^^^^^P Prijatelja. fl| ^H Povest. — Splsala Mara. | ^* _ .Kaj, Gaslone?- ^^F nDa izgubim ravnotežje, ako se preveč nagnem k vodi. Prosim, signorina, povejte mi, kaj je to, ravnoležje?" Zasmeje se Elvira precej glasr.c, "?-isr vljudno, in reče- ,,C!cj, Gastone! Kadar sloji kaj vodoravno, tako da se ne nagiblje ni na eno ni na drugo slran. ledaj pravirno: stoji v ravnotežju. Tehtnica, na primEr kadar miruje, *) Pomotoma je stalo v 1. števjlkl: Koncc prthodnjič. stoji v ravnoležju, ako je pravična. Kadar se ji pa v skledico položi ulež, 1 ledaj izgubi ravnoležje in se nagne, na ono stran, kjer je večja teža.* „0, dobri Bog," reče Oastone ,kaj bi bilo, ako bi jaz izgubil ravnotežje in se pomešal v jezercu med ribicami? Ootovo je kje vmes kaka ščuka in — in pograbila bi me. Vpiti in na pomoč klicati pa res ne bi mogel. ker bi mi voda silila v usla." ^Saj se ne boš prekucnil, ne," pripomni dosedaj tihi Alfonso, nbova že pazila, da se kaj takega ne pripeti." Orofič vzame v roke torbico, v kateri so bile pripravljene drobtinice in oba z Alfonsom jih začneta melati v vodo. V hipu pa se prikaže nešteto ribic, da bi se nahranile 5 lem. kar jim je nalrosila dobrotna roka. Švigajo druga poleg druge; hitč, kakor bi se jim mudilo kdovekam in se igrajo v vodi, da jih je veselje gledati. Grofič in Alfonso se polglasno smehljata brzim in lepim živalicam. Kar priplava mogočna riba, dokaj večja in lepša od onih malih. Caslone jo hoče bolje pogledali — nagne glavico nad vodo, toda v (em trenolku zaveje velrič in — Oastonova lepa čepica pade v vodo. ,Oj, moja kapica. moja kapica," vpije grofič. Elvira, ki je ravnokar odložila knjigo in vzela v roko belo rutico, na katero je vezla, se prestraši lako, da ne ve v hipu, kaj se je pravzaprav zgodilo. Domisli se brž piejšnjega pogovora 0 .ravnoležju" — in se silno uslraši. Toda Oaslonov glas je pričal, da se ni zmočil grofič, pač pa njegova dragocena čepica. Vse bi bil rajši izgubil kakor ono turško čepico, ki mu jo je daroval oče, ko se je vrnil s potovanja na Jutrovo. ln kako rad \e nosil grofič, la lurški fez, — se smejal in dražil peteline z njim, češ, da ima tudi on rdečo čepico. Toda zdaj je bilo veselje s petelini in čepico pri kraju. Toda — ne: Alfonso je — preden je zamogel grofič samo zinili - že ujel Cepico in plaval — sicer malo ncrodno — vcndarle precej hitro do brega in se ga oprijel. Niti dihati si ni upal Oastone. Alionso mu vesel da čepico nazaj. Bila je, dasi malo mokra, vendar še čedna, ker jo je vcter zavihtel po zraku in jo vrgel v vodo tako, da se je le nje rob dolikal vode. Znabiii bi bilo prišlo kaj hujšega, da je ni Alfonso koj zagrabil in oddal grofiSu. Hvaležno je pogledal Gastone malega, Ijubcznivcga lovariša (er se mu vljudno zahvalil , Čas za igranje je polekel. Alfonso se je poklonil grofici — pozdravil I Elviro in grofiča ter vesclo odhitel domov. 1 Alfonso je pripovedoval doma o igri, omenil je tudi Oastonovo čepico — saj ni^mogel drugače, ker so ga domači videli vsega mokrega. Suha mu je bila samo suknjica, ki jo je bil v naglici slekel, preden je planil v vodo. — Isti čas je pa izvedela tudi grotica o dogodku. Molčala je in premišljala. Nasiednji dan pa je dobil Alfonso od grofice velik zavitek z novo obleko. Še isii večcr je povedal grofič tudi Al^ii ves dogodek. Oba sta uvidela, da je imela signorina čisto prav, ko je'rekla, da se Ceslo pod preprosto obleko skriva plemenil značaj. ,,Že oni šopek me je prepričal o Alfonsovi vdanosti — je rckel Gastone — loda današnjega plemenitega čina pa res ne morem pozabiti!" ®i 27 » ¦I Drugi dan je bil grofič ostreje izprašan nego ponavadi. Želela 9| Hse grof in grofica prepričati. koliko že zna. Odgovarjal je groiič na vsako ^g Antonijevo vprašanje tnčno, a tudi giadko in hitro. kar je pričalo. da je zelo histroumen, a tudi vzorno inarljiv. Nepopisna je bila grofova radost — zato je sklenil sinka iznenaditi z malim izletom. Tega je Oastone komai pričakoval. Trenutek se Je zdel grofiču ugoden; zato se je približal očetu ter poprosil: »Oče — ni res — ob-liubil si mi, da se popeljem s teboj na izlet?« »Da, sinko,« odgovori grof prijazno. »Ali, oče,« začne spet boiazljivi Gastone. »ali se smem nadejati, da kakij premeniš svoie mnenie vsled moie prolnje?« • Pa kaj hočeš, sinko?« vpraša grof. i Mesto da bi grofič naravnost odgovori! na očetovo vprašanje, začnej pripovedovati na dnlgo in široko o šopku. o igri na vrtu, o jezeru in o čepici ter se spomni tudi preprostega Alfonsa. Dasiravno je bila zgodba o vsem tem grofu že znana, jo ie vendarle rad poslušal. Ko ie Gastone utnolknil, ie dejal; »Da. sinko, prav imaš, tudi iaz čislam tega dečka.« iZate, ljtibi oče. je to tudi dovolj: ali zame —« ^^ »Zate ni?« ga prekine grof. '^H »Ni dovolj,« odvrne Oastone odločno. ^H »Ni.<- hiti grof, »ali ka] bi rad, Oastone?« ^U »Ljubitn Alfonsa, oče, kcr vidim, da je res, kar je ornenila sig^H rina večkrat. da se nainreč tudi pod preprosto obleko včasih skrivajn Iepe lastnosti.« »Res ie, Oastone.« pritrdi grof, >-in lepo ie od tebe, da čislaš dobrega dečka. Tudi mene to veseli,« dostavi potem nekoliko tlšje. J Oastone se ie doinisli! lurške kapelice v gozdu ter ji natihoma poslat vroč vzdihljai, du bi nebeška gospa očetu nagnila srce in bi privolil nje- govi želji. • Papa!« zaprosi grofiž boječe. ^Govori, sinko!« »Papa, izpolni mi željo! Opusti nameravani izlet, prosini!« »Zakaj, Oastone?« vpraša oče. »Ah, oče. prosil bi te nefesa, usliši me!« »Le povei. otrok!« »Papa — Alfons —« dalje si grotič ni upal. »Alfons. pa kai je ž niim?« vpraša grof. »Priliubljen mi je.« »Vem — vidim — hoieš Sta obdarovati, Gastone?« ceče oče. »To sem že storil, papa.« P*Torej?« »Dar je bil premajhen.« de odkrito Gastone. »Je bil Alions z njim nezadovoljen?« vpraša groi. : (Bt 28 S3 *>Ne, on ne — ali uieni je to premalo,« pravi grofič. »Ti si vedno mali nezadovoljnež,« dostavi grof smehljaje. »Uganil si, oče; jaz bi se drznil storiti mu več.« Koliko več?« vpraša napolradovedno groi, da bi slišal sinkov "\or. •Koliko?* ¦Je skoro skrivnost. oče! = ¦ Skrivnost? Razodeni mi jo!« »Zahtevam mnogo več. oče — vse —« reče naposled grofič. ^^P»Da. Alfons mi ie dober tovariš; pobral mi je čepico iz vode; ali ga smem prijatelja imenovati?« vpraša Oastone. ¦»Prav. sinko.« odgovori grof ter se tiho razveseli, da ima tako ple-menitega sina. Oastone je sporočil to takoj- Alfonsu. Poklical ga ie k sebi. Nato sta pa odšla oba do gozdiča, kjer je trepetala svetilka pred kipom Mariie in še isti večer sta bila grofič Oastone in vrtnarjev dečko Alfons iskrena priJateJia. In to prijateljstvo je trajalo v villa de Fiori dolgo, dolgo, dokler ni prišel zloben človek, ki je — žal — strl to sveto vez.