Katolišk cerkven list. Tečaj MJL% V Ljubljani 29. veliciga travna 1856. MAst Jtedka slovesnost r Mjasičah. Po živim spoznanju očitne potrebe je serčna želja in prizadetev častitiga gosp. Janeza Brodnika, sedanjiga fajmoštra v Lašičah na Dolenskim, in mnogo veljavnih mož iri rojakov te fare že več let vedno v to bila obernjeuu. de bi se namesto stare, za obilno števHo sedanjih 3980 duš veliko pretesne eerkve nova. prostorna, primerjena hiša Božja zidala. Ko je bilo k temu lepimu. pa težavnimu delu v denarjih in druzih potrebnih rečeh že veliko priprave storjene, so se letošnjo spomlad za zidanje nove cerkve tako vžgali, in tega dela tako ročno in čversto poprijeti, de je bil 13. t. m. velikiga travna, biukoštni torek, že vogelni ali vkladni kamen slovesno blagoslovljen in vložen. Dosedanja stara cerkev, kakor kaže napis nu nekim kamnu, je bila zidana v letu 1G22; bila je s perviga pod-družnica Dobrepoljske fare. že pred letam 1689 pa v vikamo cerkev povzdignjena. /daj je pa tudi ravno prav, de so zavetnik (varh. patron) Koške fare Dobrepoljski fajmošter; ker vsa hvala gre častitimu gosp. Gašperju Subelj-nu, de zidanje omenjene nove cerkve od te strani nc le nobene opovere nima, temuč še lepo pomoč in veliko podporo najde. Zidanje je prevzel verli zidarski mojster Anton Fruceo od Vidma na Laškim. obris pa so naredili visokočastiti. tudi v stavbnih rečeh mnogo skušeni gosp. Vincenci Vovk. fajmošter v Sent-Rupertu, dosluženi tehant. Lepe obrede in molitve pri blugoslovljciiju vkladniga kamna in s tem sklenjene slovesnosti tistiga dneva pa nekoliko ohdniši popišem našim ljubim Slovencu m v poduk, pobožno podbudo in duhovno veselje. Za omenjeni praznični dan je bil ua mestu nove cerkve lep šotor z altarjcm postavljen, kteri je bil umetno z ogrinjali previden, ter z zelenjem in cvetlicami nzališan. Okrog šotora so stali štirje posebno visoki in lepo olišpani mlaji, ter so že od deleč veselo, redko slovesnost nazna-novali, ki se jc imela ondi obhajati. Vogelni kamen je bil pripravljen, iu na inestu veliciga alturja. kakor gre. lesen križ postavljen. Slovesnost toliko bolj povikšati iu sveto opravilo podbudniši in častitljivši storiti, so na prijazno povabilo visokočastiti gosp. Dr. Simon Ladinig. prošt ljubljanski. sami prišli, in po posebnim dovoljenju uušigu milost-Ijiviga škofa vse opravljuli v opravi z navadnimi znumiiji škofa. Prišlo je iz Ljubljuuc ludi več druzih častitljivih gospodov, med kterimi sto bila ludi dva očetu iz redu svetiga Frančiška. Pričujoči so bili tudi visokočastiti gosp. teliant iz Ribnice in poprej imenovani dosluženi .Metliški gospod tehant: še cfo 80|etni, vsiga spoštovanja vredni starček, poprej imenovani Dobrepoljski gosp. fajmošter. so se potrudili. in no s svojo prieujočnostjo to veselo slovesnost povik-sali. Mem teh je pa še več druzih samostojnih in pomožnih duhovnih pastirjev iz vse okolice zraven bilo. pu tudi hvaležnih rojakov Laške fare. število vse pričujoče duhov šine je bilo ravno 30. in sicer 28 duhovnov iu 2 boguslovca. Zmed deželske gospode imenujem le slavuoziianiga. dobrotljiv igu grofa Rihurda Blagaj-a z grofinjo. Ijudomilo gospo njegovo. Tako jc tudi gosp. okrajni pogrluvar Jenko z druziuii gospodi vradniki to slovesnost s svojo pričujočnostjo počastil; in še več druzih pervakov. županov, soseskinih. veljuvnih mož je zraven bilo. ljudstva pa se je vse terlo. Okoli desete ure se je opravilo začelo, in je lerpelo blizo do poldveh popoldne. Ko se je sveto opravilo pričelo, so visokočastiti gosp. prošt nuj pervo sol in vodo blugoslovili. ter pokropili mesto, kjer je križ si al; v tem so pevci peli predpev: ..Postavi , gospod Jezus Kristus, na tem mestu znamnje zveličanja, in ne dopusti blizo priti angelu s šibo". Potem pa sc je nu dva kraja zverstama pel 83. psalm: ..Kuko Ijuheznjive so tvoje prcbivuliša. Bog vsemogočni! moju duša koperai in omedluje po hiši Gospodovi itd. \ulo so prošt molili: ..Gospod Bog. kteri. akoravno tc nebo iu zemlja nc oh*e-žeta. se vender ponižaš svoje prebivališe na zemlji imeli, kjer se bo neprenehama klicalo tvoje ime: prosimo, ohiši ta kraj in ozri se milostljivo nanj po zasluženju presvete vselej Device Marije in vsih svetnikov, ter ga po svoji milosti očisti vsiga madeža in čisiiga ohrani: iu kteri si želje svojiga ljubljencu Davida v delu njegoviga sina Salomonu spolnil. dopolni v tem delu tudi naše želje, iu beže naj od tod vse škodljive uukuzni. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu. Sinu tvojim itd. Amen". Nato so v k I a d ii i k a m e ii blagoslovili, rekoč: „Naša pomoč je v imenu Gospodovim - kteri je stvaril nebo iu zemljo. Hvaljeno bodi ime Gospodovo zdaj in vselej iu vekomej. Kamen, klerigu so ziduvci za-vergli — ou je postal glavni vogelni kumen. Ti si Peter, (skalah — in na to skalo bom zidal svojo cerkev, 4 'asi bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu - kakor je bila v začetku in zdaj in vselej, in vekomej. Amen. — Molimo. Gospod Jezus Kristus. Sin živiga Roga! kteri si pravi vsemogočni Bog. svitlnba in podoba večniga Očclu in večno življenje, kteri si vogelni kamen, brez rok z ffore ulomljen. iu nespremenljivi v klad: vterdi tu kamen, ki sc postavlja v tvojim imenu; iu ti, kteri si zučetek iu konec, v kterim začetku jc Bog Oče nekdaj vse stvaril. prosimo le. bodi zučetek in rast in dopolnjeujc tegu dela. ki sc ima začeti v hvalo iu čast tvojiga imenu: kteri z Očcfum in svetim Duhtiin živiš in kraljuješ Bog vekomej. Amen. Molimo. Sveti Gospod, vsemogočni Oče. večni Bog! blagoslovi ta kamen za temelj tvkludi cerkve, v čast presvete Dcvicc Marije — po Gospodu nušim Jezusu Kristusu. Sinu tvojim, doskušenim vogelnim dragim, za vklad postavljenim kamnu, od klerigu pruvi u postelj: Skulu pu je bil Kristus: kleri s teboj in svetim Duhum živi iu kraljuje Hog vekomej. Amen". Potem so kumen pokropili z hlugoslov Ijcuo vodo. nato pa nu vsaki strani vanj v reza I i zuumujc svetiga kriza, rekoč: „V imenu Očetu in Sina in svetiga Duha. Amen". Za tem so motiti: ..Blagoslovi, o Gospod1 to kumiiato stvar, in dodeli pn klicunju tvojiga svetiga imena, de vai, kteri s pravim namenain k zidanju te cerkve pripomorejo, telesno zdravje in dušno pomoč prejmejo. Po RriMtu.su Gospodu našim. Amen". Vato .so visokočastiti prošt, povabljeni gospodje duhovni in deželski, cerkveno in srenjsko predništvo in vee druzih veljavniših mož svoje imena podpiMali na pergauientni list. kteri je bil potlej v vogelni kamen djun. Pridjan jo bil (udi poslednji list ..Danice" iu „Xovic", imenik duhovnov iu fara ljubljanske škofije od leta 1H j ti iu več imenitnih denarjev in svetinj, kakor svetinja v spomin brez madeža spočete Device Marije, — od pogodbe med cesarjem v Avstrii iu papežem Pijem l\., tolar v spomin poroke. K. si. Sen J nekiga tlako v nn, ali blagoslov bogoljubniga tlela. ( Dalje.} Spel se spremeni prizor. V samotni sobi biva čedna divica sumu. iu moli. Hliža se pu nesramen mladeneč. in govori ji sladke, pu strupene besede. Ona pu ne posluša modrasa, iu se hoče umakniti, tode duri so zukljenjeue. Prestraši se iu rudeče diviško lice ji ohledi. Midi iu k Bogu zdi huje ler kliče, de hoče rajši umreti, kakor pa si večni ogenj nakopati. Peklenski najemnik hoče s silo podobo Božjo oskrunili, nedolžnost angelska pu se zoperstavlja iu vse moči nalczu, kliče iiu pomoč; uli Z daj pade pred černiga rabelj na iiu kolena, iu gu zu milost, Bogu pu /u rešitev prosi. \a enkrat jo obda ungelj Božji s svojim skilum. in razbojnika strah preleti, ter osrumoteii odstopi iu ceJo zmesmi misli na svoje spreobernjenje. Devica pa kleči iu hvali dobrotniku Bogu, močuigu pomočnika tistim, ki v sili k njemu kličejo. Njen obraz se razjasni, in spel je rudečicu njeno lice obdala. Angelj pak reče duhovniku: tisi tej divici siruli Božji iu sramožljivosi v serce vlil, tisi jo naučil. kuko naj se zapeljivcum zoperstavlja, in kje nuj v nevarnosti pomoči iše. — Zdaj pelja pot k vclkimu poslopju. Oha stopita noter. Tukaj zagledata trumo veselili otročičev, klerih obraz je zdravje pričal. Vesela gledala oha v le nedolžne angelce. Težko boš verjel, reče angelj duhovniku, de ^o to sirote, ktere li tukaj vidiš, zakuj njim ue inuujku staršev skerbi in ljubezni. Precej mu angelj migne iu prestopila v drutfi razdelik lega poslopja. Tukuj zagledata veliko trumo zc po malo odrašenili, ki so vsaki pri svojim delu pridno ileluli. tesali, kovali, šivali, i kali. nekteri uu velikim veri n kopuli itd.; drugi pu so se učili keršanskiga nauka, brali, pisali, risali, iu družili dobrih reči. Povsod so bili postavljeni ogledniki, šolski bratje, de bi kteri ne postopal, kuj uapčiiiga ne kremljal. uli sicer ue počel, kur ni jrav. V drugim poslopji Miz uniga najdeta deklice euuke starosti pri primernih opravilih iu s potrebnim varstvam. Zraven je hiln kapelica, kamor je vsu mladost v svoje poselim* oddelke po spolu iu starost hodila, luko de niso nič mogli drugi družili molili. Ti mladosti je hilo na obrazu viditi nckuj poprej zuiiemurjenigu, kur je liilu pu že uusled-nju oliku močno zbrisala in pogladila. Bili so namreč lukuj v delo iu lepo odrejo zbrani: Zupušeui otroci, ki * o jih po ulicah pobrali, p r i i a t v i n ali in drugih h u-d o h u i h delih dobili, iz s o I o d b r a I i, d e b i dobri h ne popačili, večkrat tudi mul o v redni m staršem kar proč vzeli, de bi se po po In umu ne spridili. Tuko poboljšane so v rokodelstvu in mnoge stuuovc dajali in liilro se jc boljšala družinska občina, ni hilo več toliko tatov, posiopucev, požrešnikov iu ostudnih nečislnikov v listini mestu. ,.k lena poslopjem si ti pervi kamen položil", reče angelj. Nad temi besedami se duhovnik vidumu začudi, in nebeški uugelj počne: Znano mi je, de si si lep duar prihranil, in ga zu ta lepi namen odločil, la dnar jc gospod blagoslovil Z.ičetek je storjen, li si temelj postavil, in za zidanje perve kamne oakerbel. Drugo bo naalednvalo. Tvoj zgled ne bo brez prida. Nekiga blaziga moža serce si ti za ta blagi začetek že pridobil. Poslopje bo končano, prejden bo tvoje truplo deset let v tihim grobu počivalo. Telesni in duhovni sreči brezštevilnih duš bo v tem poslopji pomagano. — Tele besede so častitimu duhovniku globoko v serce segle, zakaj zvedil je, de se bo njegov nar serč-niši namen, za uboge siromaške, in pa za razuzdane, zgubljene otroke tako imenovano sirotišnico, in boljšavnico vstanoviti , vender le po sreči izšel. (D. si.) tz Amerike. Misijonar l.avtižar prijatlu. Hvaljen bodi Jezus k risi um! Preljubi moj brat v kristusu! Deiiravno ti se nisim posebej pisal iz Amerike, vender moja ljubezen do tebe ni jenjala, morebiti dan ne mine, de bi se tebe in drugih ljubih ne spomnil. Pač smo srečni, de nas vez Jezusove vere in ljubezni tako tesno veže, de nas nobenu daljava popolnama ločiti ue more. Vein, de prav priserčuo zame moliš, in tudi drugi prijutli molijo, tudi jest zu vse ljube prijatle molim, posebno pu še za sošolce, kakor so nudili 40 mučenci (s spremenam številko). Vigiuti in stadiiim ingressi sumu«, vigiiiti itein. Domine, coronu donemur, ne unu ijiiidem liuic uuuiero desit. Dovjak je že dosegel leta venec. V naši škofii je nekaj Cehov se naselilo, nuuiree v okolici, kjer je gosp. Mrak, zalo se je začel češkigu jezika učiti. Tudi v Suut S, Marie sim predlanskim z uekterimi govoril ^nekoliko sim jih razumel), ki so šli k Gorcnjiimi jezeru rudo kopat. V Detroitu je oče lleruiiek redeiutorist, Ceh; tum je zlo potreben, ker pride vseskozi več Cehov tje iiu potu v druge kraje, nekteri so zlo revni in bolehui; kako dobro je zanje, de imajo precej duhovniga, ki jim zamore kaj svetovati ali poinugati. V Suut S. Murie je Jezuit, oče Junez Moiinol, francoz, pa z iiu poljsko, ker jc bil tU let v Oulicii v suiiioslanu. Prav z veseljem se jc od Slovanov in slovuuskili jezikov pogovarjal. Skoda, de nisim mogel poljsko govorili. V mestu Cliicago so nekteri beli Kranjci, gosp. Mruk je predlanskim z njimi govoril. Kden imu že svojo hišo. Tudi veliko duhovnov iz Sloveiiskigu je v Ameriki, pu od nobeniga nie ne slišim, samo lo vem, kje de so, kur v šemutizmu berem. Gosp. Pire včasi kuk sostuvek v iiemšk časnik pišejo; so zlo deleč od tukej. Gosp. Mrak je pa blizo, dvu-krui m;' je že obiskal, po zimi se je iiu ledu čez jezero pripeljal \ enim dnevu. V jeseni je čeln skorej se potopil, iiu klerim se je peljal. Imu prav težaven misijon, pn jo zdrav iu lerden, je ravno lak, kukor ko je bil kranjsko zapustil. Ve davno je neki duhoven, Janez M. Cuflray. v školii sv. I.udovika (Si. I.ouis) utonil, ko se jc od bolniku, klerigu je s sv. zakramenti previdil, iiu konji vernil. ko jo čez most jezdil, se je konj splušil, gospod je v vodo padel. in pod led prišel, truplu še niso našli. ker si jezikoslovec, bi ti morebiti kaj ustregel, ko bi li nekoliko od iiidijanskigu jezika povedal. Meni se prav prijet in in še precej luliak zdi, ima mursktere posebnosti iu bi rekel spredke pred drugimi meni znanimi jeziki. \i skorej nič besedi iz ptujih jezikov; misijonarji so skorej vso z indijanskimi besedumi zuznumovuli iu nove izpeljali, p. anu-miu molim; enumiud kdor moli, t. j. kristjan; unamiewiu molitev, vera; uuuiuieminag rožnikranec; anumietaii blagoslovim; anamievvubo blugoslovljeuu voda: unumie-bimosse-vin procesia; gu-uiguui-kikeiidaiig prerok; uiiumiewlu won-djiiianim, zavolj vere umorjeni, t. j. marternik; unainie-osh-kinuvve minili; auamiegiguiig nunu; kitehitvva Marie o nu-bikauiavvagaii, S. Murije zuvrulnik, t. j. škapullr; mekule-okonuie, v čemim oblečen, t. j. duhoven; Mltei mukate-okonaie, škof; muiamavvi nigunisid kitlhi inekatookonaio, 12976681 nar riši škof, (. j. papež; Zaganash Anglež; VVemitigoži Francoz; kitči Mokoman Amerikanec; kitči agaming, Evropa; makatevviiasi« (černo meno), t. j. zamurec; Anišinabe Indijan itd. Precej sini se že privadil kraja in ljudstva. Ko bi mogel svojo Htc.ro popačeno naturo sleči, bi ue bilo nič težkiga; tode ta najde povnod težave, pa — ni Deus pro nobin, quis contra nos? (če je Bog z nami, kdo bo zoper nan?) Moli zame, piši mi, pozdravi vne moje prijatle, ne pozabi pozdraviti Kosar-ja. Nar siarjt fare na Kranjskim. (Konec.) Fara h v. Fabjanu in Sebasljana v Kočevji jo pred ko ne za mater kočevskih cerkev šteti; vender določeno letnice od nji ni nujti pred I. 1509. Kuaka je za Koprivnik, kjer je tudi kuj stara faru. Reka, Mozel, Oni I niča ho bile že pred I. 1505»; »S t uri log je že tu-krut podfara bil, Ko* tel pa I. 1580. Fara h v. Štefana v Ribnici je močno stura; v pismih ne najde nar starji leto 1437, ko je celjski knez Herman v farni cerkvi beuelici vstanovil. Fara Mutere Možje v Cerknici je morebiti uur starji v okolici eirkniškiga jezera; fajmošter Hudo I fin je podpisan v listu I. 129«; patriarh Ludovik I. je to faro krog I. 1300 bistriškimi! samostanu dal. Stari terg pri l.ožu je bil lastna fara pred I. 1341; H bloke so tudi med starji fare šteti, ker so že pred dve sto leti svojo podfaro v loškim potoku imele, desiravno stare letnice iti od njih za-pisane. Na Pivki je več starih far vkupej. Fara Matere Možje v Slavi ni je že bila preti I. 1207, ko je patriarh Gregor za oiidašnjiga dekana Van dan a pravdo zastran desetine razsodil. Ter nova je bila že pred I. 144(i, ko je prišla v oblast teržaškiga škofa, po pisanji P. Baveerja. Hronoviea iu Košana niste zmed mlajših far, desiravno je nar staiji letnica od njili 1553 znana. Fur a h v. Štefanu v Vipavi šteje nar starji letnico 1345, ker takrat je bila po pinunji O. Baveerja listu cerkev zidana; popred je hilu cerkvica sv. Marku za farno štela; St. Vid je hi! pa žc I, 1537 podfara. Stara Idriju je hilu kdaj kaplaulja otl Senividske gore na Tominskim; krog I. 1 580 pa je po pisanji O. .Muliana svoja fara postala. Toliko je bilo pisatelju do zdaj mogoče starih številk od Kranjskih fur nabrali; mnogotere bi se utegnile še semtertje zakrite nujti. Koliko se da z iskanjem, in sicer ne težavnim in zamudnim dohiti, od tega je ravno pričujoči soHtavek lahko v spričevanje, ker se v njem skoraj otl trideset far starji gotove letnice najdejo, kakor pa so bile do zdaj znane. Opomin. Tu sostuvek je bil pred več časam žc spisan, pa jc pozno v tisk prišel. Med tem sc je dulo še veliko noviga, ali prav za prav stariga najti, kur je že v le-lašnji zapisnik cerkev iu diihovšiitc ljubljanske škofije sprejeto. (\a ta zapisnik ali ,,1'uiulogus flori dioecesis l.ubu-eensis a. MDfffLVI" se prederzuemo bravce duhovniga stanu posebno opomniti, ker bedo veliko v njem uušli, kur jim bo zastran njili farnih cerkov prijetno vedill. in je vse •z gotovih starih virov vzeto. V drugim sostavkukteri bo obsegel celo slovensko zemljo, se ho vse tisto dalo nu y"u,,j*- llicinger. Ogieti pa Slovenskim. Iz Ljubljane. Iz listu g. misijonarju Pirc-u. ki so ga uuin prečast. fajmoster g. Slapnik dobrotno podelili, po-snumomo naslednje: Sank li a p i d s in M in eno t a v severni Ameriki, 4. sveč. 185«. „Prečustiti gosp. fajmošter! Vaše drago pisunje •'d 12. grud. 1855 sim 15. pros. t. I. prejel h posebnim ve- seljem, in zavoljo nakopičenih opravil zamorem še le dana nanj ob kratkim odgovoriti. Močno me veseli, de v lepi podbrezniški duhovnišnici zdravi iu zadovoljni živite ter lepo sadje mojih ljubih drevesc hvaležno vživate. Spomnite ne pa tudi kterikrut mene ad aram Domini (pri ultarji Gospodovim). Xe poznam Vas sicer po obraza, pa večkrat mislim na Vas, in moji ljubi Podbreuničani so mi vedno v živim spominu in globoko v sercu, ter vse serčno pozdravim. S svojimi ljubimi naselci sim zadovoljili, previdnost Božja mi jih jc v tolužilo poslala v mojih starih dneh. Vsi so prav zdravi, zadovoljni, pobožni in pridni. Vse hočem prav dobro poplačati, jim v časni iu večni blagor pomagali, ker velik žegen Božji jc nad nas prišel. Povejte Andreju Pogučuik - u, de njegu in njegovo deržino serčno pozdravim, in pristavim, de sim z njegovim sinum Janezaai prav zadovoljili, iu hočem zanj prav po očetovsko skerbeti. — — Tudi jest sini prav zdrav in zadovoljiti, obložen pa sini s tolikimi misijonskimi opravili, de ne morem vsim kuj. Za-voljo pomanjkanja duhovnov imuni namreč v svoji duhovski oblasti in skerbi veči zemljo kot je vsa kranjska dežela, ter moram 2 nova indijanska. 2 francoska iu « nemških misijonov oskerbovuti. ki jih zaporedama obiskujem in opravljam. Bog mi daj skorej kaj pomočnikov. Zu prihodnje poletje pu mi je toliko iiemcov, frunenzov iu ireov napovedanih, ki se imajo v lepe kraje mojiga misjjoiistva naselili, de hi zamogel še 10 novih misijonov napraviti, ako hi imel dosti duhovnov, Naša škofija je neizmerno velika, pa imu le tO duhovnov, ki hi ji 100 misijonarjev komaj zadosto-valo, ker si misli zdaj velika množica zmed katoliških ljudstev v ti prelepi deželi nove domačije poiskuli. Tudi je uud slo tuvžent divjih Imlijuuov v ti škofij**. Pišejo iu pristavijo še poslednjič g. Pire, de močno žele, nuj bi jim iz naše škofije kaj mladih duhovnov, njili ljubih rojakov, v pomoč prišlo. * V zboru prednikov reda sv. O. Frančiška v Ki mu jc 10. t. m. za generala zvnljeu O. Bernardin u Mon-te frank o, dosedanji kustos v Jeruzalemu; med gencral-definitorji pa so tudi prečast. O. Sulezi Volčič, ljubljanski provineial, ki bi utegnili v Kiniu ostali. Iz Tersta, 13. vel. travnu. «. i. m. Včeraj o poli dvanajstih je bilo v poslopji ..Muurouer* peto letno slovesno izpraševanje v brezplačilni risarski soli, ki stajo pred petimi leti nupruvilu, žl. vitez P. Kcvnliclla, za umetnosti in učenost miiogozaslužui mož. in pu gosp. Gossleih. Ililu je od koncu le zu 30 učeneov tiupruv Ijeuu, zdaj pa se jih uči že 54. Pričujočimst visokih gostov jc slovesnost lega dne močno povzdignila (er spodhudovala učence, >e tudi vprihodnje marljivo učili tc iimcluijc. ki jc nu ver struni luko močim koristnu. Bili so namreč pričujoči: Denarni minister, baron žl. Bruck: poglavar kranjske krmio-vine, g. grof Choriuskv : lukujšui dvorni svciovuvec baron žl. Pascullini; podeslu vitez Tomasiui, in množica gospodov, visokih stanov zmed dcžclskih, vojaških in duhov škili odredov, kukor tudi veliko gospa. G. ,1. Moscallo, izversiui potlobar in učenik v li napravi , jc v v vodnim govoru razložil njen zučetek. opomnil njene koristi, ter zuhvulil dobrotnike v imenu učeneov. G. Nik. Ilullo, bivši učenec le učilnice, zduj pu pomočnik, jc izpraševul z veliko spretnostjo učence per-vigu lelu zustruu zučetku iu ruzmerc peterih urkileklurskih redov, iu učenci so sc prav dobro odrezovali. Kavno lako je g. Dominik Mureoiielli, risarski pomočnik, izpraševul ziiun-sko iu djuusko iz začelniga zemljemcrstvu. iu šolei iz ravno tega odreda so zudovolili. Potem so nekteri licenci 3. Icia na pamet iu prostoročno risali neke olepšav e t Verv.ierungen i po učilu g. Moscotlo-la s toliko uatankosijo, de so vsi ster-meli. V sklepnim govoru je vodju reuliic akademije, vile/. J. žl. Lugnani, učence opominjal, de nuj s pridnostjo lepo obnašanje sklepajo, iu de uaj bo *v. vera. ki je podlaga vse človeške sreče, ludi v prihodnje vselej podsiava njih nudaljuiga prizadevanja. Potem so bile darila razdeljene, /a ktrrr je bil poseben odbor sostavljen, dr bi se kaka krivica n<* »rodila, in predsednik pri njem jc bil vitez I.ugnani. Pervu darilo. 12 ces. cekinov in Hrebemo svetinjo, je dobil malar Reda France; drugo, i) cekinov, dolbnik (icrlanc Jakop; trelje. <5 cekinov, malar Dardra France: četerto, 5 gold.. ie*ar Anton Haeiecbi; (rije drugi so dobili sreberno, trije pa bakreno svetinjo. Vsi so teržačanl. Obdarovanci so imeli posebno srečo. i/, rok ministra, barona Brucka, svoje darila prejeli iu iz njegovih ust vsak posebej kak spodbud-Ijej slišati. Hazgied po keršanskim svetu. M u ii a j. Procesija presv. Kcšnjiga telesa se jc pri naj vgodnisim vremenu prav častitljivo opravljala. Zc oh 4 /jutraj je bila v cerkvi sv. Štefana perva sv. maša. (I poli sedmih so prišli prccastitljivi vikši pastirji, vsi visoki urudi iu dvorske osebe, ob sedmih pa sam cesar z vsim prejasnim coar»kim dvoraustvaiii. Med zvonenjem vsih mestnih zvonov . ktere je zemljel resno bueuujc uud .'1(10 centov težkigu /.vona sv. Štefana spremljalo, je slu procesija v lepim redu. Naprej vsi cehi njih 57, potem gojenci sirotinskih vstavo* . rnnihi vsih moških samostanov iu duhovstvo vsih dunajskih duhovnij s .17 križi iu to* bunderi. zbrana občiuu duuajskiga mestu. \ikši vojenski in deželski uradi, ravno pred Nursvetcjšim pa vikši pastirji s svojim sprcmstvatii. Dunajski kardinal vikši škof so sv. Kešnje telo nesli, iu precej za njimi so >1 i Njih veličanstvo cesar sami v obleki po I ii iga maršala z naj vikšimi redi olepšani, in drugi cesarski: častm* straže so obhod sklepale. Ob II. se je vlso-kočusiiiljivu slovesnost dokonealu. I/. Zagreba. V stanovanji kaloliškigu rokodclskigu društva. z zelenim listjem in cvetjem lepo ozališanim. so oldiajuli II. t. m. v tem mestu veselo zbirališč: Adolf Kolping namreč, kleri je bil sum deset let „kalfa" (rokodelski pomočniki, je bil prišel ludi zagrebške ..detiče" obiskat. Vpričo mnogotere gospode, duhovnov, mojstrov iu ..detičev" jim je razlozil Kolping potrebo iu druge okolišinc tega društva lako. de so bili vsi giujeui. Drugo bi jim bilo pa, de hi bilo še vee ..meštrov" pričujočih; .jerbo čuvši i/, ustih g. Kolpingu. kuko po kroju i nustojunju ovogu ilruž(\u kulfu treba da hude, u kukov čc iz takovu kalfe postali meštar, sigurno Id u buduče više naklonostl I priznanja pokaži v ali napram ovom družlvu. nego što to dosad biva". Dokončala se jc „o\u večernu zabava hervatskim i ne-mačkim deklamiranjem. pevanjem pesumah i nupokon carev-kc'\ — iu g. Kolping ,.odlazi večera« u Maribor i (Jradac, — u zalim če se kroz Heč vrulit u Kolin". (K. I..I Ogersko. Pri sv. Križu se je 20. u. iii. v katoliško eerkev vernil protestant avgsb. spozn. Aleš Med vcc ky. Kav no ta dau sta bila v ostrogouski stolni cerkvi keršena juda Vel les iu l.ancz iz Tate. ti'. a M. I *> Njih cesarsko veličanstvo bodo dali nu mestu, kjer je bila ogerska krona uiijdeuu, na svoje lasine stroške cerkev zidali. llog nam ohrani serčuiga, po bo ž niga. k e r š a n s k o - k a t o li š k i g a vladarju! Milan. Hogati rusovski grof Šuvulov je stopil v samostan llarnabitov v Monzi. kjer že nekaj časa novieuje. Svoje silno veliko premoženje je sinu in hčeri sporočil, sebi pa 12.0110 frankov ua leto izgovoril. Njegova hči je žena zuanigu po>luuca Kiselev-a. Suvulov je ueki mož \isoke učenosti iu kakih 50 let ima. Ta je zapopadel nauk: „k a j h i p o m u g a I o e I o v e k u , ako bi v e s s v e t pri d o-b i I. sv o j o d u š o p a p o g u b i I!" V \V ii r z b u r g u je velikonočni pondeljik eelu der-zina prestopila iz protesiaiistvu v katoliško cerkev, namreč: ino/.. /ena iu I olroei; ravno tako nek v /.mešanim zakonu živeč protestanšk oče iu protesiunško dekle. Kolin oh Kajni. K popolni izdelavi ondoine velike cerkve bo treba še tri milijone in šest sto tavžent tolarjev. Berolin. Po protestanškim listu (evang, kirchl. An-zeiger) je bil zmed 2353 protestanških merličev le pri nekaj čez 50 pastor poklican, dc jih je spremil na pokopali-še; tedaj biva med 44 merličev njih 43 brez petja in zvo-nenja, brez pastorja pokopanih. — V kakošnim stanu de je v Berolinu protestanštvo tudi nek ondotiu pridigar razodeva, ker pravi. de v srenji z dvajset tavžent dušami jih samo sedem do osem sto vsako nedeljo v cerkev hodi. (lila*.) V Kdinburgu je pred nckuj tedni v katoliško cerkev prestopil dr. Kawes, bivši auglikansk fajmošter v Londonu, Kitajsko. Angličan Fortune, protestant, katoliškim misijonarjem ua Kitajskim med drugim to le lepo pričevanje daje: ..Kinisko-katoliški misijonarji delajo v spreobračanje k veri vse druguči kakor protestanti. Oni iic ostajajo le v me-jaških pristaniših tega cesarstva (kakor protestanti), . . . temuč gredo v notranjo zemljo iu sc raztrosijo po vsi deželi, . . . Od svoje žlahte. prijatlov in domu ne sliši nikoli nobeden več. , . . Viditi jc, dc oni imajo mnogo tiste serč-nosil ju navdihnjeiiju. kakoršno so imeli pervi oananovavel vere kristjanske, ko so bili od svojiga Božjiga učenika po svetu poslani, vse uevernike učit, in Boga bolj poslušat ko ljudi". . . . Kes lepo pričanje za katoličanstvo iz nasprotnikovih ust. ** Temne cvropcjskc ječe so kraljeve dvorane proti strašni lukni. v kleri je mogel ueki misijonar Jacquemiu (Zakmenj). na Kitajskim pol letu prebiti. Misli si niajhin štirvogeluik 5~ il štirjaških čevljev velik in v njem 5-9 jetnikov, bolj ali muiij garjevih iu polnih mereesov, okužen zrak, od kodar ne more človek nikoli ua prosto stopiti, de hi čiste sape dobil; in imel boš zapopudek od grozniga terpljenja, ki ga jc misijonar prestal. Ko je bil Izpušen, ho mu noge odpovedale. Zdaj se zdravi iu uterjuje zu novo terpljenje. Hr^/iil večer. Umolkne log in trudni dan umira, Ozre sc še na >.ulusino dolino. Ki v nj! zagledam drugo domovino, Oglasa rahlo xe boječim lira hej, trop škerlati »e oblakov zbira, liora ohskuklja motično višino, Kar kine soline zdaj v morja globino, Ne gledal polja večniga prepira. I'onoi>no init.li, »estre dobe cveta 1 In truma va» prederznih nad objeta! Tud men ne bo *e zmir vaš raj odpiral; Tud mene hode smertna noo objela, Na grobu oznanila roia vela, De tihi peve ne bo veo strun prebiral. - ek. Duhovske zadeve. V ljubljanski škofii. f.osp. Jan. Kopecki. Št. Viški fajmošter pri Zalieini, je 23. t. m. za jetiko umeri. K. I. P.! Sent - Višku furu je tedaj izpraznjena, prošnje za njo do v i s. c. k. kranjske v ladij e se v (i tednih od 2«. t. m. v ljubljanski knežje-Škofijski pisarnlcl oddajajo, V goriški nadškofi i: (iosp. I.eonard Sion, Hu-turski kaplan, je imenovan fajmošter \ Furl; gosp. Štefan (i orlu p. oskerbnik n Višku, je postul ondušiiji kaplan. Odgovorni vrtdnik: Luka Jeran. - Založnik. Jožef Ola%nik. mmtt jtur mr> tvcifet bci 13'2 Dircfrtvmafjiacn $clt8Hbulrn nur 10S ivcltlicbe Crtafcbulauffebcv auš. $\\x (*r;icluuA euter criVricfdicben allfcmacn llcberuMitMin«* ber vorubriftmdfufl cinflcricbrcrcn 3>olf*fcbulen n?urpc ravnal ca* bonfifteriunt mu Dem boben VauDc*ii\yerunaa C5rlaffc vom 27. 31 vri 1 D. 3- 7^)35 cingelaDcu, dic flciftlicbcn 3cbulvonlKiuPc auf;uu»rDern, corr ivo noib feine locltlicbcit 3cbulauffcbcr befteben, im (*iuverncbmcn mit dcu WciucinPcvorftcbcru bic;u accianere iVanncr bei Dem bctrcffcnDcn f. t. ^eurfsamtc in $on\bla<\ orftanpc Dircfrivnufuaer ^toltoutMilcu mir Dem aumir in Die .Ucmmiifi flcfcijt, Daf; aucb Dic beftcbcubcn aber um dic 3i\\ycnuia Dic bicrorrnv ut ^crrcff cvr Ocorb unD Ailial ubulcu crftarrctc, mir pciii obacDacbrcn .^auprbcritbre iu cutiacr ^ccbfclbcucbuna ftcbeuDe Vinjenim unr ;u\ir nacbftcbeuD \\\ erlcDi^cu. 9iacb Dicfcr Sleuncruna babcu fub dic mciftcit 3dMtlDmrttrsauMcbcr cahu; ausacuModvn. eaf? Dic mir peni boben VanPearcflicruuA^rlaffc veni h. 3corcmbcr v. XY 3- I .">(172 lattr bterorn^ci Imiitcudc vem 10 Ccrobev v. o. 3- 211H 314 anflm\yc (*mcbuuui vou Perici Ailiainbulcn *v'»VunMrria luuotfadunb aus cent v^nuiDe nid>r auafubvbar evubeiuc, u\il e* an jtiDiviDucu feblr, dic cutcu iVUtcu Uurerrnbr ertnetleu »uut nur ballMve^ bcfdbiflcr u\ircn; Dan voreru aiu' Dic VUfrivivun^ vou orPcntluluMt 3.bulcn. ui Crtcu, ioc nc Acfci,Uicl> befteben foflen, ;u Drinacu, Dic ^chm\viua vou Oiorbnbulcn aber vorlaun^ uvm nur dciii (vifcr icr v^eiftlid^cir ;u uberlaffcu n\ire. o»bcm bet Dicicnt 2»u1>vcvbalrc Die VauDc«M\\ucritnA Dic vUuofubruiKi ee* o D v^eDaducn vl;rojchc$ cincr fodrcrcu Jcir vorbcbalrcn muf;, crnbciitt ec« notluvcuDuv c aum iV cmuticDencr ete MlDi^c (^rricbriuui von foriuliibcu 2cbuien, an Crrcn, ivo fie bciou:crc Oiorb tbiut, aitAciiccbi ircrrc. t** Aina Daber ^IciitviriA an Dic bctrcffcnDcu ^c;irt.\imrcr Dic ^cifuu.\ u\\\cn iM rubruna vo.i ncucn ^oltj>hbulcu hud ;ivar itt dciu porti^en 3dmlDiftrifte an rcu 2cclforAcrftanoucu ohuc ^cr;u»\ Dic AceiAucrcn ^cvImudIuuacu ciimilcircn. Ticfed umid Der 3 cb u l D i f t n t r i> a 11 f f t i1n ;u tem t^iipc bicnut bctauni »KAcKit. iMi; toivobl rtciclbc a!:-aucb Dic bicvou ;u vcrftanDiACubcn bcrrcffcupen Crrjicclioracv jcDeu uuvUubcu (vuifliu; ubcu movbicu, ramir mc cinAclcitercn ^crbauplmnieu mit CvrioKv' ivcvccn rurclv^cftibrt ivcitcu. C^nDlid^ UMtrDc D a o (>onfiiloriuin nur ccm (^iiuvuuv^ iVDaibtcu vanDCijrcaicruiKVj tviatic ainb ciikv I a Den, auf Dic Nitraten fol^cr Crrc, ivo »ub uod> toni; orDcntiubcn 2i1uileu bcfinDcu, cinDiuiAli.bit cin;inrirteu, Dan ji c ficb am1> fernerbin Der .^alruna vou Oiotbubulcn mir jcucn; i\buhrcuuDlicbcn (*n"er lricmcu. ireUtci •?en .UlcntiJ Dicfcr Tio^cfc fo vorrbcilbau auo^cubucr onbcm Dačf (HMifinorimn Dicfc bobe fo cbrcnvoll. xHncrtcuuuiiv\ nebu feinem ciacucu ^iidacmllai aud> Dem Acfaiiiimcu Dortbc;irtiAen .UJeruo miiAcrbctlr iviffcn ivill, W\\\ co Da^ ;uvcnubrliibc ^crtraucu Demfelben, Daf? Dcrfclbe bcint \HI\viikk cincr oiDcmltibcn 3itulc oDer ivcun folibo dciu ;u ^vlk;ii ^cdupiuik uid>r iicnu^en Kinu, fid> rbuuli^ft aiuvicAcn uin laffcit uud auf :Viincl fiuucu uvree. Dainir .unb Dic cm\i ;u tveir enrferure ^chbe an cent im .Uurarorrc cnbciltcn Untcrnduc luum .J beti ncbiihii taiut. ircim .unb dunb nur ballnoeao accuvicrc V\mivipucn Dod> iu bcui ciiiMibcn Vcfen unicriiduer iocicc. AiirftbiHbofinbco (Hutfiftorium Vaibacb dcu :\Vai ls."»t». ^nflriiftipti fur r rr^febu 1 auffeber. Ta Det Cmfcbulauffcbcr im Oiamcit Der NeiueiuDe Dic ;Huffiibi ubcr dic 2ibuU <\\ tuiuiu imi. eo ob. ju Dem (*itDi foll ci ;i) jdbrlnt in Dcit .^erbftfevieu mir dciii 3cbullcbrcr d^uj ^cr;eid>uif; Der fduilfabia.u uiiutM .n" ncbnien unD c* Durcb fomc Unrerfcbrift bcftdtiaen; bj ottcr, mcmgfteno alic 14 £agc cmmal bic OduUc bcfucbcn, uno in tem Sleifrtatalogc uac^fe^eitr ob a(lc rtinbcr flcflcmrarrifl f«tb. SBenn cinigc abmefeitb n>circn, foU cr bic Urfa$en t^red 9lu3bletbcn8 natfc forfeben, bic (šlrern ;um fleimqen 3cbicfett berfelben in bic 3cbulc mit ftcunbliiem 3wfprcc6cn ermuntern unb lvcitn Dtcfe* obne (?rfolfl bltcbc ftc mit ©onrtffen bc* CrtSfccIforflcrS bem ©cmcinbevorjlanbc an$ei#cn; <•) foll cr Dic monatlicbcn ober vicrtcljabriflcn (Srtractc ber 3htdgcMtcbcncn mit ©emiffcnbaTttijfeit untfrvrrtiflcn, bci ber Untcrfucbumv melcbc ber fMcmeinbevorjfonb bieruber j>flcflcn n?irb, unvarteitfa mir banu ;ur Oiacbil+r Der 3trafc cinrarbcn, menit cr flemift wei», ba§ fliltiflc llrfacbcn bed $lit*blctbcna vorfjanbcn marcu. >. 3bm liccjt ob, for^cn, Dan Der Untcrricbr fletjna errbeift, unD Dic 3"flcnD babei vorfcbriftma* tua bcbanbclt mcrDc; Dabcr foll cr a) bci Kinom ofteren sJ?aci>febcn in Der 3cbulc ;it bcobacbrcn tratfcteit, ob Der 3cbitllcbrcr nnb ber Uittcrlcbrcr n\ibrcuD Der VcbrftiutDcn ununterbrocbcn ac^cinvartia fmD, ob ftc bcit Untcrricbr nid)t *u fpat ait* ranjen ober ;u friib cnDigcn; 1») femer fott cr Slcbr babcit, ob ber Vcbrer nicbr mdbrcnD ber 3cbul$cit Dic .rinbcr ^uiit ¥&utcu Der Hlortcn oDer \\\x ^crricbtuita bdu*licbcr oDer auDerer (Mcfcbdfre von Der 3cbulc tvcgfdncfe, ob cr mit Den .niiiDcrn rreuuDlicb itacb ^orfdutft untacbc, auf Dic 3rillc unD Slufmcrffamfeit Der tfiitDer febe, Dic Scblcnocn nubr mit verbotenen 3rrafcn Da* 3cbukimmer nitD Dic 3 ct> u l a c v d r f> f ct> a f r c n rciitlicb balrc, fclbjt rcitt* licb unD orbcntlicb cicflciDet crfcbcinc. ^cinerh cr in riefen ^nnftcn euten Bebler, fo iviro cr alfo^lcicb Dem Crtdfcclforflcr bavoit ricbt aebcu. 3olltc Der Crtsfdntlauffebcr miDcr 5>crmntben bcmcrfen, Dap ber rticliflionduntcrricfct nic^t fleifn^ menihi errbeilr ircroc, oDer Daf? ber .Uatcd>cr bic .UinDer Dal>ei nicbr ant bcbanDlc, fo bar cr bavoit ben 3d>uU ciftrift*auffebcr ;u beitacbridnicicn. obut licgt ob, aiub uber Die 3itten Der .uiitDcr mit Dem Crtdfeclforflcr ""b Dem 3cfmllebrer \\\ ivacbcu. rarum foll cr a) \Hcbt baben, Daf; Die .UinDer ;um (*otrc*Dicnftc flcifufl unD orbeittlicb tonuucit. x\u ber Jlircbc, ioo Der 3cbullebrcr rbcil* auf Dem (Sborc, rbcil* iu ber Safrijlei bcfcbdfti^et ift, foll cr auf Daš ftttfamc rraaeu Dcrfclbcit aufmcrffam feiu, uuD mir vernnnfriacn ^irtelu 3m"l>r nitD Crbnuit^ nnrer ibnen erbalteit. h) X>ao \inorDcntlicl>c ^erraaen Der .UinDcr auf (^affen unD offcntlirben iUdljcnfoll cr abjletteit. ob m ftebr auf Die ridniac (vinlaitAuna Der (^ebiibreit De i? 3itullebver>? ^eDaitr ;u fein. vVi Dieiet .V»infi(bt bar cr: a) bci Der jdbrlid> ;u xUinaiiA dcč 3d>uljabrci> von Dem Cmfcclforaev nitD Dem (MemcinbevorflauDc >H>r;unehnicnDeu ^cftiinmunacn Dcrjeuiaeit .UinDer, m elite 3Cnnutbflwcflcit uuenr^elDlid> nntcrriittet iverDcn follcu, aeaemvarria ;u feiu, uiiD Darauf mit (^eiviffeuhafri^feir \\\ febeit, Daf? Die 3abl folebcr .UtiiDer ntc^r unbillia ;um Oiadnbeilc cco Vebrerš> oDer De* aoudc*, iu Den Da* 3d>ulaelD fliefn, vcrgrof;crt iver De, fouDcrn nur bic -Kiuaen De* unenti]elDlt(beu Uiirerricttc* rbeilbafrui iverDcn, Dcreit (^Ircrn nad> Den 1 h j unD Der polit. 3d>ulcnvcrfaffunA von Der ^ntricbrnn^ De* 3dml^elDe* befreir finD. I»l C*r bat luadHMi, Dau Da* .^ol; ;nr 3d>ulbebei;uua oDer Der Dnfiir bcDuitAcnc (MelDbetraa W reebren ^etr vcrabfoky iverDe. r) ( m ber ^ebori^en :lVcnfle unD (Mure cinaebradu unD ibm uber^eben iverDen. :\Vcrfr cr bicriit čine ^crfrirvutA, fo foll cr Den (MeiiteinDCfllte-Dern Durcb freunDlidn** ^urcDcu Die Uu^eredni^teir vorbaltcit, iveld>e ftc Ditrd> ^erhir;uita De* kroteč an ci-nem žarnic bc^cbcn^Dcr ibrc .UiuDcr lebrr, eben fo foU fid> Derfclbe bemuben, Durcb antlicbc ^it*Alcicbuni Den ;u beforaeuDeii 3rrciruitcircn vor;ubeiu]eu unD Die enva cntjlanDcnen bct;uK\]cn. 5. ^bm hear ob, auf Den ^iircn 3ranD De* 3cbulaebduDe* nnb ber 3dmK]crdrbfd)aftcu febeit, uuD auf Die bicran cntoecftcn ^Jdncjcl Den Orr*feelforaer aufmcrffam ;it macbcit, bci aiu]corDnetcn ^aufubruu-aeu oDer JKevaraturcn \\\ beobadneit, ob Dicfelbett Der boberen 3lnorDnitu^ ^einaf?, fo fcblcimifl al* nto^licb in* Ui>ort aefetu iverDen uud Die \Hbtveicbuuaeit, Die 3auinfcltafeir oDer Dic adiulicbc Uiirerlaffima bem Crržfcelforaer ammciivm. h. ^et Der ^ifiratton bc* 3cbulDiftntr*aitffcber* bat cr imandbleibltcb cV^emvdrti^ fein nnb ma* er Beblerbafre* oDer Voben*iverrbe* nnrer ber 3cit bcmertr bat, aufricbtig, jcDod) in bem ftallc, lveitu cd Bebler dc* Vebrer* bcrrijft, ittcbt in (Mecjemvart ber ^inbcr, Dem 3d)ulDiflriftdanffebcr cjfenbaren. ?. ^o ciit ciacncr 3cbulfonD bcjlcbt, bat ber Cvr*fdntlauffebcr bic liber Dic ^ermalriinfl Dcofclbcu idbrlicb auuuncbmenDcn :Wecbnuitacn ciimtfebcn unD mit;uunrerfcrrigcu. s. Uer Crt*fcbulauffcbcr bar, frafr De* im ^amen Der (vJcmcinDc auo^uubcnben 3(urTtcbt*amtcš iu 3d>ulanaclcacnbcitcn bci Der (Memeincevcrrreriin^ nnmirtelbar itacb bcni ^cmcinDcvorflaube b. i. uacb bem ^uv acrmculcr hud nad* Deti ^cmeinpcrarbcn 3it\ unD 3riminc. ^friditMunitfn in fem ^eifUrtc .Vr. 4 m V v 7. 2t. 22 unP J» . i. ». 2 ,'nlc 2 ui ju Icirn: ^tbuUehcn? uatt 5-cbuliahrir^ 1. 24 ul iu tciVn: tcrfifltcn uatt fcricltfii-"i > »7 sni, »• nt Ukii: cfci dal t mit