Štev. 84. V Ljubljani, ? ponedeljek, dne 21. marca 1910. Leto XXXVIII = Velja po pošti: == Za oelo lete naprej . K 26'— za pol leta » . » 13-— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2'20 za Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozemstvo » 35'— = V upravni šivu: = Za oelo leto naprej . K 22-40 za gol leta » . » u-20 za četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat......po 15 v za dvakrat.....» 13 » za trikrat.....» 10 » za več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust. Izhaja: vsak dan, lzvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne. sv Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo Je v Kopitarjevih ulloah štev. 0. ' = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ===== Upravniškeaa telefona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 strani. Mučna presenečene! Bliža se čas, ko nam bo velevala časnikarska dolžnost, da z brezobzirno odkritostjo pojasnimo počenjanje nekaterih poslancev »Zveze južnih Slavena«, a danes ta čas še ni prišel. Toda to, kar se je zgodilo zadnje dni od strani te »Zveze«, nam sili pero v roke, da povemo jasno besedo jugoslovanski javnosti. »Zveza južnih Slavcna« je imela zadnji petek ob zaključku državnega zbora sejo, o kateri jo izdala poseben »komunike«. Ta komunike nam bistveno pripoveduje: 1. da je »Zveza« v tej seji zavzela stališče napram vladni predlogi o italijanski pravni fakulteti; 2. da je »Zveza« sklenila nastopiti z »vsemi sredstvi« zoper Trst kot sedež laške fakultete; 3. da si je »Zveza južnih Slavena« v ta namen zasigurala podporo ne le »Slovenskega kluba«, temveč tudi cele »Slovanske Jednote« in i. da »Zveza« nima ugovora, zoper vsebino vladne predloge (ki meri na to, da se ustanovi laška pravna fakulteta na Dunaj u). To so bistvene točke razglasila »Zveze južnih Slavena« o njeni zadnji £eji. Vsakdo, ki je pazno zasledoval po« stopanje jugoslovanske državnozbor-.ske delegacije v vseučiliškem vprašanju, mora takoj sprevideti, da vsaka navedenih toč pomenja čin brez takt-! nosti in verolomstva napram poslancem Vseslovenske Ljudske stranke, za-jedno pa, kar je veliko hujše, čin izdajstva napram ideji slovenskega vseučilišča v Ljubljani. »Zveza južnih Slavena« ni imela jnikakeršne pravice zavzemati v pred-(metu še kako posebno stališče, kajti j držati se jc imela i istega stališča, katedro je zavzela v zadnjem poletju »Narodna Zveza« po svojem znanem so-' glasnem sklepu, ko jc na predlog poslanca dr. Š u s t c r š i č a zavzela sledeče stališče: 1. Trst se brezpogojno odklanja kot sedež laške pravne fakultete; 2. dopusti se ustanovitev laške pravne fakultete bodisi na Dunaju ali v Trentinu le pod pogojem, da se zajed-no ustanovi tudi slovenska visoka šola v Ljubljani. »Zveza južnih Slavena« pa sedaj krši očitno ta enoglasni sklep »Narod- ne Zveze«, ko izjavlja v svojem komunikeju, da nima ugovora zoper vladno predlogo. S tem se je »Zveza južnih Slavena«, kateri pripadajo vsi liberalni slovenski poslanci, izneverila načrtu, po katerem se ima zajedno z laško fakulteto započeti tudi ustanovitev ljubljanskega vseučilišča. »Zveza južnih Slavena« je tedaj najvažnejšo točko vseslovenskega kulturnega programa vrgla v koš in to proti soglasnemu sklepu »Narodne Zveze«, za katerega so gospodje člani »Zveze južnih Slavena« sami glasovali. Temu nasproti zveni naravnost smešno izjava »Zveze«, da hoče nastopiti z »vsemi sredstvi« zoper Trst kot seclež laške fakultete. Koliko so vredne take izjave »Zveze«, uči izkušnja zadnjega poletja, ko jo bilo soglasno sklenjeno med poslanci »Narodne Zveze«, da so uporabijo v proračunskem odseku vsa sredstva, zoper vladno predlogo o laški fakulteti. Tudi ta sklep je izvršil, kakor znano, izključno le »Slovenski klub«, med tem, ko jo zastopnik »Zvezo« v proračunskem odseka hofrat Ploj ta sklep izvršil na ta način, da jc celih pet minut razlagal v odseku svoje prepo-nižne in klaverne pomisleke zoper vladno predlogo. Znano jc, da je takrat poslanec Gostinčar sam s svojim nastopom zaprečil vladno predlogo. Vsak otrok pa danes tudi ve, da jq Trst kot sedež laško pravne fakulteto zagotovljen v tistem trenutku, ko pride do glasovanja, kajti po zadnji debati v državnem zboru jo večina za Trst zagotovljena. Resna obramba zoper Trst jo tedaj lo mogoča na ta način, da se za-preči v odseku vladna predloga na ta način, da sc zoper njo vporabijo res vsa razpoložljiva sredstva. Toda »Zveza južnih Slavena« v svojem komunikeju že naprej izjavlja, da zoper vladno predlogo nima nobenega ugovora! Načrt gospoda hofrata je tedaj popolnoma jasen: opustiti vsak boj zoper vladno predlogo, ponižno glasovati zoper Trst in potem, ko je prepozno, ko jc Trst zagotovljen, vporabiti »vsa sredstva«, to so pravi, dati so od vlado in njenih strank s bofratsko ponižnostjo strangu-lirati. Da pa je predrznost popolna, so sklicuje komunike na to, da si je »Zveza južnih Slavena« zagotovila podporo »Slovenskega kluba« in cele »Slovanske Jednote«. Ne da bi vprašali koga, že danes lahko rečemo, da za tak huni-bug no bo dobiti ne »Slovenskega kluba« in ne »Slovanske Jednote«. Izvedeli pa smo tudi, da »Zveza južnih Slavena« ni vprašala ne »Slovenskega kluba« in ne »Slovanske Jednote«, temveč jo popolnoma na lastno pest delala svoj brezsmiselni načrt. Po naših popolnoma zanesljivih informacijah je »Slovanska Jednota« le enkrat samkrat sklepala v zadevi laško fakultete. Bilo jo to v zadnjem poletnem zasedanju. Takrat je »Slovanska Enota« na predlog načelnika »Slovenskega kluba« dr. šusteršiča soglasno sklenila, da bodo jugoslovanske poslance v tem vprašanju do skrajnosti podpirala. »Zveza južnih Slavena« pa do danes ni ganila niti mazinca za kak resen odpor zoper naklepe vlado in njenih strank, ki gredo na to, posaditi laško pravno fakulteto ob slovansko obal Jadranskega morja. Vse, kar jo storila »Zveza južnih Slavena«, obstoji v tem, da jo ponižno prosjačila po svojem hofratu pri sovražni nam vladi za veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča v naši državni polovici in da se je v te i zadevi zatekla šo celo, kakor jo poročala vrla mariborska »Straža«, do mažaronskega bana Tomašica in njegovega gospodarja Khuen Hedervaryja. Ni nam treba posebej povdarjati, da tako postopanje najstrožje obsojamo, no samo mi, temveč da, tako postopanje obsoja cela poštena slovenska javnost, ne dvomimo pa, da obsojajo tako postopanje kakor en mož poslanci »Slovenskega kluba«. Največja predrznost je tedaj, sklicevati sc v označenem komunikeju na podporo »Slovenskega kluba«. »Slovenski klub« nima po našem mnenju obljub-■ lj" U podpore, temveč izvršuje v tem vprašanju svojo lastno vodilno nalogo. Zadnja izkušnja s hofratsko taktiko pa bode brez dvoma izučila poslance »Slovenskega kluba«, da pri gotovih osebah »Zveze južnih Slavena« ni najti onega, kar je v svrho zaupnega sodelovanja v boju za skupne ideale jugoslovanskih narodov neobhodno potrebno. Zadnje hofratsko dejanje mora izpodnesti zadnji ostanek zaupanja v zanesljivost »Zveze južnih Slavena« tudi pri vprašanju slovenskega vseučilišča. Glasom svojega komunikeja so gospodje prelomili soglasni sklep »Narodno Zveze« — po našem mnenju »Slovenskem?! klubu« ne preostaje drugega, kot da to vzame na znanje in da odslej postopa popolnoma samostojno. Gotovo je nad vse žalostno, da niti v takem vprašanju gotovi gospodjo ne spoštujejo skupnih soglasnih sklepov, toda vsakdo mora priznati, da »Slovenski klub« nima nobenega sredstva prisiliti kak hofratski klub, da drži besedo. Vso posledice padejo na merodajno činitelje »Zveze južnih Slavena«, slovensko ljudstvo bo pa pri prihodnjih volitvah gotovo znalo obračunati z go^ tovim liofrathom in njegovimi »slovenskimi« tovariši. Vprašamo konečno le še, kaj poreče tržaški poslanec dr. R y-i b a r, ali bolje rečeno, kaj porečejo tržaški Slovenci, katerim jc hofratliska klofuta namenjena v prvi vrsti. Čuje-> mo, da se je navedena seja »Zveze južnih Slavena« vršila celo v odsotnosti tržaškega poslanca dr. Rybara! h veterinarskega sveta na OunajH. Kakor sem že poročal, sc je odbor veterinamcga sveta zopet zbral v posvetovanje o pritožbah, ki prihajajo proti izvršitvenim naredbam k zakonu o živinskih kužnih boleznih. Razpravljalo se je o nujnem predlogu nižje-avstrijskega deželnega zbora, v tej zadevi, istotako o interpelaciji, stavljeni v kranjskem deželnem zboru. Po daljši razpravi se jc ministrstvo izreklo za sledečo izpremembo, ki jo jc že razposlalo vsem deželnim političnim oblastim. Dotični odlok slove: Dodatno k odloku z dne 29. novembra 1909. so prijavlja c. kr. deželnemu predsedstvu, da za prašiče, ovce, koze in tudi teleta, če so ta namenjena za mesnico v bližnjem okolišu ali okraju, ni treba živinskega potnega lista. Če se pa to naštete živali odpošljejo po železnici, ima veljati določilo po § 8., po katerem se tudi za teleta izda ie on skupni potni list. S to odredbo se je odpravila vsaj res nepotrebna sitnost in razveljavila povsem prenapeta strogost izdane na« redbe, ker so se morali tudi za teleta in prašiče izdajati posamezni potni listi. Zastopnik Kranjske je potem izročil kratkim potom kmetijskemu ministrstvu vlogo županstev žužemberškega okraja, ki so pritožujejo proti novi narod bi in ki zahtevajo olajšavo, da se za par volov, kakor se sploh trg z voli paroma vrši, izda skupen potni list. Dvorni svetnik Binder jo proti tej zahtevi navajal, da razume ugovor županstev, a no za,more tozadevne naredbe predru-gačiti, in sicer iz tehtnih razlogov. 1. Sc vendarle večkrat pripeti, da živinorejec od para proda le enega vola, ker je ta posebno všeč kakemu kupcu, ki želi spariti svojega vola z njim enakim. Potem pa je nezadosten en potni list in lahko bi žandarm ustavil kupca, zahtevajoč od njega potni list, in zapadel bi kazni. LISTEK. 0 moden! glasu O moderni glasbi je predaval v torek v S. K. S. Z. gosp. Anton Svctek Govornik je najprej fiksiral pojem modem vobče, v umetnosti in v glasbi posebej. Prešel je nato k razmotrivanju bistva moderne glasbe, njen započetek v Nemcih, splošno predočil prevrat v glasbi od Wagnerja in Liszta sem, orisal njegov pomen za svetovno gibanje na glasbenem polju, njega vplivu na-nenemške narode, opozarjal na pretira-nost produktov raznih talentov ter na dejstvo, da sc tudi v glasbi čistijo pojmi in dela, kot so se v kiparstvu in slikarstvu. Slednjič se jc predavatelj pečal z modernimi pojavi v domači glasbi, navajal skladatelje Gerbiča, ki je skušal sistematično, polagoma prilagoditi slovensko glasbo novim pojavom, omenil glavna reprezentanta nove struje v slovenski glasbi Lajovica in dr. Kreka in povdarjal, kako vse drugače bi se splačal trud naših modernistov, koliko bolj sprejemljiv bi bil muzikalen Slovenec za modernizem, da se jo od početka že skrbelo za to, da sc kar največ mogoče posploši izobrazba v glasbi med slovenskim ljudstvom. Veliko se jo storilo, še več bi so bilo lahko. Tako bi imeli danes razvito narodno glasbo in ne bilo bi čuti pritožb, da nova ideja no prodira med Slovenci. Predavatelj je še povdarjal, da izpolnjuje s tem predavanjem eno izmed mnogih zadač, katere si jc stavilo glas. društvo »Ljubljana« in da ista otvori jeseni stalna poljudna glasbena predavanja, za katera bodo vabljeni vsi tisti, katerim njih izobrazba omogočujo predavanje. Hitimo, da no ostanemo predaleč zadaj. Občinstvo, ki ie napolnjevalo dvorano do zadnjega kotička, jo predavatelju viharno ploskalo. Ameriška humoreska. (Dalje.) Pri sebi sem imel posctnieo brzojavnega uradnika, ker sem si jo zajedno s papirjem prisvojil in naročil sem cvetličarju: »Sestavite kar najlepši šopek, morda za kakih 10 gld., vtaknite to posetuico vanj ter ga posijite gospici Elzi Hacker. Račun pa prinesite v brzojavni urad. Ubogal me jc. Ko sem prišel od vtrnarja, mo je srečala gospica Nežika: tekel sem za njo in rekel: »Gospica, izgubili ste žepni robcc« Ni so pa hotela obrniti, ker jc vedela, da je prvi april. Robec, katerega jo res izgubila, sem torej prisiljen obdržal. Mučila inc jo že huda lakota in zato sem šol k trgovcu Petru, da si tam podprem želodec. Kupil sem si nekaj rozin, sira, piškotov, raket in funt da-teljev. Šlo je na očetov račun. Vsedel sem se na stol ter sc smejal Petrovim dovtipom. Pravil mi je, kaj vse jc tudi počel, ko jc bil v mojih lotili. Nenadno pa plane pokonci, kot bi ga gad pičil. »Kaj jo pa to?« jc zavpil. »Debelo tekoča črna tekočina se jo počasi razlivala po tleli. »Morda pušča sod, v katerem imate sirup,« sem mu rekel. Ostro me jo parkrat pogledal, a ko sem mirno jedel svoj sir, šel je gledat in videl, da jo ros pri sodu pipa odprta. Najmanj 20 litrov jo že izteklo. Jezil sem sc, ker tako malo pazi na dragoceni sirup. »Porodnož, glavo stavim, da si ti pipo odprl!« jo zarohnel nad menoj. Hoiol mo jo zgrabiti, u umaknil som so mu, ko je pa. skočil za mano, mu jc izpodrinilo in povalil so je v sirup, kakor jc dolg in širok. Kako jo ia človek izgledal, ko je vstal! Pobral sem svoja šila in kopita ter odšel, kajti mama me jc žc čestokrat opominjevala: »Jurček, ne poslušaj ljudi, ki grdo govore! Nekaj časa mi je bilo dolgčas. Počasi sem se potepal okrog in si zastonj iskal zabave, dokler nisem prišel do hribčka, skozi katerega delajo nov predor za železnico. Bilo jc točno poldne in vsi delavci so obedovali. Poleg kopalnega orodja je ležal poln sodček smodnika. Zraven nameravanega predora je bil nov železnični most. Nikdar v življenju šo nisem slišal podobnega poka in ropota, kakor danes, ko je ta most izfrčal v zrak. Gotovo bi bil ta svoj čin poplačal z življenjem, da nisem bil skrit v predoru. Kako so je kadilo 1 Uj! Zrak jo bil poln dima in prahu. Niti ljudi ni bilo mogočo razločevati, ko so lezli po razvalinah in to je bila velika sreča zame. Ostol sem skrit do večera. Ko sem prišel domov, jc pritekla mama k meni in me objela. »Bala sem se že, da si z mostom vred zletel v zrak, ker tc ni bilo v šoli in to nikjer nismo mogli najti. Oh, Jurček, nekaj strašnega sc je zgodilo; novi železniški most je razneslo. Ali si slišal pok?« Rekel sem, da sem cul nekako gro-menje okrog poldne. 2. Osobito pa je z ozirom na novi živinekokužni zakon potreba za vsako odraslo govedo izdati potni list, ker je v slučaju, da zboli eno živinče na kaki kužni bolezni, treba, da se iz potnega lista more identiteta dotične živali dognati. Da se mora vsaka žival, namenjena za kupčijo, za trg, ogledati, to je povsem potrebno, osobito z ozirom na novi zakon, po katerem se hoče doseči kolikor možno omejitev kužnih bolezni sploh. Ni torej neutemeljeno, če zakon zahteva, da se izda živinski potni list z navedbo, da je dotično živinče iz neokuženega kraja, ker misliti ali celo sumničiti, da bi mogel kak župan izdati potni list, z navedbo, da je živinče iz neokuženega kraja, vzlic temu, da se je kaka kužna bolezen razvila, vendar ni mogoče. Kar pa zadeva pritožbe, da s to naredbo, da se mora za vsako goved izdati poseben list, kar stane denarja, pa spada določitev taks za izdavanje potnih listov v področje deželne zakonodaje in je deželni zbor kompetenten takse znižati. Tudi je ministerijalni svetnik v Utemeljevanje svojega protivnega stališča še navedel, da se je prav iz tega razloga pri posvetovanju in sklepanju novega zakona vdala vlada zahtevi, stavljeni od poslancev, da se zamore v razširjeni občini imenovati tudi več pooblaščencev, ki imajo pravico izvrševati ogled in izdajati živinske potne liste. Stalni odbor ni mogel daljnih olajšav izposlovati, pač pa si je pridržal, da bo v plenarni seji, ki se bo vršila konec maja, o tem vprašanju na podlagi poizvedb o načinu postopanja razpravljati mogel. Obširno, deloma ostro razpravo je povzročilo nesoglasje stalnega veteri-narnega sveta in komisije živinozdrav-nikov v zadevi zahteve raznih deželnih zastopstev po uvedbi posebnih poučnih tečajev za vzgojo živinozdravniških pomočnikov. Tudi to vprašanje se bo rešilo v plenarnem zboru, ki se bo vršil maja meseca, dotlej pa se zbere komisija živinozdravnikov v zopetno posvetovanje o tem vprašanju, ker tudi kmetijsko ministrstvo ne odklanja naravnost te misli in le želi, da bi se zadeva rešila v sporazumu zastopnikov kmetijstva in živinozdravniške komisije. Na Dunaju, 16. marca 1910. _ Skod ? ŠfepanJI vas!. Včeraj je dr. Lampe poročal v Šte-panji vasi o raznih gospodarskih stvareh. Shodu je predsedoval gosp. župan Korbar. Za vodovod v Štepanji vasi se bo v kratkem naredil načrt. Liberalci nas sicer napadajo, zakaj delamo ceste in vodovode na kmetih in izdajamo deželni denar v podporo kmetijskemu gospodarstvu, a to nas ne bo premotilo. Pravijo, da hočemo Ljubljano na korist kmetov »odreti«, a mi skrbimo le, da se bremena in ugodnosti pravično razdele. Mi ne poznamo dveh vrst ljudi, ene, ki bi imeli le pravice, druge pa, ki bi nosili le bremena: enaka pravica in enake ugodnosti vsem! Kar se je proti kmetu v prejšnjih časih zagrešilo, hočemo mi popraviti. (Odobravanje.) »Ravno takrat je bilo,« mi je rekla. Vprašal sem: »Na kak način se je pa moglo to zgoditi?« »Nihče ne v6 — vsi ugibljemo.« »Mogoče je,« sem se oglasil, »da se je vsled neprevidnosti delavcev vžgal smodnik.« Tedaj je stopil v sobo papa in povedal, da se je dinamit vnel in povzročil nesrečo. »Škoda za tako dragocen most!« je vzdihnil. Potem smo šli večerjat. »Čudno se mi zdi,« je pričela Suzi, »da doktorja danes še ni bilo sem. Cisto nerazumljivo mi je!« Elza je imela šopek za pasom in nagelj v laseh; lepo se je oblekla in držala se prevzetno kot petelin na gnoju. »Kje si pa dobila tako lepe cvetke, Elza?« sem vprašal. Zarudela jo v lica in povedala, da jih je nekdo poslal. »Jurček, ali si mari ti kje videl mojo denarnico? Zelo me skrbi, ker je ne morem najti. V njej je bil samo bankovec za tisoč goldinarjev, katerega sem namenila Suzani za poročno darilo. Bojim se, da bi se ne bil tat priplazil v sobo in denar ukradel.« Bankovec za 1000 goldinarjev! Kmalu bi se bil onesvestil. Izpil sem kozarec mrzle vode in ko sem svoje misli zbral, rekel: »Ljuba mama, mislil sem, da je v denarnici le bankovec za en goldinar. Potepuh, ki jo je pobral, Osuševanje ljubljanskega barja zahteva, da se struga Ljubljanice in Gruberjevega kanala zniža za 1-50 m. Dela so sedaj v tiru. A pokazala se jc potreba, da se voda vzdrži na potrebni višini v času suše. Če bi voda prehitro odtekala, bi ob suši velik del barja bil preveč izsušen in bilo bi po osuševanju slabše, kakor je sedaj. Zato se pa bosta zgradila clva jezova z zatvornicami eden v Gruberjevem kanalu nad šte-panjskim mostom, drugi v Ljubljanici pri Selu. Ti zatvornici bosta ob povod-nji spuščali vso vodo, da se hitro odteče. Ob suši pa bosta držali vodo na toliki višini, da bo barje imelo potrebi, j mokroto. S tem se bo mnogo doseglo za rodovitnost barja. Sedanji leseni most se bo nadomestil z betonskim mostom. ' Ob zatvornici v Ljubljanici se bo dobil precejšen vodni padec, ki bo dal približno 1200 konjskih sil. Ta vodna moč bi se dala izkoristiti. Stavbno vodstvo je izdelalo proračun za električno centralo. Iz te naprave bi se mogla oddajati kmetom in obrtnikom luč in moč za stroje za primerno nizko ceno. Ta centrala pa ne bi mogla delovati kot samostojna naprava, ampak le v zvezi z drugo centralo, kajti ob povodnji bi se morala zatvornica odpreti. Glavni namen je osušenje barja, ki se pa po tej napravi ne bi smel ovirati, ampak podpirati. Dr. Lampe priporoča kmetom zadružništvo. Dežela posameznih kmetov ne more podpirati, pač pa njihove zveze. Kmetu manjka delavcev, na stari način se več ne more naprej. Zato si pomaga kmet s stroji. V ljubljanski okolici se je že osnovalo nekaj strojnih zadrug, ki preskrbujejo kmetom kmetijske stroje. Če se izkažejo taka društva, da res dobro poslujejo, dobe podporo od države in dežele. Na ta način napreduje kmečko gospodarstvo. Ako se uresniči misel deželne električne centrale, bi mogla dežela strojnim zadrugam dati gonilno silo. Deželni odbor je izdelal obsežen načrt za povzdigo živinoreje. Domačo govedorejo in prešičerejo hočemo tako povzdigniti, da nam ne bo treba ničesa več iz tujih dežel uvažati, ampak da bo kranjska živina na prvem mestu ter da bo postala velik vir dohodkov za našo deželo. Deželni odbor je preskrbel za veliko število bikov - plemenjakov. Živinorejskim zadrugam plača polovico nakupne cene in stroške za pot, če gredo izbirat primerno žival. Za prešičerejo se bodo po celi deželi uredile prešiče-rejske postaje. Večje postaje bodo imele po več mrjascev in plemenskih svinj in se bodo oddale zlasti zadrugam, merjasce pa bo deželni odbor oddajal tudi posameznim posestnikom, tako da bo za pleme povsod preskrbljeno, koder bo ljudstvo le hotelo sodelovati z nami. Pri osnovanju zadrug pomaga Zadružna zveza. Tako se sedaj dela z veseljem po celi deželi, in upamo, da se bo v kratkem času tudi pokazal vspeh tega dela. Ljudstvo naj zaupa svojim poslancem, liberalnih mešetarjev pa ni treba med kmeti in med kmečkimi poslanci! (Odobravanje.) Zadeva podmolniškega gozda je sedaj ta: Po sklepu deželnega zbora je oddati gozd ali les najvišjemu ponudniku, pri enaki ponudbi ima prednost dobrunjska občina. Ker so pa kmetje jo bo gotovo prinesel nazaj, ko vidi, da ni prazna. Namazati sem ga hotel za 1. aprila.« Vsi so obledeli in mama je stokala. Suzi je začela: »Za božjo voljo . . .!«, ko naenkrat zapoje zvonec in Beti prinese papanu račun trgovca Petka, češ, da ga je gospod Jurček oškodoval za naslednje predmete: pol soda sirupa, celo novo obleko, funt dateljev in dve unči sira. Ko je papa račun prebiral, je vstopil doktor in na obrazu se mu ni kazalo, da bi bil posebno dobre volje. »Kje si pa vendarle hodil ves ljubi dan?« je vprašala Suzi in planila k njemu ter ga objela. Bal sem se, da ga zadavi. »Vprašaj tegale malega angeljčka, ki sedi pri mizi,« je odgovoril. »Jurček,« zaklicala je Suzi, »kaj si pa že zopet napravil. Ali ne veš, da si sveto obljubil in svečano prisegel, da hočeš biti vedno dober ter priden?« Doktor je pa rekel na to strašno resno: »Samo za edino sredstvo vem, ki bi utegnilo ozdraviti tega navihanca in če dovoliš, papa, precej po večerji poskusim, če se mi bo obneslo. Dal mu bom grenek prašek, potem mu puščal, nato mu pekoč obliž nalepil črez cel hrbet; na prsa mu nastavim 200 pijavk, za tem ga bom še kloroformiral in mu konečno odrezal obe nogi. Morda bo potem nekaj časa miren. Ali ti je prav. papa?« Papa je pritrdil. sprevideli, da je sedaj ponudena najvišja cena zanje previsoka, je sklenil deželni odbor, da najvišjemu ponudniku proda samo les, ki se mora po pogodbi posekati, posestvo na ostane de želna last in se bo na novo pogozdilo. Gospod Petrič izraža željo, da bi so napravil nov most čez Ljubljanico v bližini sedanjega železniškega mosta in izpeljala cesta čez Kocleljevo. Dr. Lampetu in našim poslancem izraža shod zaupnico, na kar zaključi predsednik zanimivo in poučno zborovanje Kmečke zveze. V petkovi zadnji seji je rešila zbornica predloge, ki so se nahajale na dnevnem redu, razven predloge o službeni pragmatiki. A če natančno ogledamo delo zbornice, vidimo, da je zbornica le malo storila in da vlada nikakor ne moro biti zadovoljna z v zbornici dovršenim delom. Vlada ni dobila razven vojaških novincev ničesar. Predlogo za najetje posojila so odgo-dili, ravnotako predlogo o podpori pa-robrodstvu na Jadranskem morju. Finančni načrt je sicer prišel v odsek. Vlada se ne more nič več izgovarjati na obstrukcijo. Sicer je 18. t. m. konfe-riral Bienerth z voditelji »Poljskega kola«, Glabinskim, Stwertnio, Czay-kovvskim in Stapinskim, in povedal, da hoče delati na zopetna pogajanja med Nemci in Čehi z ozirom na češki deželni zbor, a že naprej se lahko mirno trdi, kar naglašajo tudi češki listi, da pri nemški objestnosti ni upanja na spravo. Postno državnozborsko zasedanje je pokazalo popolno desorganiza-cijo vladnih strank. Prešibka je vez, ki naj jih drži skupaj. S svojo obstrukcijo v češkem deželnem zboru pripravljajo Nemci velikansk upravni škandal, Kakršnega niti v Avstriji še nismo imeli. Češka deželna uprava je izpostavljena nevarnosti, da zapre norišnice in bolnišnice, da ustavi plače deželnim uradnikom in učiteljstvu. Nova zveza nemškega frajzina je pocl Wolfo-vo komando, zato je še manjše upanje, da bi oče avstrijske frajzinske nemške obstrukcije se spravil s Čehi, ker živi sam le od spora in od nemškega nasil-stva nasproti Slovanom. Zadnji dan postnega državnozborskega zasedanja se je govorilo po zbornici, da se je vladar nasproti Bienerthu jako nepovoljno izrazil, ker zbornica ni rešila predlog finančnega značaja. Zelo se je v zbornici tudi opažalo, ker je postal seltčni načelnik notranjega ministrstva dr. Sieghart guverner zemljiške kreditne banke. Sieghart je bil sekčni načelnik Korberjev, Gautschov, Hohenlohev, Beckov in Bienerthov. Guverner je postal Sieghart proti volji Rothschildove skupine. Kakor znano, je »Kranjska industrijska družba« pod vodstvom zemljiške kreditne banke. Velik iredeufovsRi škandal v Pnlin. »Slovenec« je že v četrtek javil o velikem iredentovskem škandalu v Pu-lju. V mornarični vojašnici se je nahajal nad stopnjicami velik doprsni cesarjev kip. V torek zvečer je privezal Tekel sem hitro v kuhinjo, si izpo sodil od Beti en goldinar, hitel na kolodvor in ob desetih zvečer sem bil že pri Lili. Ne bodo me dejali iz kože, nikdar ne! Lili se je pravkar vlegla, a ko sem jaz prišel, je vstala in mi postlala na divanu. Za trebuh sem se držal, ko mi je s smehom pripovedovala, kako debelo je gledal doktor, ko je brez sape pritekel na stanovanje, a zagledal, da ona sedi pri oknu ter šiva. Pa tudi mene je pokarala in obljubiti sem ji moral, da nikdar več ne uči-nim kaj podobnega in naj si bi bil vsak dan prvi april. Rekla mi je, da je najbolj neumno in hudobno, če se norčujemo iz smrti ali bolezni. Mislim, da je najboljše, če o mostu kar molčim; vsaj ni vredno, da bi povedal. Prvi april mi je prinesel naslednji dobiček: Petrov račun 50 gld.; Elzin šopek 10 gld.; Mamina denarnica 1000 gld.; Doktorjev vozni listek 2 gld.; Moj vozni listek 2 gld.; cekin 10 gld.; železniški most 100.000 gld. Vendar se mi pa zdi prekrvoločno, da bi mi odrezali noge, ker ljubim prvi april. Lili je na mojo prošnjo pisala doktorju, da mi zadnjikrat še oprosti; pisal je, da mi bo prizanesel. N. B Elza je radi šopka tako jezna name, da me še ne pogleda. Zakaj ni neumni uradnik računa poravnal in molčal? neki iredentovski lopov kipu vrv okolu vratu in vrgel potem vrv okolu plino-ve cevi in tako obesil cesarjev kip na omenjeno plinovo cev. Ker je bil pa kip iz mavca, se je del kipa od vratu naprej odlomil in padel po stopnjicah, kjer se je razbil na majhne kose, med tem ko je ostala glava kipa obešena. Storilec jo nato zbežal. Vršila se je najstrožja preiskava. Noben vojak ni smel iz vojašnice. Vse jc bilo na nogah za tem anarhistom. Po mostu se je sploš* no sumilo, da je ta nečuven atentat na cesarjev kip storil kakšen Lah-vojak, kateri je bil od laških irendentistov v to naščuvan. Tudi se .je spravljal po mostu ta atentat v zvezo s parlamentarno razpravo o laški fakulteti. Po mestu so križale noč in dan močne mornarične patrulje, katere ustavljajo vsakega mornarja, da se izkaže, če morda ni iz mornarične vojašnice. Ne ustavlja se po dnevu le onih mornarjev, na katerih čepicah je razvidno, da so ukrcani na kakšni vojni ladji. Sum je pal na nekega v Trstu rojenega trobentača radi tega, ker ga je nekdo videl z neko vrvjo v roki priti domov. Zapustil je pa ^otem vojašnico in ga ni bilo celo noč domov. Kakor poroča najnovejša vest, se je spretno vodeni preiskavi menda le posrečilo najii zločinca, ki je storil gnjusni atentat na cesarjev kip. Zločinec je trobentač Furlani po imenu. Doma je v Trstu in je bil član Ma-zinijancev. Preiskava se vodi neumorno dalje in je upati, da bo mogoče z lučjo pravice posvetiti v pravi iredentovski temen kot, v katerem se je iz-kotil tak zločin, kakršnega doslej Avstrija še ne pozna. Sedaj naj pa še kdo pravi, da ni na jugu iredenta v cvetju. Tem ljudem naj dajo laško univerzo v Trstu, potem zredi Avstrija gada na svojih prsih! Dnevne novice. -f Glede laške fakultete piše »Pic-colo«, da je položaj pravkar zanjo jako ugoden in da bi se dobila brez velike težave večina, ki bi določila za sedež Trst: to so namreč Lahi, socialni demokrati, nemška svobodomiselna zveza razun par disidentov, velika veČina krščanskih socialcev (— manjka Luegerja! —) in Poljaki razun Stapinski-jeve grupe. Vendar pa preti predlogi nevarnost, ako se izvrši rekonstrukciji kabineta, ker bi potem Poljaki in krščanski socialci postali najbrž drugih misli. Če bi bilo mogoče rekonstrukcijo zavleči, pa bi Lahi imeli fakulteto v Trstu skoro že v žepu. Tako pišejo laški listi. + Liberalni poštenjaki razkrinkani. »Slov. Narod« se je v petkovi številki prav po nepotrebnem obregnil ob nas, mesto da bi bil sam storil tako, kot je bila njegova dolžnost in priobčil »Zahvalo« povodom pogreba pokojnega pesnika Medveda tako, kot so jo naročili in plačali sorodniki. — Da se pokaže, kako neosnovana je njegova trdi* tev, češ, da je »Slovenec« samovoljnp popravljal to zahvalo, priobčujemo tu izjavo g. sorodnice Marije Medved: Izjavljam, da so se vse premembe v »Za-> hvali« po t gospodu župniku Antonu Medvedu izvršile po mojem naročilu in z mojo vednostjo ter da sem to pre-. membe naročila tudi pri »Slov. Nar.«, a vsled neke pomote deloma prepozno za petkovo številko. Ljubljana, Krako* vo, 18. marca 1910. Marija Medved, -r Pripominjamo le še, da je bila premem-, ba v prvem delu zahvale sporočena »SL Narodu« v petek ob deseti uri dopoldne, a so izjavili, da je že — prepozno. + Mladeniškl tečaj v Vipavi, ki se je vršil 19. in 20. t. m., se je izborno ob-nesel. Telovadbo je vodil oba dni Voj-teh Jeločnik, pravtako vsa organizato-rična in tehnična predavanja. Na obeh javnih ljudskih shodih, ki jih je obiskalo nad 300 ljudi, dobra polovica fantje in dekleta, so govorili F. Terse-glav, jurist Jež in V. Jeločnik. Sklenilo se je tudi osnovati »Bogomilo« in se sprožila misel združiti vsa dekliška društva, ki jih je po Slovenskem žo veliko, v posebno Dekliško zvezo, v »B o g o m i 1 o«, kor je to čisto samo-posebi umevno, cla se dekliški odseki, ki že obstoje, še tesneje organizirajo. Vrste mladine se morajo tako tesno skleniti, da nasprotnik ne bo našel niti ene špranje, da se vtihotapi v ljudstvo! + Laški istrs? ' deželnozborski klub je zboroval preteklo soboto pod predsedstvom poslanca Bennati v Trstu. Na dnevnem redu je bilo poročilo laških članov odseka, ki ga je istrski deželni zbor izvolil, da sestavi načrt, kako n; vseh polilh deželne ntvvo lo seči sporazum med Lahi in Slovn i Ta odsek sc zopet snide 21. t. m., da začne definitivno izdelati kompromisni na- črt, zakaj dozdaj so se izvršila le pripravljalna dela in so vsi pogovori bili neobvezni. Ako se sporazum v odseku res doseže, pride načrt pred deželni zbor. Kakšno je razpoloženje za naroden kompromis, ni znano —• sklepati po pisavi laških istrskih listov so Lahi zadnji čas zopet jako objestni postali, posebno odkar se je vlada zavzela za njihovo fakulteto in jih plačuje za njihovo glasove. Istrska laška glasila zopet marljivo pišejo o »benečanski slavi«, »levu sv. Marka« in »latinski kulturi«. To pa za sporazum s Slovani ni dobro znamenje. + Starešine »Danice« in »Zarje« so imeli na praznik sv. Jožefa prijateljski sestanek v Bohinjski Beli, ki je bil prav dobro obiskan. Sestanka so se med drugimi udeležili tudi deželni odbornik profesor Evgen Jarc, voditelj koroških Slovencev dr. Brejc. Na sestanku se je razpravljalo o vseh dnevnih vprašanjih. Oficielnemu delu je sledila prisrčna neprisiljena zabava starih prijateljev in znancev. — Na vzorni sirarni v Starih Fužinah v Bohinju priredi deželni odbor za one sirarjc, ki bodo sirarili letos po bohinjskih planinskih sirarnicah, tridnevni poučni tečaj in sicer 29., 30. in 31. marca 1.1., katerega bo vodil deželni mlekarski nadzornik J. Legvart. V tečaj se sprejme največ dvanajst udeležencev, od katerih dobi vsak od deželnega odbora potom Mlekarske zveze dnevno odškodnino 2 K. Oglasila spre-Ijema vodstvo sirarne v Starih Fužinah. —Odvetniška vest. Dr. Jos. C. Oblak se namerava nastaniti v Celovcu. — Sodnijska imenovanja na Primorskem. »Wiener Zeitung« jo objavila: Pravosodni minister je premestil okrajne sodnike in sodnijske predstojnike Rudolfa Sterle v Cerknici v Gorico, dr. Lazarja Lucich v Cresu k deželnemu sodišču v Trst, Frana Maver v Kobaridu v Buzet in dr. Ludovika vit. Schrott v Buzetu v Pazin, nadalje sodnika Atilija Borri v Puli v Lošinj. Pravosodni minister jc imenoval okrajn. sodniki in sodnijskimi predstojniki sodnike: Justa Dietz v Tolminu za Cerkno, Feliksa Bisail v Podgraclu za Kobarid, Frana Fcrlau v Motovunu za Cres in dr. Emanuela Perčič v Volo-skem za Krk; okrajnimi sodniki sodnike Nestorja Laurencich v Poreču za Rovinj in dr. Gvida Zennaro v Puli za deželno sodišče v Trstu, konečno sodniki: avskultante Josipa Graldi za Vo-losko, Friderika Muha za Pulo, Friderika Koršič za Podgrad in Karla Pete-ani za Pulo. — Reforma zakonskih zadržkov. Traktat o zakonu, ki obsega najvažnejše določbe novega zakonskega prava, je po prizadevanju Pija X. sestavljene komisije za revizijo kanoničnega pra-iva, dovršen. Še tekom leta bo izšla prva izdaja tega važnega traktata, z namenom, da se izve mnenje širše javnosti o tej zadevi. Najvažnejše točke nove odredbe so sledeče: 1. Odpravijo se ti-le zakonski zadržki: 3. in 4. stopnja krvnega sorodstva in svaštya, duhov, sorodstvo, zadržek po publica honestas, zadržek vsled meščanskega adoptivne-ga sorodstva. Glede starosti je bilo dosedaj dovoljeno dekletom z 12, fantom pa s 14 leti sc poročiti, odslej pa vstopi v veljavo razmerje 15:18. 2. Glede ločitve zakona ostanejo prejšnje določbe o neločitvi zakona v veljavi, le glede ločitve od mize in postelje se uvede nekaj novih pravil. 3. V državah, kjer je v veljavi meščanski zakon, ne sme duhovnik poprej podeliti zakrament sv. zakona, dokler niso izpolnjeni vsi državni predpisi. 4. Nova in zanimiva določba pa je, d a bo odslej potreben le en oklic. Doslej je moral biti vsak par pravilno trikrat oklican, če je hotel skleniti zakonsko zvezo. Pa tudi enokratni oklic lahko župnik, če spozna, da ni nobenih zadržkov, opusti, a prevzeti mora vso odgovornost v tem oziru na-se. Glede dispenz in zakonskih tožb pridejo tudi v veljavo neke nove določbe. — Detomor. Iz Litije nam pišejo: Včeraj 17. t. m. so našli na spini ob vodi Save mrtvega novorojenčka. Domneva se, da je bil otrok tam na mestu rojen in takoj zadavljen. — Nesrečni klancc. Dne 16. t. m. peljal je gostilničar iz Vinice devet hektolitrov vina iz znane gorice drašič-ke, a ko pripelje do nesrečnega klanca pri »Oskulšu« mu zavor poči ter vsa posoda zleti z voza in se razbije, tako da jc vse vino izteklo. Škode je okoli 300 K. Skrajni čas je, da sc tu klanec prestavi, ker se vedno ponavljajo nesreče. — Na cesti ubit. Iz Vrzdcnca pri Horjulu sc poroča: Dne 15. t. m. se je zgodila pri nas velika nesreča. Posestnik Franc Sečnik iz Vrzdenca je peljal krog drugo ure popoludne smreke iz gozda. Med potjo je zapeljal preveč na rob ceste. Hoteč PiPP^aviU.in -Voz.neJ^o^ liko zadržati, prekucnil sc je voz na njega ter mu zmečkal glavo. Bil je takoj mrtev. Zapušča tri nepreskrbljeno otroke. — Rusjanov aeroplan. »Gorica« poroča: Gospod Rusjan vztraja pri po-izkušnjah s svojim aeroplanom (letalnim strojem). Postavil si je na Vclikili Rojah kolibo z lesa, v kateri popravlja in izpopolnjuje svoj aeroplan. Tam. o Božiču jc poizkušal se dvigniti v zrak, a nesreča jo hotela, da je letalni stroj zadel v neko kočijo in se pokvaril. Poprave so trajale do zadnjih dni. V četrtek popoldne pa je g. Rusjan zopet poizkušal se vzdigniti v zrak s popravljenim in popolnjenim letalnim strojem. Nabavil si je nov motor. Povabil jc na Velike Roje razne gospode in tudi častnike goriške posadke, ki so se vabilu odzvali z generalom brigadirjem na čelu. Okolu 4. ure popoldne je zasedel letalni stroj tik ob železnici in sc spustil z največjo naglico preko Velikih Roj do mirenske ceste. V tej daljavi sc stroj ni vzdignil v zrak. Ko pa sc je zopet obrnil proti železnici in v divjem teku drvil naprej, se je letalni stroj res vzdignil za par metrov v zrak v daljavi kakih sto korakov. V tem hipu pa je potegnil nasprotni veter, nagnil letalni stroj na levo stran tako, da so peruti udarile v tla. Hkrati je ta sunek perut nagnil stroj na nasprotno stran in letalni stroj z Rusjanom vred se je parkrat prebrnil in obležal. G. Rusjan se ni nič poškodoval, pač pa se jc letalni stroj polomil in treba bo večjih poprav. G. Rusjan bo vztrajal pri poiz-kušnjah z letanjem. Sedaj je še nek drug aeroplan na Velikih Rojah, last nekega Tržačana, ki bo skušal svojo srečo, kakor se govori, za velikonočne praznike. — Lajnarjeva smrt. Iz Stare Ose-lice nam pišejo 20. t. m.: Na Trebiji je danes zjutraj naglo umrl na štev. 1 mož, ki nima drugega kot dovoljenje c. kr. okr. glavarstva v Kranju, da sme hoditi z lajno okoli. Piše se menda Peter Svoljšak. Prcč. župni urad, oziroma slavno županstvo, kateremu je umrli znan, se uljudno prosi potrebno podatke naznaniti župnemu uradu v Stari Cfselici, p. Gorenja vas. — Halleyev komet vidijo zdaj iz zvezdam z daljnogledi svetiti s svetlobo osme vrste; nek nemški zvezdoslo-vec zatrja, da je komet videl 15. t. m. s prostim očesom s svetlobo pete vrste. Od 1. aprila počenši bo komet videti 1 ali dve uri pred solnčnim vzhodom, in sicer do 15. maja. V noči od 18. na 19. maja bo zemlja šla skozi rep kometov; rep bo baje celo nebo prepregal in bo videti v bajni svetlobi. — V Gradežu so že priprave za poletno kopališko sezono skoro končane. Godba bo od 1. marca do 30. septembra dvakrat na dan igrala. Priredilo se bo dvajset veselic, večinoma na morju, mednarodna veslaška tekma, lawnten-nis-tekme in priredbe za otroke. Sezidalo se je 10 novih hiš z nad 200 stanovanji za tujce. Proga Červinjan-Bel-vedere se otvori junija meseca. Do leta 1911 se bo zgradilo tudi novo kopališče. — Za veroučitelje. Društvo slovenskih katehetov je priredilo in založilo »Kratko razlago božjih zapovedi« za nižje razrede ljudskih šol, obenem pa tudi za izpraševanje vesti. — Razlaga obsega tri strani katekizmove oblike ter se listič lahko prilepi šolsko knjigo. Dobiva se v prodajalni »Katol. tiskovnega društva« v Ljubljani komad po 4 vinarje. — Mednarodna razstava najnovejših iznajdb se vrši na Dunaju 1. 1911. — 80.269 K čistega dobička je imela loterija na korist »Sudmarke«. — Dr. Marani odložil mandat. Z Dunaja poročajo, da je poslanec mesta Gorice dr. Marani odložil državnozbor-ski mandat baje iz zdravstvenih ozirov. — Morilec pl. Tartaglie. Iz Sarajeva poročajo: Okrožno sodišče v Travniku je obsodilo kmeta Ignacija Peli-noviča, ki je v novembru minulega leta zabol pl. Tartaglio, voditelja okrajnega glavarstva v Grahovem, na osem let težke ječe. — Iz ljudskošolske službe. Na šti-rirazrednici v Kostanjevici jc nastavljena kot suplentinja Angela Kokelj.— Začasna učiteljica v Planini Henricta Kos pride kot začasna učiteljica na Črni vrh pri Idriji, izprašana učiteljska kandidatinja Ernestina Rozman pa kot začasna učiteljica v Dolenji Logatce na mesto na dopustu se nahajajočega nad-učitelja Josipa Turka. 800 mrtvih ribičev. Na vzhodnem obrežju Japonske je te dni divjal silen vihar. Vihar je razbil nad 50 ribiških ladij, na katerih je bilo S00 ribičev. HRVAŠKI SABOR je bil v petek otvorjen. Pri govoru ba-novem so pristaši čiste stranke povzročili nekaj burnih prizorov. Poslance dr. Horvat je zaklical poslancu Bude pl. Budisavljeviču: »Hulja«, vsled česar je Budisavljevič poslal dr. Horvatu svoje sekundante. ZBLIŽANJE MED AVSTRO - OGRSKO IN RUSIJO. Pogajanja o zbližanju med našo državo in Rusijo po došlih poročilih ugodno napredujejo. Sklenili jih bodo te dni in sc zopet izboljšale motene di-plomatične zveze vsaj toliko, da bosta obe vladi zopet uradno občevali med seboj. Izvolski in Berchtold sta podpisala pogodbo, po kateri priznavata Avstro - Ogrska in Rusija na Balkanu status quo. Obe državi sta dali ena drugi kdnccsije in bosta na Balkanu sporazumno nastopali. NAŠ CESAR IN NEMŠKI CESAR se tudi letos snideta meseca maja v Sclionbrunnu. Nemški cesar hoče našemu cesarju osebno častitati k njegovi 80-letnici. Ob tej priliki si nemški cesar ogleda tudi lovsko razstavo. Štajerske novice. š Zborovanje v Konjicah. Iz Konjic se nam piše: Dne 19. t. m. se je vršil dobro obiskan 39. občni zbor Katoliškega političnega društva v Konjicah. Govorila sta državna in deželna poslanca Pišek in dr. Benkovič. Prvi o različnih davkih, zlasti o nameravanem novem vinskem davku, drugi o slovanski in slovenski politiki v državnem in štajerskem deželnem zboru. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje poslancem S. K. Z. ter sklenili proti vinskemu davku sledečo resolucijo: Nad 150 vinogradnikov, zbranih na političnem shodu v Konjicah dne 19. marca 1910, kar najodločneje protestira proti nameravane-^ mu davku na vino. š Promovirana sta bila v Gradcu za doktorja zdravilstva gg. Fran šali c c in Feliks Leba r. š Oče umoril svojo hčer. Umor, ki se je zgodil v Stranicah, jc nenavadno postal šc bolj tragičen. Zaprli so očeta umorjenke, o kojem gre sum, cla je sam umoril lastno hčerko, ki je bila baje v blagoslovljenem stanu. Javna tajnost je, da je oče občeval jako sumljivo s hčerko. K temu blaznemu činu je očeta gotovo gnala sramota pred javnostjo. Pripomniti še moremo, da so Stranice vedno bolj in bolj štajercijanske in naš obupen klic po buditelju je glas vpijočega v puščavi. š Smrtna kosa. V Rušah pri Mariboru je v nedeljo, dne 13. marca, umrla povsod v Dravski dolini dobro znana gostilničarka in posestnica gospa Anastazija Pinterič. Pogreb se je vršil v torek, dne 15. marca, popoldne ob ogromni udeležbi ljudstva od blizo in daleč. Rajna je bila vzor krščanske žene. N. v m. p.! LjuMlanske novice. lj Spomladanska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je otvorila v soboto, dne 19. t. mes., ob pol 12. uri dopoldne. Ob otvoritvi, ki se je izvršila povse brez ceremonij, poselili so razstavo poleg nekaj našega razumništva tudi deželni predsednik baron Scbwarz, grof Chorinskv, finančni ravnatelj dvorni svetnik Kli-ment, magistratni ravnatelj Vončina, gimnazijski ravnatelj Požar, ravnatelj »Glasbene Matice« Gerbič itd. Ker večina slik še ni bila ob otvoritvi opremljena s številkami, nam na podlagi razstavnega kataloga ni mogoče presojati razstavljenih umotvorov, zlasti onih umetnikov ne, ko jih tehnika ni značilna; zato naj za danes opustimo oceno ter omenimo le, da v splošnem ta razstava dokaj nadkriljuje lansko, dasi so razstavljalci do malega isti, kakor lani. Prvič jc razstavila poleg obeh Ma-goličev, Misza in Smrekarja Srbkinja Nadežda Petrovič, ki pa s svojimi ne-številnimi »umotvori« nikakor ne učinkuje razstavi v korist. Ker prireditev umetniških razstav prireditelju pro-vzroča no samo dokaj truda in skrbi, temveč tudi stroškov, želeti bi bilo, cla se slovensko občinstvo s prav mnogoštevilnim posečanjem razstave odzove ter tako pokaže, da zna ceniti delo tudi na tem kulturnem polju! lj Vse gospodinje opozarjamo na jutrišnje velezanimivo gospodinjsko javno predavanje učiteljice gclčne. ,1 e-r i c e Zemlja n o v e v »Slov. kršč.-socialni zvezi«. Predavanje se prične jutri, v torek, točno ob pol 8. uri zvečer. lj Igralci slovenskega dež. gledališča prirede na Veliki ponedeljek nanovo dramatizirano »Miklovo Zalo« kol be ne f ič no pre d s t a volj Občinski svet ima izredno sejo v sredo, dno 23. marca, ob '3- uri popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o dopisu mestnega magistrata glede oddaje del novega parnega kotla in strojev za povečanje vodovodne za-jemalnicc v Klečah, o dopisu mestnega magistrata glede oddaje del za napravo nove železne strehe nad povečano vodovodno zajemalnico v Klečali, o dopisu županovem glede sprememb občinskega in občinskega volivnega reda, sprejetih po deželnem zboru kranjskem v letošnjem zasedanju. lj Umrl je v nedeljo zjutraj, zadet od kapi, tukašnji občespoštovani trgovec g. K a r o 1 R e c k n a g c 1. Bil je človek blagega srca. Naj počiva v miru! — V petek je umrl v Ljubljani znani inženir arhitekt g. Karol Lachnik, star 51 let. Zgradil je na Kranjskem mnogo vodovodov. — Danes je na Pri-vozu št. 8 umrl g. Franc Vcrbič, sodnik v pokoju, star 86 let. lj Bolniško podporno društvo državnih oficljantov in zasebnih uradnikov v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 2. aprila t. 1., ob 8. uri zvečer pri »Novem svetu« v Prešernovi sobi. Društveni člani se vabijo k polnošte-i vilni udeležbi. lj Občni zbor kovinske zadruge se je vršil včeraj, v nedeljo, 20. t. m., ob 10. uri dopoldne, v vrtnem salonu gosp. Krischa. Načelnik g. Kregar je poročal o delovanju kovinske zadruge v preteklem letu. Zadruga je imela ob koncu leta 54 članov. Nadalje je zadruga sprejela 15 vajencev. Izprašcvalna komisija je v preteklem letu trikrat poslovala irt oprostila z povoljnim uspehom 15 vajencev. Računski sklep za preteklo le-< to, ki izkazuje 5-41 K 18 h premoženja, se je soglasno odobril. Knjige in vse bilježke so prcgledovalci računov našli v popolnem redu, kar sta na shodu, naglašala gg. Bogel in Leben. Zadnji je izjavil imenom .prcgledovalcev računov zahvalo načelniku za vestno vodstvo zadruge in izrazil željo, naj se za^ druga tudi v bodoče tako vestno vodi. Načelnik g. Kregar je pri slučajnostih poročal, da je dobil od mestnega magistrata odlok, v katerem pripozna mestni magistrat, da so računi za leto 1908 v redu, vendar nasvetuje, ali bi ne kazalo ustanoviti sklad, ki bi imel namen podpirati dopotujoče pomočnike itd. Debate so sc udeležili gg. magistratni svetnik šešek, Lenček, Kunstler, Gradi-šar, Spcil, Bogel ml. in načeln. Kregar. Sklenilo se je, da se ustanovitev za-: družnega podpornega sklada dene na dnevni red prihodnjega občnega zbora. G. Kunstler se je pritoževal, da imajo nekateri mojstri preveč vajencev in govori o umazani konkurenci. Ravno isto je povdarja! g. Babnik. Načelnik se je potem zahvalil vsem navzočim in zaključil zborovanje. lj Kateri krojaški mojster v Ljubljani bi sprejel takoj po Veliki noči v delo poštenega krojaškega pomočnika iz slovenske Koroške? Prosimo gg. krojaške mojstre, da se blagohotno ozirajo na to, ker s tem koristijo tudi obmejni slovenski poziciji. Ponudbe sprejema uredništvo »Slovenca«. lj Afera Borštnik - Zvonarjeva in Govekar. V petek popoldne se je nadaljevala pred civilnim sodnikom ZotU mannom razprava Borštnik kontra Govekar. Na zastopniškem sedežu smo opazili malo izpremembo, namreč to, da dr. Tavčar ni sam zastopal toženega ravnatelja, marveč jc rajši poslal svojega koncipienta Sušnika. Zaslišalo se je v petek več prič. Prof. lvančiču je bilo znano, da jc Borštnikova prva dramatična igralka. Odkazoval je tožnici samo prve vloge. Podpolkovnik Mila-vec je povedal, da je podpredsednik »Dramatičnega društva«. Hinko Nučič, 27 let star, ne more reči, da bi bila Borštnikova zanemarjala izkušnje. Pove, da sta se enkrat sprla z Verovšlcom. Borštnikova pove, da sta se res sprla z Verovškom, a drugi dan sta bila zopet dobra. Zastopnik predloži jako ugodno časnikarske kritike o nastopu Borštnikove. Sodnik Zottmann: »Auf Zeitun-gen gebe ich gar niks.« Verovšek Anton, 43 let star, izpove med drugim: »No, spletke, če bi se govorilo o spletkah, bi morali vsi tle stati.« Enkrat sta sc sprla s tožnico, pa sta se drugi dan pobotala. Danilo Cerar, 42 let star, izpove med drugim: »Slabo gledališče bi bilo tisto, kjer se igralci in igralke ne prepirajo. »Ničesar ne ve, da bi Borštnikova namenoma spletkarila, bili so pač mali prepirčki, to je pa pri gledališču neobhodno potrebno. Iličičeva se ne ve spominjati na podrobnosti. Saša Kand-lerjeva, stara 23 let, pove, da jc morala po gospej Borštnikovi vrnene vloge ona igrati. Ni ji znano, da bi bila Borštnikova slabo memorirala. Molek je izpovedal tako, cla so začudeno gledali Go-vekarjevi prijatelji. Molek je rekel, da je umetnik, a iz vsega njegovega nastopa sc je videlo, cla mu do umetnika še zelo veliko manjka in da jako dvomi, če bo kda j umetnik postal. Kot priča je. na stop jI tudi Govekarjcv višji gledališki ravnatelj Naglič. Pove, da se je en- krat Borštnikova prepirala z Govekar-jem. Sodnik: »Z ravnateljem se pravi.« Smeh med občinstvom. Sodnik: »Prosim, mir.« Veliko je slišal, iz lastnega opazovanja pa ničesar ne ve. Mladi fant je tudi rekel: »Če bi biu jest ravnatelj, bi jo biu že zdavni ven vrgu.« — Razprava se še ni končala, ker bosta zaslišana še gledališki izvedenec in Gove-kar. lj Občni zbor »Matice Slovenske«, bo danes zvečer ob osmi uri v veliki dvorani »Mestnega Doma«. Po zboru bo prijateljski sestanek v hotelu štrukelj. lj Gospa Zofija Borštnik - Zvo-narjeva je obolela in odpotuje zato na jug. lj Umrli sta Zofija Binder, roj. Rot.h, c. kr. računskega svetnika vdova, stara 92 let, Marije Terezije cesta 1, pogreb danes ob peti uri popoldne in po-sestnica, 57 let stara Marija Rast, Kolodvorske ulice, št. 5. Pogreb danes popoldne ob pol peti uri. lj Gorenjski jutranji vlak jc imel na sv. Jožefa dan enotirno zamudo, ker se je pokvarila na progi lokomotiva in je moral Čakati vlak, da je došla pomožna lokomotiva z Jesenic. lj Dopisnice z neko molitvico, razpošilja po Ljubljani nekdo, ki ima pri tem skorogotovo nepobožen namen. Pisec pravi na dopisnicah: »Ta molitev mi je bila poslana, naj jo razširim. Storite tudi Vi tako in pošljite jo 9 dni zaporedoma kateremu hočete. In pri tem si mislite, kar Vam je najljubše in zgodilo se Vam bode. Podpisati se ne smele.« Iz tega je razvidno, da (o stvar širi nenormalni ali zlobni človek, o katerem je le Škoda, »da se ne sme podpisati«. lj Veliko topničarjev smo videli te idni v Ljubljani. Tisti, ki so že ugibali, da je dobila Ljubljana nov artiljerijski polk, naj znajo, da nismo dobili novega kanonirskega polka v Ljubljano, mar-iveč, da je pozvanih le več topničarjev-nadomestnikov na spomladanske orožne vaje. lj Dvanajst oseb aretiranih. Mestna policija je v preteklih praznikih are-tovala dvanajst oseb, in sicer eno zaradi hudodelstva tatvine, eno zaradi prepovedanega povratka v mesto, eno zaradi pijanosti in ležanja na ulici, pet jih je bilo brez dela in jela, tri ponočnjake, eno pa zaradi sumljivega imetja tujega blaga. Pepčki so bili sicer marsikje veseli, so se nekoliko tudi pokre-gali, toda priznati se mora, da je oba dni vladal po mestu mir. lj Za god. Čevljarski pomočnik Jožef Cizelj, rodom iz Sromelj pri Brežicah, je stanoval pri barnjevki Iv. Bre-celjnikovi na sv. Petra nasipu. Predvčerajšnjim, na njegovega godu dan, bi se bil rad dobro imel, a je bilo v žepu premalo cvenka. Zato se je pa hotel že v petek preskrbeti, in ko je zjutraj gospodinja odšla na trg, ji je Cizelj izpeljal 80 K ter odšel potem na delo v na-di, da bode sv. Jožefa dan prav dobro obhajal. Breceljnikova je tatvino takoj po opazbi ovadila policiji, ki je dognala, da je pravi tat Cizelj. Mesto v Šiško je moral v zapor. ? V OGRSKEM PARLAMENTU TEKLA KRI. Budimpešta, 21. marca. Danes so se v ogrskem državnem zboru vršili taki pretepi, da je prvikrat, kar obstoji ogrski državni zbor, tekla v zbornici kri. Že na vse zgodaj je bil k današnji seji velik naval. Ko je predsednik prebral kraljev reskript o odgodenju državnega zbora, je vstal Justhovec grof Ba-.thiany in dolžil vlado postavolomstva. Že odgodenje jc bilo postavolomstvo, temveč postavolomstvo je v ex lex položaju razpustiti državni zbor. Nato je vstal Franc Košut, ter se pridružil temu naziranju, istotako govornik ljudske stranke. V tem trenotku je skočil k ministrskemu predsedniku Geza Po-lonyi in grozil Khuen Hedervaryju s pestmi. Poslanci vladne stranke so mu klicali: »Sram Vas bodi, Vi spadate v norišnico, Vi tepec, svinja!« Radi silnega lirušča jo predsednik suspendiral sejo. Ko je bila seja zopet o tvor j ena, je ministrski predsednik Khuen Hederva-ry hotel podati izjave, a ropot jc bil tolik, da se ga ni razumelo. Khuen lle-dervary je zato stopil k stenografom, da bi jim diktiral svojo izjavo. To je bil signal za škandale. Poslanci Košutove in Justhove stranke so skočili proti ministrskemu predsedniku in mu grozili s pestmi. Poslanci vladne stranke so hiteli ministrskemu predsedniku na pomoč, a prepozno. Okolu ministrskega predsednika in drugih ministrov se je že razvil tepež, kakršnega ogrski državni zbor še ni videl. I»o Khuen Ilc-dorvaryju in drugih ministrih so pa dale težke pesti Košutov.cev. in J.usthov- cev. Nakrat so pričeli Košutovci in Jus-tliovci metati na ministre težke knjige in tintnike, ki so bili vrženi s toliko silo, da jim ni bilo mogoče parirati ter sta bila Khuen Hedervary in poljedelski minister ranjena ter sta močno krvavela. Khuen Tledervary ima 2 rani v obrazu in tudi poljedelski minister ima raztrgan obraz. Priti so morali na pomoč zdravniki. Predsednik zbornice je moral sejo drugič suspendirati, a te-peži so se nadaljevali z isto močjo. Šele Čez več minut se je polegel vihar. Sedaj je seja še vedno suspendirana. — Zdravniki obvezujejo ranjence. Rane ministrskega predsednika so sicer precej krepke, vendar niso nevarne, pač pa je kri v parlamentu značilna za — mažarski parlamentarizem. Budimpešta, 21. marca. O izgredih v parlamentu se še poroča: Poslanec Z a e h a r i a s od J usthove stranke jc vrgel proti ministrskemu predsedniku Khuenu težki predmet iz kovine in ga ranil nad desnim očesom. Potem je priletela na grofa Khuena težka knjiga in ga zadela na čelu. Iz ran jc tekla obilna kri. Grof Khuen se je obrisal z robcem in kljub nujnemu prigovarjanju ni zapustil zbornice. Nato so ga peljali na varen sedež in ga za silo obvezali, končno pa se je podal v ordinacijsko sobo zbornice. Za njim je prišel poljedelski minister grof Serenvi, katerega so poslanci ranili na ustih in pod desnim očesom. Rane so sc obvezale, zdravniki so pa izjavili, da bo trajalo najmenj osem dni, da se zacelijo. Grof Khuen ima nad levim očesom i do 5 cm dolgo rano, drugo nad desnim očesom, tretjo pa blizu senc. Grof Khuen pravi, da nima bolečin, pač pa toži o bolečinah poljedelski minister. Oba sta obvestila o dogodku svoji soprogi. Nato so se posvetovali člani kabineta, ali naj sc seje še dalje udeleže. Sklenili so, da se seje ne udeleže več, ker nimajo v zbornici nobenega državnopravnega čina več izvršiti. Ob pol drugi uri se je seja zopet otvorila. NEMŠKO - NACIONALNA KULTURA. Dunaj, 21. marca. Nemško - nacionalne barabe so v Sv. Hipolitu (St. Polten) napadle neko zborovanje soc. demokratov, na katerem je imel govoriti tudi neki češki delavec, kar pa nemškim nestrpnežem ni bilo po godu. Prišlo je do strašnega pretepa. Nemško - nacionalni kulturonosci so delavce ranili z noži in motale nanje kamenje! Soc. demokrati so se branili in nemške nacionalce pošteno obdelali. Na kolodvoru je zopet prišlo do krvavega spopada, ki je postal tako silen, da šo morali priti orožniki, nato pa še vojaštvo, da je preprečilo še večje klanje. Nemci so se zopet pokazali v vsej svoji nagoti. Stvar bo imela seveda posledice v parlamentu. SPORAZUM MED AVSTRIJO IN RUSIJO. Peterburg, 21. marca. Pogajanja med Avstrijo in Rusijo so se povoljno končala, ker se je v vseh političnih vprašanjih doseglo sporazumljenje. Vsled tega so normalni diplomatifni odnošaji med Avstrijo in Rusijo zopet upostavljeni. Ruska vlada je ob tej priliki priobčila obširen komunike, v katerem povdarja: 1. da se je sklenilo vzdržati status quo na Balkanu, 2. se je določilo, da se ima sedanji svobodomiselni režim v Turčiji podpirati in utrjevati, 3. se je zasigural miren raz-* voj in utrjevanje političnega ugleda malih balkanskih držav. POTOVANJA VLADARJEV. Kolin, 21. marca. »Koln. Ztg.« poroča: Turška policija dela s polnim parom, da prepreči morebitne demonstracije proti bolgarskemu carju, proti kateremu so mohamedanci vznevoljeni zaradi demonstracij v Ruščuku. Belgrad, 21. marca. Kralj Peter je 20. t. m. ob 9. uri 30 minut nastopil potovanje v Peterburg. Kralja jc pozdrav-jlalo med potjo na kolodvor navdušeno prebivalstvo. Kralja spremljajo Pasi <5, Milovanovič, Spalajkovič in številno spremstvo. Ko se je pričel vlak premikati, je klicalo ljudstvo kralju živahno »Živio!«, iz topov so pa oddali 21 strelov. Carigrad, 21. marca. Dve križarici z enim torpednim rušil ceni in enim aviznim plujeta v Odeso, kjer pozdravijo srbskega kralja. II ra z verižico za m Kron r- Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja Slezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačpno, 36 ur idočo precizijsko - anker - uro z lepo verižico za samo K 2*—, ter 3letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K G150, 5 kosov K 9'—. Pošilja proti povzetju prus.-šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—l NEMIRI NA GRŠKEM. Atene, 21. marca. Pri Larisi je poizkušalo okoli 500 kmetov ustaviti želez. vlak ter so pobili okna na železniških vozeh. Posredovati je moralo vojaštvo, ki je proti demonstrantom streljalo. Mrtvih je bilo pet kmetov in petnajst ranjenih. 803 Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni Član, gospod trgovec danes po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 22, marca ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Florijanska ulica št. 19 na evangeljsko pokopališCe. Blagi pokojnik se priporoča prijaznemu spominu. Ljubljana, 19. marca 1910. Zahvala. 802 Za vse mnoge ustne in pisne dokaze srčnega sočutja v bridki izgubi moje žene, gospe izrekam presrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem gosp. J. Klemenčič-u za veliko požrtvovalnost, prečast. duhovščini, gospdč. učiteljicama za vdeležbo šol. mladine, darovateljeni lepih vencev, organistu za ganljivo petje in vsem, ki so izkazali pokojnici zadnjo čast. Šmarje, 20. marca 1910. Žalujoči soprog. Beti Ladinik naznanja globoko potrta v svojem imenu, v imenu svojega otroka in svojih pastork kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je nje iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče. stari oče, tast, brat in stric, gospod iužener - arhitekt dne 18. t. m. po kratki mučni bolezni v 51. letu svoje dobe mirno izdihnil svojo dušo. Zemski ostanki dragega pokojnika se dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne prepeljejo iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu in polože ondi v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnicc se bero v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Alarijinega oznanjenja. Ljubljana, dne 18. marca 1910. 908 Pavlina Hecknagel naznanja potrta najgloblje žalosti v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok Maksa, Fini in Pavle ter v imenu bratov in sestra in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je umrl nje iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod Karel Recknagel trgovec dne 20. t. m. po dolgi, mučni bolezni v 56. letu svoje dobe. Zemski ostanki dragega nepozabnega pokojnika se v iorek, dne 22. t. m. ob pol 4. uri popoldne prepeljejo iz hiše žalosti, Sv. Florijana uliča št. 39 na evangeljsko pokopališče, kjer se polože v lastno rakev. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 20. marca 1910. y Mesto po posebnega obvestila. 804 1 Žalostnega srca javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je moj preljubljeni, nepozabni oče, gospod c. kr. okrajni sodnik v p. po kratki bolezni, danes 20. t. m. ob pol 1 uri popoldne, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek 22. t. m. ob pol 3. popoldne iz hiše žalosti na Prulah št. 4 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maša se bode služila v župni ccrkvi Sv. Jakoba dne 23. t. m. ob 10. uri. Ljubljana, dne 21. marca 1910 BSarSJa VerMž. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oz. očeta starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda inženerja - arhitekta za izredno časteče številno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika, kakor tudi za mnoge krasne darovane vence in za zastopstva raznih društev izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo, 805 ro&M MiMMeritssMfel. Ljubljana, dne 21. marca 1910. 799 V bridkih urah bolezni, posebno pa ob prerani izgubi naše tako presrčno ljubljene, nepozabne, drage in dobre mame, gospe Neže Theuerschuh trgovca in posestnika soproge nam je došlo mnogoštevilno ustmenih in pismenih sožalnih izjav, katere so bile res v veliko tolažbo hudo potrtim žalostnim ostalim, in za vsa ta izkazana sočustva izrekamo vsakemu posebej in vsem skupaj našo najglobokejšo in presrčno zahvalo Prav posebno zahvalo smo dolžni velečastitemu gospodu župniku Josipu Po-tokarju za mnogokratne tolažilne obiske v bolezni, kateri so tako blagodejno lajšali bolezen drage pokojne, dalje zahvaljujemo se tudi drugi prečastitl duhovščini za častno spremstvo na nurodvor; lepa hvala gospodoma zdravnikoma za požrtovalno ljubeznivo zdravniško pomoč, in slednjič najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, kateri so prihiteli v tako obilnem številu izkazat zadnjo čnst in spremit predrago ranjco na zadnji poti k večnemu počitku. Vas pa, predraga mama, ohranimo vedno v prijaznem trajnem spominu. Počivajte mirno v Gospodu, in vživajte po trudapolnem teku življenja zasluženo plačilo nad zvezdami! Žalujoči ostali. Po sveta. Slovafiki župnik Hlinka ln ogrska vlada. Pred dnevi se je poročalo, da je slovaški župnik Hlinka, ki je prestal triletno ječo, zopet poklican nazaj, da prestane še en mesec kazni. Kakor pa se nam poroča, biva župnik Illinka v Ružombergu (Roszahegy), kjer se prav dobro počuti. Dne 13. t. m. je imel slavnostno sv. mašo. Na stotine ljudstva se je trlo v cerkvi in zunaj cerkve. Vse ga je hotelo pozdraviti in poljubiti roko župniku, ki ga slovaško ljudstvo slavi kot svojega mučenika. Kakor se čuje, hoče ogrska vlada zabraniti vsako večje slavlje ob priliki blagoslovljenja zaprte cerkve v Hlinkovem domačem kraju, češ, da bi mogočo nastali kaki nemiri. BI bilo treba tudi drugod. Na Dunaju je državno pravdništvo odredilo vsled ovadbe hišno preiskavo v knjigo-tržnici Žida Sterna. Zaplenilo je 30.000 (pet voz) nesramnih knjig v vrednosti 150.000 K. In koliko je takih brlogov, odkoder se širi nenravnost in pohujšanje med mlado in staro! Veliki jedci. Pesnik Taylor je opeval kentskega jedca, ker je pojedel'pd-lovico teleta naenkrat. Francoz Tarrare je požrl samo četrt vola in mačko s kožo in dlako. Kahle, vrtnar v Witten-bergu, je snedel 400 češpelj s peškami, veliko skledo češenj, kamenje, ilovnate krožnike, črnilnik, peresni nožiček, miši in žive ptice. To priča dopis iz leta 1757. Leta 1765. je bil pri telesni straži v Draždanih vojak, ki je snedel pri kosilu 20 funtov mesa in polovico pečenega teleta. Da je pospešil prebavo, je snedel za nameček nekaj kamenčkov. Takemu kosilu je nekoč prisostvoval sam knez. Zelo se je čudil velikemu jedcu. Peary — Izginil. Vsled odkritij raznih učenjakov o Pearyjevem »odkritju« severnega tečaja je sedaj Peary sledil Cookovemu zgledu in izginil — neznano kam. — Iz Trsta v London v 38% urah. Iz Londona se poroča, da stopi s 1. majem t. 1. v veljavo nova zveza Trst-London čez Hook. Ta zveza ne pomenja samo veliko pridobitev časa — sedaj se je rabilo za to pot 47 ur —temveč bo tudi sedaj to najcenejša zveza Trsta z Londonom. Vlak bo odhajal iz Londona ob 8. uri 35 minut zjutraj, iz Mo-nakovega ob 10. uri 21 minut ponoči in prišel v Trst ob 11. uri dopoldne. Obratno bo odhajal iz Trsta ob 5. uri popoldne, iz Monakovega ob 6. uri 30 minut zjutraj in prišel v London ob 8. uri zjutraj. Proti napitnini. Iz Washingtona se poroča: V distriktu Columbia postane v kratkem dajanje napitnine zločin. To sc bode namreč zgodilo, ako bode sprejet zakonski predlog, katerega je vložil zastopnik države Missouri, Arthur Phillips Murphy. Imenovani član kongresa jo namreč izdelal zakonski predlog, ki določa denarno kazen od 5 do 500 dolarjev onemu, ki sprejme kako napitnino. Kazen naj se ravna po veličini sprejete napitnine. Ker je pričakovati, da bo ta predlog sprejet, so se pričeli sedaj natakarji, vozniki vspenjač, vratarji, brivci in drugi ljudje organizovati, kajti vsi ti ljudje dobivajo napitnino. Murphy se jo o napitninah dobro poučil. Stanuje v nekem boardinghouse v East Washingtonu. Povodom zasedanja predzadnjega kongresa se je večkrat v kapitolu zamudil in je bil tako prisiljen iti k obedu v nek restavrant. Tedaj je zajedel 50 centov, in ker je plačal kosilo z dolarjem, mu je natakar prinesel na krožniku za drobiž dva kvadra. Vsled tega je bil prisiljen dati natakarju 25 centov napitnine. To je Murphyja vjezilo. Od onega časa ni dal nikomur več napitnine, vsled česar so ga sluge in slični ljudje pričeli vsestransko kritikovati. Sedaj se je naveličal te kritike in je vložil zgoraj omenjeni zakonski predlog. Murphy je iz Role, Mo., kjer je le malo natakarjev, tako da se mu ni bati teh ljudi pri prihodnjih volitvah. Ko je bil mlad, je delal kot hlapec na neki farmi, kjer tudi niso dajali napitnine. Sandanski osamljen. Vodja bolgarske federativne stranke v Makedoniji, Sandanski, je za 22. t. m. sklical v Mel-niku strankarski shod, ki se ga jo pa udeležilo komaj eleset oseb. Sandanski je vsled tega sklenil, da se popolnoma odtegne političnemu delovanju. Srake s pavovim perjem. Bivši francoski ministrski predsednik Lou-bet je imel nekoč krasen govor, ki ga jc vse odobravalo. Sklenilo sc je, da se ga natisne In nabije na; vseli cestnih vogalih. Toda, o ironija usode, že po par dneh se je izvedelo, da se more orne-, njeni govor brati od prve do zadnje besede v delih pesnika Lamartine (rojen 1790, umrl 1867). Isto se je dogodilo neki mladi advokatinji, ki je imela v nekem društvu advokatov navdušen govor. Nekaj dni pozneje je iskal Fa-licres, sedanji ministrski predsednik republike, neke citate pri Lamartinu in je zadel pri tem slučajno na isti govor. Izprosil si je Rokopis in primerjal; niti besedica ni bila izpremenjena. Tako je katoliški pesnik Lamartine pomagal že marsikateremu francoskemu govorniku. Dogodljaji pri rokoborbi. V cirkusu Sarassani v Berolinu sta nastopila rokoborilca Francoz Cazaur in Nemec Schwarz. Francoz je znan kot brutalen borilec in je svojega nasprotnika vrgel s tako močjo na tla, da je Schwarz izgubil zavest in si pretresel možgane. Denarne zadruge v Indiji. Za Angleško je bila Indija An je se prava molzna krava. Velik del bogastva jc došel na Angleško ravno iz Indije. Kakor ravna Angleška z Indijo drugače kakor mačeha, vendar glede zadružništva je napravila hvalevredno izjemo. Že leta 1902 so začeli Angleži v tej pokrajini širiti zadružništvo med poljedelskim prebivalstvom in vlada jo to gibanje podpirala izdavši poseben zakon o oprostitvi pristojbin in davkov in dajajoč zadrugam brezobrestna posojila. Leta 1906 je bilo v Indiji 320 denarnih zadrug z 28.692 člani, 1. 1907 je število zadrug poskočilo na 350 z 90.834 člani, leta 1908 je bilo že 450 zadrug z 148.928 zadružniki. Haročaife ..Slovenca"! irsigintt :: se sprejme pri :: Dragotiiin Hrouata 784 Stob, Domžale. 3-1 zelo lepi, mali in veliki, največ smreke, so na Spodjem Štajer-na prodaj. Pojasnila pri gosp. : M RTI j I OBRAN: Pobrežje št. 229 pri Mariboru. 1789 1 0 Izborna mu I kranjska in vipavska priporoča po nizkih cenah T Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani (deželni dvorec) | sprejema naročila za večje množine in daje brezplačne informacije glede dobave vin pri prvih kranjskih vinskih 759 producentih. 4-1 tlL- IIMI.lll.il I .J MOČAN. PRIDEN Dlfi 14 let star, poštenih starišev, želi vstopiti pri dobrem in poštenem krščanskem mojstru kot vajenec v ključavničarski obrt. Vstopi lahko po praznikih ali z majem. Blagohotne dopise se prosi pod „priden deček šf. 1000 poste restante Tržič Gorenjsko. 800 4-1 Lep močan ooz 798 za moštu® (i) proda po jako ugodni ceni županstvo v Boh. Bistrici. tir 11 1 1 1 Ben-Hur. Roman iz česov Kristusovih (Wallace) K 450. Skrivnosti sroa. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 1'20, vezano K 1'40. Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marryat. — K 2'50, vezano K 3-70. Zločin in kazen. Roman. (Dostojevvskij-Levstik). — K 10 50, vezano K 13-—. Utrinki. Črtice in potopisi (Krašovec). - K 2-—. Igračke. Črtice in podlistki (Mllčinski). K 2'—, vez. K 3-—. Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2'50, vezano K 3'50. Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, vezano K 3-50. Znanoi. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3'—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (Slenkievvicz). — K 4-50, vez. K 6 50. Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —'60, vez. K 1'40. Hifta Ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 120, vezano K 2-20. Rodbina Polaneftkih. Roman. — K 10'—, vezano K 12 — Klali vltez-Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—, vezano K 8 40. Brez dogme. Roman. — K 3 —. Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). - K -'80. Izdajaveo. Zgodovinska povest Iz turških časov. — K t'—m O&e naš. (Malavašič). - K 1 50. Vojaka na daljnem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 4-80, vez. K 6*-. Potop. Zgodovinski roman. (Sienkiewicz). — K 6'40, vezano K 0-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K —'80, trdo vezano K 110. Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K —-20. Mož Simono. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4-50. Sroe. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60. Kako sem ae jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. I. del. K 120, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1'60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Quo vadia t Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). - Vez. K 5-50. Dobra kuharloa. (S podobami). Mlnka Vašičeva. — Vez. K 6'—. Zbirka domačih zdravil. K 1'—. Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4 —. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K -'80. Občna zgodovina. (Stare). K 15'—. Janežlč-Hubad, Slovenska-nemftki slovar. K 6'—, vez, K 7 20. Janežič-Bartel, Nemftko-slovenski slovar. K 6-—, vez. K 7-20. Slonensko-nemftki slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20. ivljenje svetnikov in svetnio božjih. 2 zvezka K ll-—, vezana K 14 80. Kristusovo življenja in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8—, vszano K U'—. Fabijola ali cerkev v katakombah (Zupančič). — K 1'20. Strio Tomova koča. (Stovve). — Vez. K 1'40. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80. Jurčičevi zbrani spisi. U zvezkov. — Vsak zvezek je zase celoten in velja K 1-20, vezan K 2-—. Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2., 3„ 4., 6., 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 160, vezano K 2-60. Odkritje Amerike. Vezano K 2*—. Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1'90. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5-40. Medaedji lov. — Cukova gostija. (Brinar). vezano K —'80. Prihajaš. Povest (Detela). K 1-90. Šaljivi Slovenec. (Brezovnik). K 1'50. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. — Avstrijska ekspedicijc. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. — S prestola ua morišče- — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica, — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angclj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. — Kljukec lažnjivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznlj. 2 zvezka. — Izdajalca domovine. — Mirko Poštcnjakovič. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. — Eri. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči. — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrinjski. — Pavliha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Lili^ut. — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Llng, kitajski morski razbojnik. Vsaka teh povesti je knjižica zase in veija 40 v, s poštnino vred 45 v. Krvna osveta. — Koliščina In stepe. — Za kruhom. — Berač. Elizabeta. — Boj 6 prlrodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase In velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1'60. Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je Izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2-—, vezano K 3'—, Ponižani in razžaljeni. Roman (Dostojevski)*). K3'—, vez. K 4-20. Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K —'50. Vrteo. (Kržlč). Vsak letnik velja vžzan K 4'-. Angeljček. (Kržlč). Vsak letnik velja vezan K 1'—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K — 80. Hitra vožaja po železnici. Knjiga s podobami za otroke, K i'60. Kcbzar. (Ševčenko). K 2'40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prus). K 2-40. vezano K 3'40. Kacijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 1'40, vez, K 2*40. General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih. — LJudevit Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato! — Darovana. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmsigovač. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhl. Ivan, turški suženj. — Krščanska obiteij. — Tri indijanske povesti. —, Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. — Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvorska. — Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj., Kartuzijanski samostan. — Prisega liuronskega glavarja. — Pavlina. — Zlatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Ncsrečnlca. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. - Na različnih potili. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v. Dve čudapolnl pravljici. — Erazem Predjamski. — Gcnovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestij za otroke. — Jaromil. — Božično darilo. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v. Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v. Zgodovina novejftega slovenskega slovi I. del. K 2'-. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4-50, vezana K 6-50. Slovanske besede v elovenftčinl. (Brezniki. K —'80. Knjigovodstvo. (Podlesnik). I. del. (za društva, čebelice itd.) Vez. K 320. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Katoliftki verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80. Katoliftki verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak), Vezano K 2-80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 140. . (Grafenauer). Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1'20. U. zvezek wm- KI'-, III. zvezek K 1'20. Aljaž, Meftani in mo&ki zbori. 7 zvezkov po K 120. Telovadeka. (St. Premrl). Za moški zbor. K —'50, glasovi po 10 v. Zbori za 4 moftke glasove. (Čerin). K 3'—. Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v. Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Nagrobnioe. (Marolt). Vezano K 2 40. Odmevi naftlh gajev. (Bajuk). 70 v. Meftani in ženski zbori. (Fcrjančič). K 3'—, glasovi po 50 v. Kovačev fttudent. (Uglasbil Vodopivec). K 3 20. Karol Man v Kranju. « NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA 1910! Vzorce pošiljava franko! d^L MT LJubljana, Stritarjeva ulica 4. Snkno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rute v veliki izbiri. SOLIDNE CENE, S Specialiteta za čkadiiice. Glavna zaloga: Lek&rsa Ut). pl>Trakoxcy v Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52_i raca se Jf|§ ■B v sredini mesta prav pripravna za vsaki obrt, posebno pa sposobna za gostilno z vrtom. — Podrobnosti podaja iz prijaznosti upravništvo tega lista. Prekupci izključeni. 751 g_i 50°|o prihranite stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; fcsT kri, moč, 2drawje do-sežete in ohranite, ako pijete Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v leM TrnHoczu zraven retovša V Liliji ali po poŠti, vsak, kdor po njo piše. 3-1 785 Izvršilna dražba. Dne 25. marca 1910 ob 10. url dop. & vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljub-.jani, soba št. 16, dražba za trgovino prikladne novoziraiene v Stefanji vasi pri Ljubljani eemlj. knj. vi. št. 338, h kateri se kupci vabijo. 741 3-1 Odda se v najem za majev termin ki je zmožna in ima veselje voditi popolnoma samostojno neko že več let dobro vpeljano trgovino s konfekcijskim in drugim blagom v Ljubljani, ter je vešča obeh deželnih jezikov in enostavnega knjigovodstva, se išče za takoj ali pozneje. Pogoji zelo ugodni. Plača polovico čistega dobička. Naslov pove upravn. lista. 765 3 l Zlate mtinjr Berlin Pariz Bim Iti YZa/bolj. h asm tobo-iUttl »t»9 ______ _ letovatd) ]f. •V;:.- ■ ■ ,,;/ ■ PrlperaSi izsogoogjene blnze, spodnfa krila m use nsastggrne nakitne pr&žSiiiete po zeBo j i i II I ! simo oalBsoBi eiia kBošs liki, čepice, fe- Ssssssski, sraice, §sts issafe, pi sJšce, dežniki, rokavice iss osi ini neti. šport: use pBfrgftgane za flnriste, kolesarje, iooce, femis, „Or0sM šli ;1 -j n s fila st j nm j i s B i J^aBEKSBmfl ff K m® r | | i B i i I I _„611 rt BaJMifRžei'. .aSVV. 1 Izdajatelj: Dr. IguaciJ Žitnik* Tisk: »Katoliško Tiskarna«. .Odgovorni urednik.; Ivan Štela