeti zakon. (Med Hnronci.) Iz Z igorja: V nedeljo dne 20. t. m. je prišel dr. Krek k nam, da bi imel v naši katoliški delavski družbi poučno predavanje. Sjci-jalni demokratje so to izvedeli in, kar se še nikoli ni zgodilo, prihrumeli so celo uro pred pričetkom v dom in so zasedli malo ne vse prostore. Videlo se jim je, da imajo predrznosti in surovosti več seboj, nego omike. Predno je mogel dr. Krek pričeti svoje predavanje, je jel plačani agent Cobal nepozvan govoriti o slobodi in o državnem zboru in je zahteval za se besede. Sum se je pričel, kričalo se je sem in =e staro šaro iu se s tem približal živalim. Živali namreč — tako nam kažejo znanstvena opazovanja — večinoma ne verjamejo nič drugega, kakor samo to, kar zaznavajo s čutili, le pri nekaterih se opažajo prav neznatni in malenkostni ostanki onega čuvstva odvisnosti, ki bi se dal primerjati z vero. Tudi v tem oziru se vrši napredek kaj naglo. Odkar je moderna veda na podlagi naravoslovnih in modro-slovnih dejstev dognala, da je vera beseda brez resnične podlage, odpovedali so se najprej omikanci vsaki veri, ki človeka samo ponižuje in sramoti, ker čuvstvo odvisnosti je gotovo za človeka nedostojno. Teb nazorov se v novejšem času poprijemlje tudi priprosti ljud, kmalu izgine vsako verstvo s svetovnega pozorišča, in človek bo tudi v tem pogledu dohitel tako napredovale živali in samo to vrjel, kar bo videl z lastnimi očmi, slišal samo s svojimi ušesi i. t. d. Kaj ne, lepa perspektiva se nam odpira v bodočnost I" Njegov cinizem mi je presedal do skrajnosti, a bal sem se mu ugovarjati, videč, da bolje razume tudi darvinizem nego jaz. Rad bi ga bil zapustil, a ker sem mu obljubil, spremljati sem ga moral i naprej. „Isto bi se dalo trditi in dokazati o drugih člo- vekovih lastnostih, a žal, nedostaje mi časa, da bi samo omenil vse. Videla sva pa, da človek duševno brez dvoma tako silno napreduje, da bo v kratkem dosegel žival. Kako pa telesno ? Bistvena razlika med človekom in opico tiči pač v obliki možganov in lobanje. Ker se pa zamotano mišljenje polagoma razkroja v prepusto instinktivno delovanje, kakor nam kažejo očividna dejstva, mora tudi zamotan organ mišljenja dobiti priprostejšo obliko, ker vrabcev ni treba streljati s topovi. Človeški možgani s tolikimi zavoji in brezdami izgubljali bodo polagoma razorano površino, dokler ne dobe jednostavnejše oblike opičjih možganov z manjšim številom zavojev in plitvejšimi brazdami. Da se mora ta izpremin izvršiti, kažejo nam dejstva. K prejšnjemu prevdarjanju o razvoju človeškega razuma v živalski instinkt, moram še toliko pripomniti, da se moramo te misli poprijeti tudi iz druzih razlogov. Razdelitvi dela pripisujejo darvinisti veliko važnost za napredovanje. To pa po pravici. Ker se je delo razdelilo, ni treba posamezniku skoro nič več misliti. Poprej je jeden rokodelec predel, tkal in obleko delal, zdaj pa so se posamezna opravila tako daleč razdelila, da ima celo vsak krojaški mojster več strokovnjakov pod seboj, jeden zna samo hlače sešiti, drugi samo suknjo, tretji samo plašč. Tovarniški delavec stoji celo življenje pri jednem in istem stroju, svojemu mehaničnemu delu se je tako privadil, da je dobro opravlja instinktivno, ne da bi mu bilo treba kaj misliti. Tako je z večinoma povsod, dela se bolj instinktivno, a misli se malo, k večjemu da se druge posnema, kar pa spet kaže na lastnost naših bodočih svakov. Po Darwinovem nauku pa se vsak organ z vajo in rabljenjem okrepi, brez rab-ljenja pa se zakrne. Ako me zadene mrtvoud na nogo, da je ne morem gibati, posuši se mi noga, najprej mi ginejo mišice, za njimi drugi deli. Ker pa človeštvo ne misli dosti, ampak vedno manj, morajo ве po Darwinovih načelih možgani manjšati in manjšati, dokler se ne zjednačijo z opičjimi. (Konec sledi.) Revolucija v Pasji Vasi. Kulturnozgodovinska študija. Spisal Jože Arko. (Dalje.) „Kaj ne, Biga, kaj ne? Vidiš, Biga, ti si bil največji prijatelj župnikov, zdaj pa ne boš več, kaj ne, da ne boš več — a V Z ikaj ? Zato, ker je čez tje, da je bila groza. Socijalni demokratje so vidno prišli samo na boj. Ko jih je dr. Krek s par stavki omahal, kako grdo se vedo in kako nesramno se obnaša njihov voditelj kot gospodar ue samo delavskega doma, marveč celega Zagorja in jim je obljubil, da jim bo dal priliko na prostem pri ljudskem .shodu, ki ga skliče ob svojem času, kričati in zabavljati, so vendar v divjem kriku odšli. Pred okni so seveda še nagajali, kar so mogli. Dr. Krek je na to predaval o socijalni demokraciji in pojasnoval z vzgledi njeno delovanje. Za njim je Jakopič povedal nekaj zanimivih opazk, kako naj se zbolj-šajo bolniške blagajne. Domači pevski zbor „Zarija" je zapel par lepih pesmic: skratka, bilo je veselo, prijetno popoludne. Tu prihrumi pred dom nekaj socijalistov in malo je manjkalo, da se ni pričel pravcat boj. „Sodrugi" so že pobirali deske in dvigali pesti in palice. Dr. Krek stopi pred nje; na njegovo prošnjo odidejo člani katol. delavske družbe v dom in prične se zanimiv razgovor med njim in in socijalnimi bratci. Samo jeden prizor naj s tega razgovora omenjamo: Neki socijalist-steklobrusec mu zabrusi te-le besede v obraz: „Sie haben immer gegen die Arbeiter gestimmt! Sie sind von den Arbeitern gewiihlt und Sie sind zu den Schwarzen ti b e r -getreten." Tako se vzgajajo ti ljudje. Samo dve nasprotji se jim slikata: Delavci in — črnuhi — klerikalci! Ta izrek je zanimiv, poučen in zdi se nam, da tudi bodrilen za vse, ki se bojujejo proti socijalni demokraciji na slovenskih tleh. (Umrl) je dne 21. t. m. v Skofji Loki vsled kapi gosp. Ivan G u s e 11, 2nani posestnik gostilne pri »Balantu« v 62. letu. — Naj v miru počiva I (Z Dobrove), 20. jun. [Nova maša v Ameriki.] Danes imam poročati veselo vest. Gospod Ivan Plevnik, rojen dne 28. avgusta leta 1873 v Smar-tinem pri Dobrovi h. št. 24, sin 7« zemljaka, pokojnega Andreja Plevnika in še žive vdove Apulo-nije, javil je v pismih do matere svoje in pisca teh-le vrstic, da bode (je bil) dne 17. t. m. v Balti-raoru posvečen v mašnika, a prvo mašo (novo mašo) pa, da obhaja danes v Jolietu v slovenski cerkvi sv. Jožefa, kjer župnikuje p. n. gosp. Fr. S. Sušteršič. Ta radostna novica razveselila je vse tukajšnje fa-rane. Da dobri Bog novemu gospodu mašniku v pre-vzvišenemu poklicu, ki si ga je izvolil in dosegel, s svojo pomočjo milostno podpira, prosili smo danes očitno pri božji službi zjutraj in ob 10. uri pred-poludue združeno. — Gospod Plevnik obiskoval je iz poči tka domačo ljudsko šolo, potem pa svoje študije nadaljeval do V. gimn. razreda deloma v Ljubljani, deloma v Novemmestu. Leta 1891 meseca maja šel je v Ameriko. Svoje študije nadaljeval je potem do dne 17. t. m. v Baltimoru v Marijinem semenišču, kjer jih je tudi srečno dovršil iu dosegel to, po čemur je vedno hrepenel. B^žja pomoč in varstvo Marije Device bodi ž njim vedno in povsod! (Zagorska cesta) od kolodvora do vasi je zopet pretrgana. V nedeljo po noči jo je razrušil hudi naliv ; na nekaterih mestih se komaj pozna, kje je bila. Zadnji čas je že, da se v tem ozira kaj odloč- tebe volil, ker je volil z županom, ki desetkrat manj v4, ko njegov pisar Brbec." „Zivio Brbec!" je zapiska! Urbanček Štrbunk. „Zivio I Živiol" so zakričali zborovalci. V ozadju se je pa zaslišal vzklik: „Zivio Kršič!" Prišel je bil ta vzklik iz Zolninih ust. Gospod Kršič je zardel in hvaležuo pogledal svojega agitatorja. V duhu mu je že odločil boljšo mezdo. To je izvestno vedel rdeče-nosni pretkanec, kajti zadovoljno se je smehljal in si gladil ščetinasto brado. Za Jernejem je dokazoval oče Biga svoje dosedanje prijateljstvo z župnikom, zatrjujoč, da mora odslej vse prenehati. „Možje, vi niti ne veste, koliko dobrega sem jaz že storil župniku. Kolikokrat sem ga povabil k sebi na kozarec vina! In nikoli nisem zahteval uč plačila. Ali ni to dovolj! Premislite: celo posebno kupico sem imel zanj; v Ljubljani sem jo kupil, z zlatim robom in svinčenim pokrovom. Lepo vas prosim, poglejte jo?" „Dovolj, dovolj, preveč ... nehvaležnež!" Vsi možje so se srdito zganili na svojih sedežih. „Gospoda moja!" Ha, to je bil glas! Zmagoslaven, pobodljiv, samozavesten, mogočen, prikupljiv, prijeten, mil, sladek .. . kakor božajoč dih je objel „gosposka" srca spoštovanih Pesoglavcev. nega ukrene. Potok tik ceste mora dobiti primernejši strugo, sicer bodo vsi mnogi tisočaki, ki jih je že letos zabil cestni odbor v popravo te ceste, popolnoma zastonj. Ogromni stroški brez haska se vporabljajo že od 1. 1883 v cestno popravljanje. Zagorje je pač prometno tako živahen kraj, da ne more biti v vedni nevarnosti izgubiti zvezo s kolodvorom. Po ludniškem železniškem tiru se pač dovoljuje pešpot, toda noben voz ne more priti ob takih prilikah do kolodvora. Deželni odbor in deželna vlada bi se morala nekoliko natančneje podučiti o zagorski cesti in če bo na pristopnih mestih le nekaj dobre volje, bo cesta kmalu v redu. (Iz Spodnje Idrije,) 21. junija. V Sp. Idriji je napovedani mokraški shod izostal. Kristan je čutil večjo nevarnost na Hrvaškem, zato je šel tja; pri nas je pa za to pot opustil in obljubil, da pride prav v kratkem. Svetovali bi mu, da naj tudi za nadalje nikar nas ne obiskuje. Naši ljudje znajo že tako zelo dobro mokraške nauke. Se on ne ve najbrže toliko, kolikor znajo naši mokraški učenjaki in omikanci. Izvežbani so že tako, da znajo po cele noči po vasi na vse grlo vpiti: „Zivio mokrači!", „Socijalni demokratje gredo !" in s tem rjovenjem so že rešeni iz socijalne bede. Kmalu bodo tako mogočni, da bodo samo rekli: „Zivio mokrači!" in zemlja jim bo kar na te besede jela roditi sad, da bodo kar slišali, kako trava raste. Nobene toče, nobene nevihte, nobene povodnji ne bo več, samo da bodo naši mokrači izgovorili preskrivnostne njih besede: „Zivio mokrači!" Ce bodo le te besede izrekli, bode solnce ali pa dež, kakor bo potrebao. Žito pa ue potrebujejo več Boga. Kaj hočemo! To je mokraško in sedaj je v modi mokraštvo. Saj tudi biti mora vse mokraško. Dolgo časa so iskali novi vasi imena. Nekateri so rekli, da se mora imenovati Amerika, drugi Kračja Vas, imenitnejši bi bili radi imeli Srednjo Idrijo; razumeti se niso nikakor mogli. Slednjič vendar pride ljudem misel v glavo, da stanujejo tam sami mokrači in da se mora vas zato imenovati „Mokraška Vas". O kako je bilo pa to ime sprejeto z veseljem! V znamenje radosti in hvaležnosti, da je dobil njih kot vendar pravo ime, so precej sv. Rešnjega Telesa dim v sredi njih vasi postavili mlaj z mokraško rudečo zastavo. Pomislite, mokrači niso kar tako kar si bodi. Da je le mokraško, pa je vse zelo dobro — še celo denar, dasi je le peščen. (Dovoljena tombola.) Gasilnemu društvu na Breznici je ministerstvo dovolilo prirediti dvojno tombolo za napravo gasilnega orodja. (Nemški ljudski shod v Celovcu.) Dne 11. julija bodo v Celovcu zborovali „nemški bratje" iz planinskih dežel. Graški „Tagblatt" tem povodom z vso silo bobna iu pripoveduje širnemu svetu o važnosti obstrukcije in nemške ljudske stranke. In zakaj so si Schonererjevi hlapci izbrali ravno Celovec ? Na to vprašanje odgovarja graški Mihelj: „Celovec je prestoluica dežele, katera z vsemi (!'?) meščani in kmeti prisega na nemško-nacijonalno zastavo. Koroška, kateri med vsemi nemškimi (!) deželami v Avstriji pripada palma, je vse svoje poslance (izvzemši jednega) poslala v tabor nemške „Da, naš župnik je uehvaležnež. Pa ne samo to! On je tudi samosilnik!" „Cujte, Čujte !* se je začudil gospod Kršič. „Vsi veste, da je gospod občinski tajnik blaga, zlata vredna duša. V nesebični ljubezni do nas, v skrbi za zboljšanje narodno-gospodarskih razmer v naši dolini se je zavzel ta naudušeni in velezaslužni mož, da hoče posvetiti vse moči vam, in samo vam in vašemu blagru. Vsi ga poznate, ne morem vam ga prehvaliti. Toda kaj mislite, zakaj ga nocoj ni sem?" Vse je napeto posluhnilo. Še celo Žolna in drugi Kršičevci so nekoliko zjasnili svoje kisle obraze, na katere so bile privabile prve besede, znak mračne nevolje. „Zato, ker sta mu ubranila župnik in župan, prete mu, da ga odslovita iz službe. „Kaj, kaj? . . . menda ne, menda ne ? . . . kdo, kdo? . . . župan? župnik?" mrzlično povpraševanje se je začelo med zavednimi možaki. To je bilo nezaslišano, neverjetno. Toda Ladek je zatrjeval v drugo in tretje, da mu je vse pravkar razodel Brbec sam na dvorišču. „Župnik mu je ce!o prigovarjal, naj dela na to, da mi odnehamo I" je pristavil govornik. „Nikdar, nikdar, nikdar .. .! strašno ogorčenje je izbruhnilo iz vročih src Pesoglavcev. ljudske stranke". — Nemški Mihelj ne vd ali noče vedeti, da na Koroškem živi 120.000 Slovencev, ki niso usiljenci in ki odločno protestujejo i ostalimi brati, da je Koroška nemška dežela. Zopet nemška predrznost I (Milostni knezoškof mariborski) so predzadnjo nedeljo izvršili slovesno preoblečenje pri č. sestrah frančiškankah vednega češčenja presv. zakramenta. Preoblečene so bile gospice: Alojzija Atzler ie Gradca, Frančiška Wunderl iz Ljutomera in Frančiška Primec iz Žužemberka. — Na praznik pre-svetega R. Telesa popoludne so obiskali zavod mariborskih šolskih sester, po sv. blagoslovu razveselili sestre in otroke z ljubeznjivim nagovorom, ter jim podelili apostolski blagoslov. V petek zjutraj so knezoškof obiskali deško semenišče, darovali sv. mašo, med katero so obhajali vse gojence, ter z očetovskim govorom navduševali dijake za vse dobro in blago. Mladini obeh zavodov ostanejo ti trenotki ? najboljšem spominu. (Nadbiskup dr. Stadler v Loreti.) Prevzv. bi-ekup djakovski je naprosil sarajevskega presvetlega nadbiskupa dr. Stadlerja, da dne 5. julija posveti v cerkvi M. B. v Loreti kapelo sv. Cirila in Metoda. Nadbiskup dr. Stadler popolno ozdravljen bo oni dan blagoslovil kapelo ter tudi nagovoril ob isti priliki ondi zbrane slovanske čestilce sv. Cirila in Metoda. (Zaprti hrvatski duhovni.) Hrvatska liberalna stranka se sedaj zaradi svojega poraza pri zadnjih volitvah maščuje na duhovni. Tako so zopet minoli petek prijeli in vklenjenega v ječo gnali kaplana Erakovica iz Stitara in sicer zato, ker je baje v zvezi s krvavimi izgredi, ki so se vršili pri volitvah v Bošnjacib. Seveda je to najostuduejša laž. To je drugi duhoven, K? je žrtva poraženega framason-skega liberalizma na Hrvatskem in brezzoba „Drau" poroča, da pride še tretji na vrsto. Mi izrekamo svoje občudovanje nevstrašenim hrvatskim duhovnom in smo trdno uverjeni, da uprav te trpke poskušnje za katoliško in domovinsko stvar na Hrvatskem ob-rode najlepšh sadov. (Dunajska „Leonova družba") bo imela letoa od 26. do 29. julija v Celovcu občni zbor. (Laške razmere.) Kakih 36 klm. od Rima so se zopet prikazale razbojniške čete. Ne mine leto, da bi se ne slišalo o roparjih. Žandarji morajo spremljati pošte. Te dni se je okrog Palestrine raz-nesel glas, da pohaja po okolici roparska četa pod zloglasnim glavarjem Zilucca (t j. strijc Luka). Popoludne je res prišla v neki hram iu zahtevala vina in živeža, in se dobro obložila. Proti večeru je šla na mestece Civi, a župan je še o pravem času spoznal nevarnost in zasedel s karabinarji ceste. Blažena Italija! (Ruska carica) je povila hčerko. Mali „veliki kneginji" bodo pri krstu dali ime — Tatjana. (Milijonar samomorilec.) Barney Barnato, „kralj rudniški", je skočil ob otoku Madeira v morje. Pravijo, da je imel neozdravljivo bolezen, drugi pa, da je mnogo zaigral na borzi. Svoj čas je bil klovn po cirkusih ; potem je začel „špekulirati" in je prišpe-kuliral milijone. A tudi milijoni mu niso prinesli — sreče. „Tak je naš župnik!" je dostavil efektno govornik in se ozrl po zbranih ljudeh. „Tdk, tilk, tdk, t&k . . ." hitele so ščebetati posebno zastopnice ženske garde. Predsednica Ivana je tako neznansko hitro migljala z ustnicami, da bi ji ne bil mogel niti lasu vtakniti v nežna, dražestna usteca. Naetalo je slovesno, vsestransko protestiranje; možje so skakali na stoleh, bili ob mize, polivali pijačo, pridušali se in kleli, ropotali in razbijali, vmes so regljali ženski jeziki brez ritma in brez takta. Vladala je skrajna napetost. Urbanček Strbunk je prišel v neko nadnaravno, rekel bi histerično stanje. Mahal je z rokami okrog sebe, napenjal prsi in trebuh, kimal z glavo, iz-buljal oči, strahovito bliskal z njimi, grizel ustnice in stiskal pesti. Niti zloga ni mogel iztisniti iz sebe. Se le ko je z sonornim basom vprašal Jernej Sluka: „Kaj je vreden naš župnik?" še le potem ee je izvil iz Urbančka hreščeč vrišč: „Sodbe, sodbe .. Možiček sam ni vedel, kaj bode vzbudil e tem predlogom. Govoril je v ekstazi in — ekstastičnim ljudem. ' (Dalje «ledi.) Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Spitališka duhovščina pri Kamniku v spomin pokojnega gosp. Jan. Kačarja, 4 gld. — Bog plačaj ! Društva, (»Slovenska Matica«) ima jutri v sredo ob polupetih popoludne v mestni dvorani svoj letoSuji občni zbor. Telegrami. Berolin, 22. junija. Vest, (la misli državni kancler Hohenlohe odstopiti ali le kancler ostati, je neosnovana. Sploh se zasedaj vse govorice o ministerski krizi prezgodnje. Solun, 22. junija. Poveljniki turške vojske v Tesaliji in Epiru so dobili nalog z oskrbniki živeža za armado no sklepati pogodb, ki bi segale čez 20. julij. Carigrad, 22. junija. Listi poročajo, da se je sultan osebno obrnil v Berolin in Peterburg, da bi si glede ohranitve Tesalije pridobil pomoč ruskega in nemškega vladarja, toda brez vspeha. Grof Muravijev je opozoril turškega poslanika na izjavo Turčije, da Turčija ne mara pridobiti zase nobene pedi zemlje, marveč da se hoče le braniti. London, 22. junija. Včeraj se je kraljica Viktorija pripeljala iz Windsora v London, kjer jo je v neštevilnih množicah zbrano ljudstvo pozdravljalo z velikim navdušenjem. "Ulice so bile s cvetkami posute, ter z zastavami in slavoloki okrašene. London, 22. junija. Kraljica je v palači Buckingham vsprejela vse sedaj v Londonu bivajoče zastopnike vnanjih držav in indijske kneze. — V zbornici poslancev je predlagal lord Balfour, naj zbornica skupno izroči kraljici izjavo udanosti in čestitanja. Zastopniki irskega naroda so oporekali temu predlogu, ker je Irska za časa šestdesetletne dobe vladanja sedanje kraljice trpela silno velike krivice, zato je irski narod nezadovoljen in nesrečen ter se ne more pridružiti slovesnostim. Predlog Balfourjev je bil vsprejet proti glasovom irskih poslancev. IJinHl k« : 18. junija. Blaž Nagode, gostač, 69 let, naduha. 19. junija. Marijana Škerl, prodajalka masla, 72 let, vnetje trebušne mrene. 20. junija. Jožefa Held, ciganka, 20 let, jetika. a Ћ Л čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ев ~л . .ase a a" * > 21 9. zvečer 737 1 13'S sTTjzah. pol oblačno 22 7 zjutraj 2. popol. 738-6 738-8 13 5 £04 sr. jzvh. n pol oblačno » 00 Tujci. 20. junija. Pri SJot u: Fleischer, Baseh, Haas, Grossmann z Dunaja. — Slawik iz Gradca. — Deak i z Pulja. — Franz iz Zagrtba. — Hepp z Reke. Pri Maliiu: Oerne iz Prage. — Garay, Skodlar, Zeiller, Raus, Herling, Kuni, Holleček, Vayda z Dunaja. — Parma iz Logatca. — Sehadler iz Sarajeva. — Bartak iz Trsta. y Pri Lloyilu: Wagner iz Šmarja. — Boncelj. Globočnik iz Železnikov. — Koleno iz Novega Mesta. — Mohorič iz Kamnika. — Moggi iz Gradca. — Pfaffenhauser iz Kranja. Pri bavarskem dvoru: Ostermann iz Lin'a. — Kuny, Lončar iz Kočevja. Pri Južnem, kolodvoru : Knipic iz Gradoa. — PetrovčiJ z Vrhnike.__ Meteorologidno porodilo. -a „ „ Srednja včerajšnja temperatura 14 2°, za 4 2° pod normalom 425 1-1 Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, tast in stari oče, gospod Ivan Gusell danes, dne 21. t. m., ob četrt na 4. uro zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti. Pogreb pojde v sredo, dnč 23. t. m., popoldne ob 6. uri iz hiše žalosti na župno pokopališče. Sv. maše zadušnice brale se bodo v zupni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Škofji Loki, dne 21. junija 1897. Žalujoči ostali. Чј vintgar j / 394 10-6 Zumrova restavracija se p. n. turi- stom in obiskovalcem te sloveče divjeromantične soteske priporoča z dobro in ceno postrežbo. Dobi se vedno sveže pivo, pristna vina, mrzla iti topla jedila. Služba cerkovnika organista je oddati v Kovorji pri Tržiču. — Oglasiti se je pri podpisanem. 402 6-5 Lorenc Krištofič, župnik 427 1-1 Globoko užaljeni javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k Sebi ljubljeno našo soprogo, oziroma mater Ano Grampovčan po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 2?. junija, zjutraj ob pol 8. uri v 70. letu starosti. Pogreb drage pokojnice pojde v četrtek, dne 24. t. m., ob polu 8. uri zjutraj iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Pavlu. Sv. maše zadušnice darovale se bedo v raznih cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Na Vrhniki, dnž 22. junija 1897. Žalujoča rodbina. Zahvala. 428 1-1 Za ginljive dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, pre-častitega gospoda Petra Ogrina župnika v Suhoru izrekava tem potom prisrčno zahvalo. Osobito se pa zahvaljujeva še za mnogoštevilno spremstvo blagega pokojnika na zadnjem potu, velečast. gosp. dekanu iz Semiča A. Alešu, čast. g. Pr. Schweigerju, župniku in deželnemu poslancu iz Radovice za v srce pretresajoči govor, in vsem drugim čast. gg. duhovnikom, preblagorodnemu gosp. voditelju c. kr. okr. glavarstva Orešeku in drugim gospodom uradnikom, gg. pevcem iz Metlike za ganljive žalostinke, kakor tudi domačim in tujim faranom. Ob enem se pa tudi zahvaljujeva sedanjemu administratorju č. g. Pr. Sturmu in domačemu učitelju, kater» sta povzročila, da seje naš preblagi pokojnik prepeljal iz bolnišnice v Kandiji pri Novem Mestu na kraj шјги, kjer bo marsikatera solza hvaležne molitve padla na gomilo drazega pokojnega. Žalujoči stariši Jurij in Katarina Ogrin. Naprodaj je v Šmartnem pri Litiji jednonadstropna hiša z vrtičem, pripravna za vsakateri obrt, stoječa tik deželne ceste in blizu farne cerkve, katera slednja se bode v kratkem času nova gradila. Cena hiši je 2500 gld. Več se zve pri A. Cerar-Ju v Litiji. 424 5 — 1 V 413 3-3 Za zgradbo nove dvorazredne ljudske šole v Vodicah razpiše se ofertna obravnava na dan 1. jidija 1897 Ob 10. uri dopoldne. — Podjetniki, kateri se zanimajo za imenovano stavbo, blagovolijo naj duposlati svoje ponudbe do zgoraj navadenega duć krajnemu šolskemu svetu v Vodicah. Stroški stavbe proračunjeni so skupno na II 300 gld. Vsi to stavbo zadevajoči tehnični pr pomočki so pri krajnem šolskem svetu v Vodicah na ogled. Vodice, dnč 15. junija 1897. Simon Žužek, načelnik. Razgl as 418 2-2 glede prevzetja zgradbe okrajne ceste iz Kostanjevice do Koprivnika. Stroški za zgradbo 5400 metrov dolgo cestno progo so proračunjeni na 14.524 gld. in se vrsi ustna javna dražba dne 1. julija 1897 dopoldne ob 9. uri v občinski pisarni v Kostanjevici. Načrti, proračuni in dražbeni pogoji razpoloženi so pri okrajno-cestnem odboru v Kostanjevici, kateri na zahtevanje tudi nadaljna pojasnila pod&. Dunajska t> o r ж Dn6 22. JnniJa. •kupni drtavni dolg v notah Bknpni državni dolg v srebrn Avstrijska ilata renta 4% 102 gld. 15 k*. Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Kemiki dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj. 10 mark............ ŽO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ 0. kr. cekini ........... 102 123 100 123 100 956 367 119 58 11 9 45 6 10 20 85 15 50 . 55 . 70 . V4 . 52'/»„ 60 „ 66 . Dnč 21. junija i% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfo/e želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gid....... Dunavske vravnavne srečke 5 % ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavim pisma av. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ , južne ieleznice 3% . . , južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4 % 155 Kld. no kr. 169 75 lt>9 — 99 36 140 50 128 — 108 „ 50 112 50 98 75 99 80 226 — 179 Г)0 126 45 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4 f, srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salraove srečke, 40 gld........ St. Genćis srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3o4o Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . - 38h Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 198 gid. 50 154 20 25 72 73 59 22 158 545 386 87 99 162 126 26 50 75 25 75 75 87 V, Јашвшшшишшшшшшшшж M* Nakup ln prodaja Tiaktrvrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. ftavarovanj* za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj* najmanjšega dobitka. K a 1 a-n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjurnična delniška družba „M E H C U KollzeilB it. 10 DnnaJ, RiriahiHeritrssi« 74 B 66 jtdT Pojaanlla tS v vseh gospodarskih in Inaninlh stvareh, J potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaol|skih vrednost*:!' papirja« in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visoeega ibrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih glavnic. "41