— 119 Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. Razpis ministerstva za bogočastje in uk prepoveduje učite 1 jem realk, svoje lastne učence privatno podučevati. — Slišati je, da si premedeni sleparji vpeljanje novega dnarja, zlasti na kmetih, v svojo korist obračajo, ker ------ 120 ------ pravijo ljudem, kteri v dnarjih niso dosti zvedeni, da bodo dosedanji dnarji prihodnje veliko menj veljali. Tako naberajo stare dnarje kakor morejo po nizki ceni. — „Wiener Ztg." od 1. t. m. razglaša pregledano pogodbo nemško - avstrijanskega telegrafskega družtva. Po tej pogodbi ne sme odslej v enojni poslanici z nad- in podpisom vred več ko 20 besed biti; za vsacih naslednjih 10 besed je plačati polovico tega, kar gre za enojno poslanico. Plačuje se pa za enojno poslanico, ki gre 10 milj dalječ, 36 kr., čez 10 do 25 milj 1 fl. 12 kr., čez 25 do 45 milj 1 fl. 48 kr., čez 45 do 70 milj 2 fl. 24 kr. itd. — ^Deržavni zakonik" razglaša ukaz ministerstva za bogočastje in uk od 26. marca zastran novih verskih raz-kolnikov, kteri imenujejo svojo občino ^Novi Jeruzalem", sebe pa „Novo-Salamite, brate sv. Janeza, spo-znavavce čiste keršanske ljubezni." Ti razkolniki taje potrebnost očitne službe božje in ne spoznavajo ne predstavljenih ne podložnih in ne cerkvene gosposke. Omenjeni ukaz veli: Imenovani razkolniki se ne morejo v smislu ces. patenta od 31. decembra 1851 kot cerkev ali verska družba spoznati in zaukaže se, da je s tistimi, kteri so imenovanim razkolnikom pripomožni ali se njih krive vere vdeležijo, tudi če bi nikakoršnega druzega kaznivega djanja ne bili krivi, po §. 304 kazenske postave ravnati. Iz Benetk. Letošnji cerkveni shod na veliko nedeljo je bil kaj krasen in ima tudi zgodovinsko pomeno, ker je bilo ta dan poslopje nekdanjih beneških vojvodov tako reči kot deržavno poslopje posvečeno. Veliki pondeijek so imeli arsenalski delavci veliko procesijo, ktere svečanost je nazočost presvitlega nadvojvoda Ferdinanda Maksi-m i lian a še bolj povzdignila. Obhajali so namreč blagoslovljen je vsih ces. bark, kar se od leta 1848 do vlani več ni zgodilo. Iz Ogerskega. V Nagv-Kiirosu razsajajo tako hudo koze, da ne prizanesejo nobeni starosti, nobenemu stanu. Še celo šole so mogli zapreti, ker skorej polovica otrok za kozami bolnih leži. Iz Rusije. Amerikansko družtvo, ktero je prevzelo utopljene barke iz sebastopolske luke spraviti, je to slabo opravilo, ker je nek červ imenovane barke tako zver-tal, da še strelni prah nič ne opravi z njimi. — Med drugimi koristnimi prenaredbami bi utegnila tudi ta važna biti, ktero „petrogradski časnik" sam priporoča, namreč staro pratiko opustiti in novo (^Grego-riansko) vpeljati. To naj bi pa čas sam storil. Rusi obhajajo namreč novo leto 13 dni pozneje kakor drugi narodi. Ce bi vsako prestopno leto izpustili prestopni dan, bi leta 1912 novo leto imeli tisti dan, kakor drugi Evropejci. Sploh pa se da iz gibčnega življenja v vsih stanovih carstva na velike spremembe v družbenem in političnem življenji skleniti. En glas je po celi Rusii, ki želi prenaredb. V tem je vse edino, samo v tem, kako naj bi se prenaredbe storile, so raznih misel, in tu velja, kar pregovor pravi, da vsaka buča drugam leti. Iz Serbije. Beli Grad 2. aprila. Turški komisar Ethem paša je tirjal od kneza, da naj jetnike v Gurgu-sovacu izpusti; ko se je pa knez tega branil, je dobil 24 ur odloga za pomislek. Se le po krepkem odgovoru komisarja se je vdal knez in zaperti pridejo zdaj v Niš v Bulgarii. Turška vlada je to storila, da je sebe in kneza rešila zadrege, kteri je obsodil zarotnike samooblastno, kar mu po 17. členu serbske ustave ne pristaja. Iz Bosne. Kadar voda v gerlo teče, si je treba pomagati. Taka je tudi na Turškem. Obljubljeno je Bošnjakom in Hercegovincom, da ima Hathumavum in vse, kar iz njega izvira, obveljati, in poveljniki turške armade dajejo svojim vojakom povelje, kakoršne le vodja omikane armade zamore dajati. Vprašanje le je, ali se bo vse obljubovanje spolnilo in ali te povelja tudi od serca izhajajo ? Iz Cerne gore. Turški komisar Kemal Efendi je poslal knezu Danilu poročilo, se z dobrimi pogodbami turški vladi vdati. Brati pa je, da Danilo nič tacega neče slišati, in da se bo branil, kar bo mogoče. t5e je taka, bo skorej slišati o bojih in vojski med Cernogorci in Turki. Iz Francozkega. „Moniteur" je razglasil dve postavi, kterih ena zadeva to, da naj se za leto 1859 100 tavžent novincov za armado na suhem in na morju izbere, druga pa, da naj se privoli 1 milijon in 200 tavžent frankov za skrivne stroške očitne varnosti. — „KoIner Ztg." piše iz Pariza, da so pol-uredski časniki dobili privoljenje, drugo pismo Orsini-tovo> do Napoleona in njegov testament razglasiti. Govori se namreč, da je bila piemontežka vlada iz Pariza prošena za razglašenje teh listin. — Eno leto je že, kar so Angleži otok Peri m v rudečem morju, meni nič tebi nič, posedli in kakor se kaže, ga mislijo tudi obderžati. Od mnogih strani so se oglasili vgovori zoper to samolastno posedenje; najostreje pa je to, kar „Patrieu o tem piše. Med drugimi pravi: ^Časniki so enoglasno spoznali, da se je Anglia po krivici tega otoka polastila, da se hoče ondi vterditi, vse pravice z nogami taptaje, da bi si s svojim gospodarstvom po rudečem morju samokupeijstvo v indiškem morju prigotovila." — Sicer pa je, kakor se dozdeva, vkljub vprašanja zavolj perimskega otoka, vendar merzenje med Francozkim in Angležkim odjenjalo. Lord Cowlej je namreč svoji vladi naznanil, da bodo Angleži na Francozkem zopet kakor po-pred, francozke potne liste dobivali. S tem se odpove fran-cozka vlada vsi svoji politiki v rečeh potništva, in ne bo smela Piemontu, Svajci, Nemškemu in Belgii nasproti se politike deržati, kteri se je Angležem nasproti odpovedala, — Ze tolikrat napovedani, pa še doslej ne ustanovljeni zbor diplomatov v Parizu je, kakor je slišati, za dolgo časa odložen. Znano je pa tudi, da se nobena vlada tako ne poganja za-nj, kakor francozka. Tega si ne moremo drugač razjasniti, kakor da se zahtevanju ene vlade, mnogotere politične reči po nji rešiti dati, druge vlade krepko vperajo, ker ne smejo terpeti, da bi ena njih imela več oblasti čez druge. Iz Angležkega. Iz Londona pišejo 3. t. m.: Pred nekimi dnevi so zagnali hrup, da je bilo Mazzini-t« zavdano in da je samo urna pomoč nevarnost od njega odvernila.