Posamezna ~Sfe?ffir& 20 VlSSrfg?; stev. 124. V Liailft f pmedeoek. in i m im Leto KLVL os Valja po poŠti: s ■a oelo leto naprej.. K 40-— U e« mesec „ .. „ 3.58 u Hemčljo oeloietno. „ 45'— ■e ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljabljani na dom: Sa eelo leto naprej.. K 36'— aa en mesec „ .. K 3-— V spravi prtjeman nttitne „ 2-5« se Sobotna izdaja: s Sa oo o leto.....K 8-— sa Hemčljo oelolelno. „ 10 — sa ostalo Inoaematf o. „ 1J — MT Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. O/m. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana plana se aa = sprejemajo. — Urednllkega telefona itev. 50.» 3 : Inserati: = Gnoatolpna petitvrsta (72 ma iiroka in 3 mm visoka ali nj« prostor) aa enkrat .... po 50 v sa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primaren popnst ro docovorn. Ob sobotah dvojni tarif. B Poslano: Enostolpna petitvrsta K 1-— Ialiaja vsak dan livsemii nedelja In praznike, ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni rad Upravništvo je v Kopitarjevi poštne hranilnic« avstrljsse s bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlikega ri nlloi št. S. — Račun št. 24.797, ogrske 23.511, rnlikega telolona it.50. \ r O mm in renegalsKi ovrtlenci pri cesarju priobčuje »Information«: Avdience, v katerih so bili v soboto sprejeti zastopniki Nemcev v alpskih deželah, kočevskem jezikovnem otoku in Trstu, ter mnogoštevilni nagovori, ki so jih imeli na cesarja, niso povzročili med Slovenci najmanjšega gibanja. V teh govorih izraženo mišljenje in sovražnost nasproti Jugoslovanom so le-ti že davno eskomptirali in računajo j tem kot nečem danim. Vendar so nekatere okoliščine ob teh avdiencah vzbudile začudenje. Da vodijo nemški nacionalci s seboj nekaj v svobodi dresiranih »Slovencev«, jih predstavljajo kot pristnobarvne in sebe kot njih besednike, ni brez komike. Gre pa za resnejšo stvari, nego je ta igra. Gotovo se svoboda besede tudi pred kraljevimi prestoli nc sme omejiti. Odkritost in resnica se gotovo spodobita v občevanju z vladarjem. Kot robato nepristojnost, ki sc ne da dovolj obsoditi, se pa mora označiti, da se osmelijo ljudje, kakor baron pl. Aichclburg, v avdienčni dvorani udrihati proti parlamentu, kakor je to 46 Nevidni človek. •Angleški spisal H. G. We11s. — Prevel I. M. (Konec.) Bil je močno udarjen pod ušesom in fcgrudil se je poskušajoč se obrniti proti svojemu nevidnemu nasprotniku. Posrečilo se mu je ravno, da se je postavil na noge in zamahnil zaman po zraku. Tedaj je bil vnovič udarjen pod brado, da je treščil po tleh kakor je bil dolg in širok. V naslednjem hipu je čutil neka kolena stiskati mu prsa in dvojica krepkih rok mu je stisnila grlo, a pritisk ene je bil slabotnej-ši od druge; zgrabil je za zapestja, začul bolesten krilc svojega napadalce, tedaj pa je pridrvela po zraka nad njim lopata te-žakova in zadela z zamolklim treskom ob nekaj. Čutil je, da mu je nekaj mokrega Kanilo na obraz. Pritisk ob grlu je iznenada odnehal in Kemp se je s krčevitim naporom osvobodil, zagrabil za neko šibko ramo in se zvalil nanjo. Prijel je za nevi-lena komolca blizu tal. »Ga že imami« je a kričal Kemp, »Pomagajte! Pomagajte —■ žite ga! Na tleh je! Držite ga za noge!« V naslednji sekundi je vse planilo iad metež in tujec, ki bi tisti hip nenado- ma dospel na ulico, bi bil menil, da se vrši izredno divja igra rugbyskega' foot-balla pred njim. Po Kempovih krikih ni bilo nobenega vpitja več — samo glasovi udarcev in nog in težkega dihanja. Ad listek: Nevidni človek Z mogočnim naporom se je nevidni človek opotekaje pobral na noge. Kemp se ga je držal spredaj kakor pes jelena in dober tucat rok je stiskalo in ruvalo nevidnega. Tramvajski kondukter ga je bil ujel za vrat in ga je vlekel nazaj. Kopica borečih se mož se je iznova podrla po tleh. Padlo je, bojim se, nekaj divjaških udarcev. Zdajci se je začul divji krik: »Usmiljenje! Usmiljenje!« ki je kmalu zamrl v dušenje. »Nazaj, vi bedaki!« je zaklical zamolkli glas Kempov, in krepke postave so se prerivale živahno nazaj. »Ranjen je, vam povem. Stopite nazaj!« Nastalo je kratko prerivanje, da so naredili prostor, nato pa je krog razvnetih obrazov videl doktorja klečati l.akih petnajst palcev visoko v zraku in držati nevidne roke ob tla. Zadaj za njim je stražnik stiskal nevidne gležnje. »Nikarte ga ne izpustite!« le zavpil orjaški delavec z okrvavljeno lopato; »potuhnil se je.« 1 Ena vrsta footballa, nekaj razliBna od onega, ki je pri naa v navadi »Ni se potuhnil,« je rekel doktor previdno vzdignivši koleno, »in jaz ga še držim.« Obraz mu je bil opraskan in rdečica se je žc pričela prikazovati na njem. Govoril je nerazločno, ker so mu ustnice krvavele. Izpustil je eno roko in videti je bilo, kakor da tipa po obrazu. »Usta so vsa mokra,« je rekel. Takoj nato pa: »Moj Bog!« Vstal je iznenada in zopet pokleknil na tla poleg nevidne stvari. Nastalo je novo drenjanje in prerivanje, glasovi težkih korakov, ko so prihiteli še drugi ljudje, da povečajo pritisk množice. Možje so prihajali iz hiš. Vrata »Veselih kriketovcev« so bila hipoma na stežaj odprta. Govorilo se je prav malo. Kemp je tipal naokoli, roka mu je bila videti, kakor da se premika po praznem zraku. »Ne diha več,« je rekel, »ne morem več čutiti srca. In negova stran — strašno!« Neka starka, ki je kukala pod roko velikega delavca, je na ves glas viknila. »Poglejte no!« je rekla iztegnivši zguban-čeni prst. In ozrši se, kamor je kazala, so vsi videli medle in prozorne orise roke, kakor, da bi bila iz stekla narejena, tako, da je bilo mogoče razločevati vse žile, kosti in živce, — iztegnjene rok* brez moči. In pred njihovimi očmi je postajala megličasta in neprozorna. »Halot« j« vzkliknil stražnik. »Tu se mu prikazuje noga I« In tako se je počasi nadaljevala ta čudna izprememba nazaj v vidljivost; pričela se po rokah in nogah in se razširjala polagoma po udih do življenskega središča njegovega telesa. Bilo je prav kakor počasno razširjanje strupa. Najprej so se prikazale drobne bele žilice, pokazujoč meglenosive orise udov, zatem steklena kosti in razpredene žile, nato meso in koža, izpočetka kakor rahla meglica, ki se je hitro zgo.ščevala in prikazovala, Ip zdajci so mogli razločevati njegove razme. sarjene prsi in rame in meglene orise njegovega izmučenega in razbitega obraza. Ko je naposled množica naredila pro« stor, da je mogel Kemp stati pokonci, je ležalo na tleh nago, bedno, opraskano in polomljeno truplo kakih trideset let starega človeka. Lasje in obrvi so mu bile bele — ne bele od starosti, nego od be-losti belinstva — oči pa so mu '-/»lc lild rdeči granati. Roke so bile krčevito stisnjene, oči široko odprte in obraz je izražaj srd in grozo. »Zakrite mu obrazi« je zaklical nek možak, »Za božjo voljo, zakrite ta obraz!« Nekdo je prinesel rjuho od »Veselih kriketovcev«, in pogrnivši so ga ponesli tja. In tamkaj na borni postelji v slabo razsvetljeni spalnici, obdan od množice nevednih in razburljivih ljudi, pobit in ranjen, izdan in nepomilovan, je Griffin, orvi izmed vseh liudi, ki •• i* tnal hat«* običajno le na volilnih shodih ali v listih skrajnih Nemcev, in pozivati na brezpar-lamentarni, absolutistični režim. Tako prekoračenje meje se mora z vso odločnostjo zavrniti Ravnotako se mora grajati, da so ila-ni deputacije tudi ob tej priliki ovajali Jugoslovane in ljubljanskega Škofa dr. Jegliča kot »sovražnike države« in »vele-izdajalce«. Svoje pravice in svoje zahteve, pa naj bodo še tako pretirane, da naj se Trst ponemči, morejo Nemci zastopati kakor jim drago. Da jih pa hočejo opirati s sumničenji in črnenjem drugih, odsotnih, pa ni ne lepo ne lojalno. Mislili bi, da se mora besedilo nagovorov na Njegovo Veličanstvo ob slovesnih prilikah prej predložiti in pregledati. To pot so sicer običajno prakso ali opustili ali pa so vse dovolili. V vsakem slučaju se je zgodil pogrešek, o katerem se bo v parlamentu, ako se snide, čisto gotovo govorilo. Enega naj tu ne zamolčimo: brezhibno korektnost v besedi, vsebini in črtah cesarskih odgovorov. Njim tenor nagovorov, ki so grešili proti vsem običajem in vsemu taktu, ni oddal svoje barve. Presojati jih je treba same na sebi kot izjave stroge objektivnosti v postopanju nasproti vsem deželam in narodom. Prav nič ni zvenelo iz njih, kar bi dajalo prednost enemu pred drugim: Kdor kaj takega pričakuje, našega cesarja ne pozna in je bil vsekakor kruto razočaran. Poljski on; 1 zbor razpuščen. Varšava, 29. maja. V smislu dogovora v Minsku dne 21. majnika so sklenili Nemci razpustiti poljski armadni zbor na Ukrajini. Likvidacija zbora se je že pričela. Moštvo in častniki se vrnejo lahko kot svobodni možje v svojo domovino. Pismo iz Gorice. Gorica, dne 2. rožnika 1918. Ljudje se vračajo. V mestu in okolici {e čimdalje bolj živo. V polpodrtih hišah stanujejo ljudje .katere je vojna izgnala iz domovine. Deloma tabore na prostem. Domovina ima čudno privlačno silo. Popravljajo domovanja, obdelujejo zemljo — toda materijala, delavnih moči in vprežne živine primanjkuje. In ljudje trpe dobesedno: lakoto. Aprovizacija je popolnoma nezadostna ne samo v bivših evakuiranih krajih, ampak po celem Goriškem. Danes so delili v neki vasi po eu kilogram moke »najpotrebnejšim« osebam. Za koliko časa naj zadostuje ta kilogram, niso povedali. iToda ljudje vedo, mesec bo prešel, predno se bo »aprovizacija« zopet oglasila. Ljudstva trni hpdo in nomanikanie istotaKo so ljudje v skroen, Ka) bo z mastjo v jeseni. Večina hiš je brez prešičev, Obljubljajo, da bodo pač prišli. Toda poletje prihaja, a v svinjakih je še vedno tiho. Če ne pridejo mladi prešički, bo to zelo hud udarec za ljudstvo. Tudi tu je treba nujne pomoči. Goriško učiteljstvo čaka in čaka na draginjske doklade za leto 1918. Kedaj jo bodo nakazali? V sredi leta se nahajamo. Menda bi že bil čas, da bi jo izplačali. V Ajdovščini je bilo zadnji teden življenje bolj mirno. Precej hiš bo treba popraviti, posebno v bližini kolodvora. Pokopališče je naravnost opustošeno. Voditelju zemljiške knjige g. Jamšku je zgorela celo obleka in denar. Cesta proti Gorici je pri pokopališču še vedno zaprta. Strankarski zbor nemško socialne demokracije. V četrtek in petek je zboroval na Dunaju državni posvet avstrijske nemške socialne demokracije,. na katerem so se pečali temeljito z gospodarskim in s političnim položajem delavstva. Med sklenjenimi resolucijami so najvažnejše sledeče: Vprašanje mira. Mirovni pogodbi v Brestu-Litovskem in v Bukareštu nasprotujeta načelom sporazumnega miru brez aneksii in kontri-bucii rcnca protestira proti vsebini mirovnih pogodb in zahteva, naj se predloži državnemu zboru v proučavanje in potrdilo, predno jih potrde. Vlade osrednjih velesil poziva državna konferenca, naj ponudijo vladam sovražnih dežela splošni mir s sledečimi pogoji: 1. Ustanovi naj se zveza narodov vseh dežela, ki naj izvede splošno razorožbo in ki naj poravna vse spore med narodi z razsodiščem. 2. Odpovejo naj se vseh aneksij in kontribucij tako na zahodu in na jugu, kakor tudi na vzhodu in na jugovzhodu, 3. Popolna pravica samoodločevanja se dovoli obrobnim narodom, ki so se odtrgali od Rusije. Odgoditev parlamenta. Državni posvet nemškega avstrijskega socialno demokratičnega delavstva protestira proti odgoditvi državnega zbora, katerega delovanje je v sedanjem političnem in gospodarskem položaju Avstrije nujnejše, kakor kdaj koli. Pribije se, da vlada ne skliče parlamenta zato, ker nima v poslanski zbornici večine. Če nima vlada večine v ljudskem zastopstvu, ni ljudsko zastopstvo na tem, da se umakne, marveč mora iti vlada. Državni posvet zato zahteva, naj se skliče precej parlament in izjavlja: vsak poskus zopet obnoviti absolutizem § 14., mora izzvati neizogibno najtežje politične in socialne pretresljaje. Ostro resolucijo so sklenili, ker vlada ni držala svoje slovesne obljube, dane meseca januarja, da se bo uredilo razmerje v vojaških obratih na temelju socialnega prava. Ostro so obsodili prehrano v državi in naročili strankinemu na-čelstvu, naj stori vse, da vlada izpolni, kar je obljubila glede na preosnovo občinskega volilnega reda in omejitve društvene in zborovalne svobode. Sodrugom in sodružicam je izdal državni posvet oklic, ki izvaja: Na državnem posvetu avstrijske nemške socialne demokracije zbrani zaupniki iz vseh dežela in industrij nemške Avstrije smo skrbno proučili politični in gospodarski položaj delavstva. V popolnem soglasju smo sklenili sledeče sklepe: 1. Državni posvet ugotavlja, da je delavstvo zelo razburjeno. Posvet svari vlado pred učinki, ki jih mora neizogibno izzvati razburjeno občutje množic, če se delavstvo ne prepriča, da nočejo osrednje velesile podaljšati vojske v imperialistične svrhe; ako se ne zgodi vse, da se kolikor mogoče popolnoma zasežejo in enako razdele živila, če vlada precej ne skliče parlamenta in stori vse, da najhitrejše izvede slovesno obljubljeno novo ureditev delovnih razmer v vojni industriji na civilno-pravnem temelju in če vlada ne ugodi socialističnim zahtevam delavstva. 2. Državni posvet je pretehtal temeljem poročil iz vseh dežela skrbno moč delavstva in sredstva moči tistih, ki vladajo. Proučaval je splošni evropski položaj in sedanje vidike mirovnih stremljenj. Po vestnem proučavanju bojnih pogojev se je prepričal posvet, da ni sedanji trenutek ugoden večjim stavkam. Državni posvet poziva zato delavstvo, naj se izogiba v sedanjem trenutku večjih stavk. Delavstvo naj se ne da zapeljati od podjetnikov, katerim bi v sedanjem trenutku boj zelo ugajal. Ure boja naj si ne pusti narekovati po slepi, če tudi zelo umljivi strasti, marveč si jo mora pustiti narekovati v pravi razsodnosti avstrijskih in pa splošnih evropskih bojnih pogojih. Državni posvet poziva zato delavstvo, naj se pripravi za ugodnejšo uro, ki bo prišla. Potrebno je v ta namen, naj se svari delavstvo, da ne bo precenjevalo svoje moči; zadržuje naj se delavstvo od vsake nepremišljenosti, ki more privesti le porazov in ki bi povzročile, da bi delavstvo v bodočnosti ne bilo sposobno za boj; a povsod naj se med delavstvom goje bojni duh, odločnost in moč dejanja; skrbno naj se zasledujejo dogodki; vsak delavec in delavka naj se privede strokovnim in političnim organizacijam; celo delavstvo naj se prepoji v zavesti, da nas poostritev razrednih nasprotstev, ki jih povzroča vojska, priteguje velikim, odločilnim bojem med kapitalom in delom. diti nevidnega, Griffin, najnadarjenejši fizik, kar jih je bil kdaj videl svet, neskončno nesrečno končal svoje čudno in strašno življenje. Dostavek. Tako se končuje zgodba čudnega in zlega poizkusa nevidnega človeka. Ako pa želite izvedeti še kaj več o njem, se morate podati v malo krčmo blizu Porta Stowea in sc pomeniti s krčmarjem. Napisna tabla te krčme, deska, na kateri so naslikani čevlji in klobuk, pod njimi pa ime, kakor ga nosi naslov te povesti. Krčmar je čokat, trebušast, majhen človek z valjastim, naprej strlečim nosom, mrša-vih las in rdečkastega obraza. Pijte dobro in pove vam velikodušno o vsem, kar se mu je prigodilo izza tistega časa in kako so mu odvetniki skušali »izvabiti« zaklad, ki ga je bil našel. rKo so spoznali, da ne morejo dokazati, čegav da je bil denar, »naj me zlodej vzame,« pravi, če niso poskušali narediti iz mene velikansk zaklad. Ali sem v resnici videti kakor zaklad? In potem mi je dal nek gospod za vsak večer eno ginejo, da bi pripovedoval celo zgodbo v Mišic Hall-i* — po domače — razun ene stvari.« In ako bi hoteli prekiniti ploho nje- * Znana velika dvorana za koncerte in druge prireditve. govih spominov, morete to vedno storiti, ako ga le vprašate, ako pri celi zgodbi ni bilo tudi treh z roko pisanih knjig. On priznava, da so bile, pa pripoveduje dalje in zatrjuje, da vsi mislijo, da jih ima on. Ali, pri Bogu, on jih nima! »Sam nevidni človek jih je vzel in skril, ko sem jo potegnil in tekel v Port Stowe. Tisti Mr. Kemp je raztrosil med ljudi, da jih imam jaz.« Nato se zamisli, vas skrivši opazuje, si daje nervozno opravila z očali in kmalu zapusti baro. Samec je — bil je vedno za samski slon vnet — in nobene ženske ni v hiši. Na zunaj se kaže, da vporablja gumbe — tako pričakuje od njega — a v svojih bistvenih zasebnostih, n. pr. v zadevi naramnic, se poslužuje vedno vrvice. Svojo krčmo vodi brez podjetnosti, a z vso dostojnostjo. Njegovo kretanje je počasno in je velik mislec. Vendar je v vasi na glasu, da je moder in jako varčen, v svojem poznavanju cest po južnem Angleškem pa prekosi marsikoga. Ob nedeljah zjutraj, vsako nedeljo zjutraj, celo leto, ko je zaprt zunanjemu svetu, in vsako noč po desetih, odide z merico narahlo z vodo mešanega brinovca v svojo posebno 'sobo, in ko jo postavi na mizo, zapre vrata, pregleda zn-storo in pogleda celo pod mizo, Nato pa, potetn ko se prepriča, da ie čisto sani, odpre omaro, v omari skrinjico, v tej c&rinjici predal, ter privleče iz njega tri v rjavo usnje vezane knjige ter jih slovesno položi na sredo mize. Platnice $o od časa obrabljene, tupatam zelenkaste od zelenja — saj so ležale -nekoč v jarku — in nekaj strani je izprala voda. Krčmar se usede v naslonjač, si počasi nabaše dolgo lončeno pipo in zija ves čas v knjige. Nato potegne eno k sebi in začne proučevati, prevračajoč liste naprej in nazaj. Čelo mu je nagubano in ustnice se mučno premikajo, »Aeks, majhna dvojka gor v zraku, križ po čiri-čari. Moj Bog! Kakšna glava je bil ta človek!« Zdajci preneha, se nasloni nazaj in pomežikuje skozi dim čez sobo proti stvarem nevidnim drugim očem. »Vse polno skrivnosti!« pravi. »Čudovitih skrivnosti!« »Enkrat jih ja pogruntam — za Boga! »Vendar ne bi ravnal kakor je on; jaz bi samo — e!« Pa potegne pipo. Tako se zaziblje v sanje, neumrjoče, čudovite sanje svojega življenja. Pa dasi je Kemp neumorno stikal vsepovsod, živa duša razen krčmarja ne ve, da so tiste knjige tamkaj z vsemi svojimi nedoumnimi skrivnostmi o nevidnosti in s kakimi desetero drugimi čudnimi tajnostmi, ki so še zabeležene v njih. In nikdo drugi ne izve zanie, dokler ne umrje. — Konec. —• Pripravljamo se tako za uro, ki nas pripelje skupno z našimi brati v drugih deželah v boj in k zmagi. Silna bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1 junija. Uradno: ,8ku£rin?( kraljeviča Rupreta: Čete generalov Hoffmanna in pl. Francoisa so vrgle sovražnika južno od Oise, jugozahodno od Chaunyja, iz močnih postojank pri Cutsu m južno od Blčrancourta. Na severnem bregu Aisne smo prodrli s silnimi delnimi napadi do Nouvrona in Fon-tenoya. Francozi so izvajali obupne protinapade z divizijami, ki so jih pripeljali po železnicah m avtomobilih, proti našim četam, katere so prodirale čez cesto Soissons-nartennes, Ljuti boji So se odločili zvečer nam v korist. Za umikajočim se sovražnikom smo prodrli na višine, ki leže vzhodno od Chauduna-Vierzyja-Blanzyja. Na obeh bregovih Ourcqa smo prekoračili cesto Soissons-Chateau Thierry in dosegU v bojih, v katerih smo vselej zlomili sovražni odpor, višine pri Neui!lyju in severno od Chateau Thierrya. Med Chateau Thier-ryjem in vzhodno od Dormasa stojimo ob Marni. Od Mame do zahodno od Reimsa smo priborili z napadom Verneuil-01izy-Sarcy. Champigny. ^ yčerajšnji boji so nam pridobili iznov* več tisoč ujetnikov in bogat plen. Berlin, 1. junija zvečer. Na fronti od Noyona do Chateau-Thierryja smo v bojih pridobivali na prostoru. Berlin, 2. junija. Uradno: Bojna skupina kraljeviča Rupreta« i opovski boj na mnogih mestih bojne črt«. Delni napadi Angležev so omagali južno od Lyse in severno od Alberta s težkimi izgubami za nje. Bojna skupina nemškega ccsarjeviča: Sovražnika smo potiskali kljub ljuti obrambi jugovzhodno od Novona proti gozdu Carlepont in iz Montagne. Vzeli smo višine vzhodno od Moulina sous Touventa in močno z žicami zavarovane višine zahodno od Nouvrona. Na obeh obalih reke Ourcq smo vrgli sovražnika z napadom čez odsek Savieres in osvojili višine pri Passyju in Cotuv hampsu. Pri Marni se položaj ni spremeni Očistili smo od sovražnika na severnem bregu reke ležeči del Chateau-Thierryja. Francozi so napadali s silnimi protinapadi severovzhodno od Verneuila in na obeh bregovih Ardne. Sovražnika smo odbili a krvavimi izgubami za njega. Vzhodno od Reimsa smo vdrli s krajnim sunkom v francoske jarke pri St. Leonardu in ujeli posadko utrdbe Pompelle, ki smo jo začasno zasedli. Pri Fžri -en-Tardenvisu smo dobili silno obsežne francosko-ameriške tabore. Zaplenili smo tam veliko nad pol milijona artiljerijskih strelov in neizmerne zalog« pionirskega in telefonskega orodja in nad 1000 voz. Berlin, 2. junija, zvečer. Uradno; Na napadalni fronti smo iznova napredovali pl, Ludendorff. * Reuterjevo poročilo. London, 31. maja. (K. u.) Reuter: Ia Ramsgate se poroča, da so slišali od sinoči od 11. do 4. ure zjutraj siloviti topovsld ogenj ob belgijski obali. Kmalu po polnoči so slišali močne eksplozije in videli visok« plamene v pokrajini Zeebriigge; na c«li obali pa do Dunkerque bliskanje eksplo-dujočih granat. Nemška taktika. Berlin, 31. maja. Wolff: Važno načelo novega načina nemškega vojskovanja, da morata organizacija in obvladovanje časa služiti smotru, da se znižajo izgube ljudi na minimum in da se zvišajo na maksimum sovražne izgube, je doseglo največji uspeh v bitki na »Damski poti« in pri Aisni. Učinek masirane nemške artiljerije na nepripravljenega sovražnika in nepričakovani naval je presenetil sovražnika tako, da se je razbila njegova obrambna organizacija prej, ko se je napadlo z navalom. Berlin, 31. maja. Wolff: Sovražnik je napadel ob 5 zjutraj po kratki pripravi s topovi nemške postojanke severno od Vi-erstraaba trikrat povrsti, vselej smo ga vrgli z velikimi izgubami za njega. Napad, ki ga je uvedel sovražnik istočasno severno od tam, se v nemškem uničevalnem ognju ni razvil; krepko se je streljalo podnevi tudi južno od gozda Nieppe do Len-sa; ogenj se je povečal tudi pri Arrasu. Pregled dosedanje bitke v Franciji. Berlin, 1. junija, Wolff: Nemci so ujeli od 21. marca do 1. junija v bojih na zahodni fronti nad 175.000 ujetnikov in zaplenili nad 2000 topov. Niti približno ni mogoče poročati o številu strojnic, ki znaša nešteto tisočev, in drugega zaplenjenega vojnega blaga. Poostrujejo re tudi prehranjevalne težave v Franciji, ker so zasedli Nemci obdelana polja. Razbitje sovražnih vojnih sredstev in vojne sil« s« le zopet približalo za velik korak do končnega smotra. 3 dan bitke pri Aisni. Berlin, 2. junija. Wolff: Nemške napadalne čete so dosegle tudi peti dan velike bitke pri Aisni nove uspehe. Južno od Oise prodiramo; posamezne sovražne protinapade smo že odbili. Težke izgube je imel sovražnik pri Cutsu in južno od Bleraucourta, kjer smo ga vrgli iz njegovih postojank. Sovražnik je vrgel južno od Soissonsa več divizij, ki jih je podpiralo veliko tankov, k protinapadu, katerega smo v krvi odbili in napredovali takoj s svojim napadom in ujeli ob tej priliki nad 2000 ujetnikov. Uspeli tudi niso sovražni poskusi južno od tam, da zadrže nemški naprec1o\\?lrn pohed, dasi je vrgel sovražnik tain "-poroti Nemcem več skupin tankov in bojnih krdel. Posebno važno je, ker smo osvojili višine Neuilly—St. Frouh, Bitka pri Scissonsu. Berlin, 2. Wolff: Krajni trdi boji pri Soissonsu, o katerih se je poročalo že včeraj, so se razvili v veliko bitko. Sovražnik je zbral vse razpoložljive sile v velikopotezni sunek na krilo z namenom, da vzame zopet Soissons; izvrstna opirališča je dobil v tamošnjih starih postojankah. Vse je poskušal. Njegova artiljerija je napadla pri Buzanchu nemške sprernljevajo-če baterije, ki so sledile pehoti za petami in posrečilo sc ji je doseči priprego, a dobro merjeni ogenj strojnic jo je pobil. Velika skupina tankov je prišla popoldne iz črte Misey-Chaudin in je napadla brez uspeha na obeh straneh velike ceste Pa-riz-Soissons. Pet tankov leži razbitih zahodno od Bauxbuina. Zelo močne bojne skupine so napadale našo artiljerijo in pehoto, medtem ko so metale istočasno bombne skupine bombe v notranje mesto. Južnozahodno od Soissonsa nastopajo najboljše francoske čete: prvi železni zbor z eno maroško divizijo. Ponoči od 31. majnika na 1. junij je ogenj pri Soissonsu po-nehaval. Ponoči je divjal v mestu požar. Pred bitko ob Marni. Genf, 1. junija. Petain je slutil, da nameravajo Nemci izvesti pri Aisni in Oisi sunek, a ga ni mogel zabraniti. Pri bitki, ki se pričakuje pri Marni, dobi Petain v gotovi meri svobodno odločevanje, ne da se omejujejo generalisimove predpravice. Razširjena fronta ob Marni. Berlin, 2. junija. Wolff: Z zavzetjem severnega dela Chateaua-Thierryja in Ver-neula se je razširila fronta ob Marni nad 25 km. Ost napadalne zagozde se jc razširila v široko bojno črto. Pred veliko odločilno bitko. Haag, 2. junija. Avantna garda napadajoče nemške armade se je približala Parizu do 50 km. — Rotterdam, 1. junija. Sovražnik je obkolil Reims s treh strani. — Rotterdam, 2. junija. »Manchester Guardian« piše: Položaj je kritičen in resen. Le protinapad more spremeniti položaj zaveznikom v korist, — Bern, 1. jun. Pariško časopisje razpravlja temeljito o ofenzivi in pravi, da je položaj resen. »Ma-tin« pričakuje veliko bitko na črti Novon —Soissons—Chateau-Thierry. »Echo de Pariš« pravi: Foch mora varčevati z rezervami, ker imajo Nemci pripravljene še velike sile. — Bern, 1. junija. »Corriere della sera« pravi: Če se tudi hitro utrdi fronta zaveznikov, se mora le zelo obžalovati veliki umik, ki Nemce vzpodbuja, Borzini je brzojavil »Corrieru della sera«: Zdaj se bijejo še za velike življenske žile, toda pripravlja se nečuven spopad: velika odločilna bitka. Boji z Ilaiiiani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1, junija. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov, Dunaj, 2. junija. Uradno, Topovski boj se je oživil na mnogih točkah fronte v gorah. Z ognjem smo odbili danes pri izlivu Piave o polnoči sovražni sunek. Načelnik generalnega štaba. Pred avstrijsko ofenzivo. Basel, 2, junija. »Basler Nachrichten« poročajo, da piše »Corriere dela sera«; Iz vojnega odseka se poroča, da kažejo vsa znamenja na krepko ofenzivo Avstrije-Ogrske, ki se kmalu podvzame. Politične novici -f Jezikovno naredbo za češko pripravlja vlada, kakor poročajo češki listi. -f Nemški shod v Velikovcu se vrši 9. t. m. Govorili bodo poslanci Markhl, Girstmayer, Nagelc in zastopniki krščan-skosocialne stranke. -(- Okrožna razdelitev na Moravskem. >Venkovu« poročajo z Dunaja, da je Seid-ierjeva vlada obljubila nemško-nacional-nim poslancem, cla tekom meseca avgusta izda naredbo o ustanovitvi okrožnih gla-JtauUv. om. Moravskem. -f Nemški shodi. Kot pripravo na nemški narodni zbor, ki se vrši dne 16. t. mes. na Dunaju, prirejajo Nemci po severnem Češkem mnogoštevilne shode, na katerih obravnavajo te-le reči: Zveza z Nemčijo (glavna točka); državnopravne zahteve Čehov in Jugoslovanov; osamosvoja Galicije; nemški državni jezik; zahteve Nemcev v sudetskih deželah; varstvo nemških manjšin v nenemških ozemljih, prehrana. -f Iz Konjic. Trg Konjice so zastopali, kakor vsi nemški in več slovenskih listov poroča, g. župan in tovarnar Lorenc Lau-ritseh (Lavrič) in prvi občinski svetnik Lorenc Hasenbichl. Izmed imenovanih pa ni ne eden ne drugi v občinskem zastopu. Ta možakarja se tedaj, kakor se je tudi eden njih tukajšnjih somišljenikov izrazil, s tujim perjem kinčata. Dokazano je v tem slučaju, da je več takih korifej zastopalo južno nemštvo in takozvane Štajercijanske Slovence v avdijenci pri cesarju. Kake vrste Nemca sta ta dva moža, katerih pradedje gotovo niso v tistem imenitnem gozdu medvedov lovili, kažejo imena, vsaj prvoimenovanca, ki je v Št. Vidu pri Za-tični v kmetski hiši rojen. Ta gospod še danes slabo nemško lomi, slovenskega jezika se pa sramuje. Izučil se je usnjarske obrti in dela zdaj kakor »Kriegsgewinner« ogromno premoženje in je vsled tega tako ošaben, da še svojim delavcem, ki ga ponižno pozdravljajo, malokaterikrat ali skoro nikoli ne odzdravi. Hasenblichlova mati je iz znane Verbičeve rodbine v Borovnici, tedaj tudi po njegovih žilah teče krapjska kri. Mi smo in bomo z vso odločnostjo odklanjali vsako zastopstvo takšnih in enakih ljudi in zahtevamo svojo Jugoslavijo, držeč se deklaracije z dne 30. maja 1917, ker se nam ni bati kakega iz-dajalstva, kakršno se je pojavilo po njihovih Volkstagih. -(- »Reichspost« tudi proti dr. Mahni-/ ču. Včerajšnja »Reichspost« piše: V nay sprotju z nadškofom dr. Stadlerjem v Sarajevu, voditeljem in avtoriteto katoliških Hrvatov, ki stoji kakor znano na stališču izvedljivega zgodovinskega hrvatskega državnega prava, je škof dr. A. Mahnič na Krku, enako kakor gosposkozbornični član škof dr. Jeglič v Ljubljani, pristaš jugoslovanske majniške deklaracije, ki gre glasom poznejših interpretacij za tem, da se potom združitve srbsko-hrvatsko-slo-venskega juga monarhije (z ozemlji in osredki vred, na katerih prebivajo Nemci in Italijani) ustanovi »jugoslovanska država«, »Novine« z dne 28. maja priobčujejo sestavek krškega škofa, v katerem izvaja, »da morajo biti katoliški Hrvatje za majniško deklaracijo tudi zato, ker bo njeno uresničenje postavilo nasip tudi protestan-tovskim stremljenjem. Protestantizem je z nemško kulturo in politiko tesno zvezan. Dobiti hoče pot na vzhod zato, da prepreči zedinjevanje katoličanov in pravoslavnih. Protestantizem je identičen z verskim racionalizmom ter vodi v brezverstvo. Kate-liški Slovani morajo to nevarnost od pravoslavnih odvrniti. Če se stvar tako pojmi, potem stopi narodna politika v majniški deklaraciji na drugo mesto in majniški program dobi idealen, verski in kulturni pomen. V interesu katolicizma je, da se Hrvatje ekspanzivni politiki na Balkanu upirajo. Le od majniškega programa se more pričakovati pravi napredek hrvatstva in katoličanstva na Balkanu in Vzhodu.« — Reichspost, ki ima menda monopol glede presojanja jugoslovanskega vprašanja, z dr, Mahničevim člankom ni zadovoljna in brani protestantsko nemško politiko. Zelo se boji za deklaracijsko politiko jugoslovanskih katoličanov in očita dr, Mahniču naroden šovinizem. To »Reichspost«, ki se je popolnoma zakopala v gonjo proti Slovanom in je zapeljala s svojo pisavo nemško krščansko socialno stranko na stran pota. r Ostra nemško-nacionalna obsodba nemškutarskega Seidlerjevega zaveznika Orniga. Nemško-nacionalni »Prager Tag-blatt« je objavil sledečo uničevalno obsodbo Seidlerjevega vladanja in dal ostro moralno zaušnico nemškutarskemu ptujskemu peku Ornigu. Piše: Državni zbor nima vodstva, a tega ni zakrivil parlament, marveč kriva je država, katere zvesto sliko predstavlja parlament. Našo notranjo politično slabost je povečala še vojska, okrepila pa lakota in pomanjkanje premoga, navijanje cen, oderuštvo, tihotapstvo in ker je odpovedala popolnoma državna uprava, katere niso desetletja nič spremenili. Obtožba ptujskega župana Orniga 22. majnika cesarju proti parlamentu ne zadene parlamenta, marv- vse tiste, ki so enakih misli z Ornigom, pričakujejo vse blagre od zgoraj in ki zaupajo lastni moči in vse tiste, ki nc spoznajo, kje korenini zlo: v podivjani naši politični morali, v razpadu naših financ in v zastareli ustavi. Parlamenta noče nihče razbiti, vse stranke žele, da se zavaruje govorniški oder svobodne besede, fravijo, da si jo želi tudi Seidler, zakaj se torej še obotavlja?« Zakaj? Zavozil jo je s svojimi neumnimi nastopi in boji se zato obračuna. + Državni zbor zahteva »poluradno« glasilo zunanjega ministra »Fremdcnblatt«, ki pravi, naj vlada vse stori, da se državni zbor skliče in če ne bo delal, naj ga razpusti m razpiše nove volitve, Obotav-janje, čakanje in upanje na kak nepričakovani dogodek, ki ga nikdar nc bo, Ic poslabša razmere. Vlada naj dela in naj ne vlada s programi bodočnosti in obljubami. + Sklicanje parlamsnta. »Zeit« poroča: Seidler namerava sklicati sredi junija državni zbor na kratko zasedanje, da st izposluje nov proračunski provizorij, ker poteče sedanji koncem juniia. 4- »Česlu svaz« dr. Grossu. Podpredsednika »Češkega svaza« Klofač in Ha-bermann sta pisala zborničnemu predsedniku dr. Grossu: »Z ozirom na okolnosti, ki kažejo, da se namerava ponoviti absolutistično vladanje, kar bi preprečilo državljanske in politične pravice in zadelo vse prebivalstvo ne glede na narodnost, je neobhodno potrebno, da se precej skliče parlament: edino mesto, ki nadzoruje politične in državljanske pravice vseh na-rodov. Podpisano načelstvo Češkega svaza, ki zavzema strogo parlamentarno in ustavno stališče, si dovoljuje najuljudneje pozvati Vašo ekscclenco, ki sle zdaj v prvi^ vrsti predstavitelj parlamenta: oodvze-mite precej vse korake, ki so potrebni za zopetno sklicanje parlamenta in da bo pričel zopet normalno delovati, kar je tembolj potrebno, ker so socialne, gospodarske in aprovizacijske potrebščine vedno bolj kritične in zahtevajo sodelovanja vseh političnih in gospodarskih činiteljev, da se olajša usoda narodom, ki težko trpe. Vpoklic predsednikov vseh klubov bi podpiral akcijo Vaše ekscelence.« -f Rumuni pri ministrskem predsedniku. Dne 1. t, m, sta se oglasila pri ministrskem predsedniku načelnik rumunskega kluba dvorni svetnik dr. vit. pl. Isopescul-Grecul in podpredsednik poslanske zbornice dvorni svetnik Simionovici. Poslanca sta izrazila nujno željo, naj se čim preje skliče parlament. V imenu bukovinskih Rumunov sta izrazila željo, naj se tisti del Moldave, ki glasom bukareškega miru pripade monarhiji ob voglu treh dežela, priklopi Bukovini in s tem avstrijskim deželam, katero željo naj blagovoli ministrski predsednik predložiti cesarju. Nato sta poslanca naštela glavne želje in pritožbe bukovinskih Rumunov: Uredi naj se nemudoma šolski pouk in v to svrho odpusti vpoklicano učiteljstvo, ker utegne drugače mladina docela podivjati. Ukrene naj se potrebno proti navijanju cen, da se izboljša prehrana. Odpravi naj se pisemska cenzura, ki zavlačuje trgovsko poslovanje. — Ministrski predsednik je obljubil, da bo vlada izražene želje natančno proučila in najblagohotnejše upoštevala. + Ertl vpokojen, Sekcijski načelnik, bivši voditelj poljedelskega ministrstva, dr. Ertl, bo vpokojen in prevzame vodilno mesto v družbi za preskrbovanje mesa. Za sekcijskega načelnika »ekscelenca« ni več dovolj zdrav, za dobro plačano mesto bo pa »penzionist« sposoben. Tako sc vlada v Avstriji. + Avstrijsko-ogrski-srbski posvet v Bernu. V Bernu je zborovala od 28. majnika do 1. junija konferenca zastopnikov avstrijsko-ogrske in srbske vlade. Podpisali so dogovor, ki se tiče povratka invalidnih vojnih ujetnikov domov. Dogovor morata potrditi še obe vladi. + Wekerle je prišel 2. t. m. na Dunaj, da se posvetuje z Burianom, predno odpotuje v Berlin. -f Ogrska volilna reforma. Ogrski parlamentarni odsek za volilno reformo nadaljuje podrobno razpravo o volilni predlogi. Poročevalec posl. Czizmatra je 1. t. m. predlagal, da morajo tudi industrijski delavci bodisi potom izkušnje ali pa z izpričevalom dokazati, da znajo čitati in pisati. Poslanec Polonyi je izjavil, da potrdilo o tem znanju ne zadostuje. Grof Tisza je tudi izjavil, da sc mora prepustiti kompetentnim odborom, da taka potrdila sprejmo ali zavržejo. Dr. V/ekerlc je naglašal, da oblasti nikdar ne jemljejo na zapisnik nerešenih stvari. Tisza je odvrnil, da potrdila mnogokrat niso zanesljiva. -f- Gro! KaroIyi proti zvezi z Nemčijo in za samoodločbo narodov. Tc dni se je vršil v Velikem Varadinu velik shod radikalne stranke, na katerem je govoril grof Karolyi. Na tem shodu jc nastopil javno proti vsaki zvezi z Nemčijo, ker pomeni zveza Ogrske z Nen tv 'o politično in gospodarsko suženjstvo Mažarske, Obenem se je i. vil tudi za samoodločbo narodov, -f Asscciazione Politica Adriatica jc 1, t, m, sklicala v Trstu skupno sejo »raznih korporacij in zadrug«, da zavzemo stališče proti posl, dr. Conciju radi njegovega obiska v Pragi, Sprejeli so naročeno resolucijo, v kateri obsojajo dr. Concijevo udeležbo na praških slavnostih in njegove izjave. Zborovalci odklanjajo vsako politično dejstvovanje, ki bi njih stališče nasproti vladi oškodovalo in zagotavljajo ministrskem predsedniku svojo lojalno vdanost do države, — Iz tega protesta Jadranske politične družbe bodo tisti, 1;? nc poznajo razmer, morali sklepati, da jo poslanec Conci veloizdajniško dclo\ d v I ragi ter razdiral temelje drŽave. Zato i« potrebno opomniti, da j« Conci vod^elj tridentskih italijanskih katoličanov, konservativec in tako daleč od kakega ireder-tizmu kakor Assoziazione Politica od .Če-Ije, da bi sc sprla z nemško duna;xko vlado. Berlinsko časODisje proti avstrfoki rešitvi vpraSanja Poljske. Berlinsko časopisje se peča s poročilom »Zeit«, da jc v ospredju razprav vprašanje Poljske v av-»tnjskem smislu. Berlinski sotrudnik I'.io vojno posojilo in razne patriotične iene kakor Rdeči križ itd. Debata je zelo burna. Listi le malo poročajo o Ko bi se imelo pričeti napovedano predavanje o vojno-posojilnem zavarovanju, so zborovalci kratkomalo zapustili dvorano in večina je odšla pred deželni dvorec, da tam vsaj malce podemonstrira zoper Jugoslavijo ter si tako ohladi jezo, ki so jo prej kuhali zoper deželni odbor, kateri tako mačehovsko skrbi za svoje varovance — nemške učitelje! — Učitelji okraja Špital so posebej sklenili, da odklanjajo agitacijo za 8 vojno posojilo, da nočejo več zbirati za Rdeči križ, vojno in mladinsko oskrbo. Nemški učitelji so torej tudi zoper mladino! Pač pa hočejo pridno agitirati za novi dnevnik, ki ga namerava izdajati vsenemško društvo »Deutsche Einheit« v Beljaku. k Celovška porota. Drugo letošnje porotno zasedanje sc prične v ponedeljek, dne 10. junija. k Čebele vzrok smrti. V Prajteneku v Labudski dolini so binkoštni ponedeljek čebele šiviljo Marijo Maurcr, ko je lovila mladi roj, opikale tako močno, da je kmalu potem umrla. Primorske novice. p Slovenski župani in laščina. Iz Gorice nam poročajo: Pri goriškem okrajnem glavarstvu je urad za vojaške podpore, v katerem so skoro sami Slovenci. V urad prihajajo slovenski župani, ki skoro dosledno nagovarjajo in govore v 1 a š č i n i. Ali jih še ni vojska zmodrila? Ali bi radi še nadalje tlačanili tujcu? Ljudstvo se bori za svoje narodne pravice tudi po uradih, slovenski župani pa s svojo govorico napeljujejo vodo naravnost na mlin naših narodnih sovražnikov. p Lokve. Ponesrečila se je mati č. g, žup. upr. Butkovičaj na povratku iz Gorice je padla pod konje in voz. Zdravje se ji polagoma vrača. p Državni poslanec Fotl (Wien I., Parlament) prosi, da se mu naznani sedanji naslov Stankota Obljubek iz Krasnega. p Klic po pomoči. V Slovencu z dne 25, maja čitam, da je zgornjeavstrijski deželni glavar prosil ministrskega predsednika Seidlerja, naj bi vlada pomagala stra-dajočemu učiteljstvu. Ministrski predsednik je izjavil, da je vlada pripravljena dovoliti deželam 50 odstotkov predujema za leto 1918. Ljudje božji, pomislite v kakgnih razmerah je goriško učiteljstvo! Od oktobra 1917 nismo dobili niti vinarja draginjskih doklad, vsaj tolminsko učiteljstvo ne. Gornjeavstrijsko učiteljstvo je gotovo dobilo že izplačan državni prispevek iz leta 1917., pa sedaj dobi še predujem za leto 1918. Mi pa, kar nam postavno gre iz leta 1917., ne dobimo še Bog ve koliko časa. Zadnji čas so nas potolažili s tem, da je denar še pri ministrstvu. Kaj pa mislite, dr. Faidutti? Poživljamo Vas, da se ganete ter napravite potrebne korake, da se nam v najkrajšem času izplača prispevek iz leta 1917. Učiteljstvo ne more živeti ob zraku in vodi. Smo že tako fizično izčrpani, da komaj stojimo na nogah. Ali hočete, da Vam učiteljstvo tako opeša, da Vam ostanejo samo jetične sence? Poživljamo naša društva, da store takoj svojo dolžnost ter podrezajo, da se nam v najkrajšem času nakaže državni prispevek iz 1. 1917. Tolminsko učiteljsko društvo naj se tudi že enkrat vzdrami, saj spi že pet let! Ker nas je vse zapustilo, prosimo čislani Jugoslovanski klub, naj se malo zanima za nas, saj smo tudi mi ljudje in hočemo živeti. Stradajoče učiteljstvo. p V čakalnici na postaji Sv. Lucija-Tolmin je ponoči 19. maja neka oseba pomotoma vzela moj zavitek, v katerem sem imel važne osebne listine. Prosim dotično osebo, naj mi proti dobri nagradi pošlje zavitek na iz listin razvidni naslov: A. L. p. Idrija št. 161, Kranjsko. Prosvefa. pr Izdanja »Matice Hrvatske« za leto 1917. Knjige »Matice Hrvatske« za 1, 1917 (III. kolo) so dovršene in se razpošiljajo. Vsega je četvero knjig, in sicer: 1. Krsto Pavelič: Življenje in pesniška dela Franje Markoviča. Ilustrirano z 8 slikami. Natančna in kritična monografija velikega hrvatskega pesnika. 2. Mirko Jurkič: Iz Za-vršja. Črtice in povesti iz zapadne Bosne z ilustracijami Gabrijela Jurkiča (113 slik in naslovna slika v barvah: selo v Zavr-šju). 3. Mime. Povesti. 4. Dr. Fran Buba-novič: Slike iz kemije. Ilustrirano s 57 slikami. Četudi se je tisk in oprema knjig izredno podražilo, je vendar ostala članska cena za vse štiri knjige 6 K, le na račun odprave, poštnine in naraslih stroškov je določen donesek 2 K; za člane v Zagrebu, ki dvignejo knjige v uradnih prostorih »Matice Hrvatske« 1 K, Potemtakem stanejo redna izdanja za člane izven Zagreba 8 K, za člane v Zagrebu pa 7 K; za Slovence, ki so člani »Slovenske Matice«, 6 K. Vezava knjig III. kola stane 7 K. — Poleg teh rednih knjig sta izšli kot izredno izdanje: 1. Petar Preradovič: Izbrane pesmi. Knjigo je umetniško opremil Lju-bomir Babic. Za člane 5 K, vezava 3 K, odprava in poštnina 1 K (ako sc naroči posebej). 2, Lazar Lazarovič: Izbrane po- vesti, V tej izdaji je 8 najboljših povesti velikega srbskega pesnika s književno študijo Jovana Skuliča. Za člane 4 K, vezava 2 K, odprava in poštnina 1 K (ako se naroči posebej). Dokler traja razpošiljanje III. kola, se poedine knjige tega letnika posebej ne bodo prodajale. Člani poverjeniki so dolžni, da se sami prijavijo za knjige in točno označijo naslov, ako bi v kakem slučaju ne dobili naročilnice. Zagrebški člani morejo dvigati knjige vsak dan razen nedelj in praznikov od 8. do 12. ure dopoldne in od 3, do 6, ure popoldne v prostorih »Matice Hrvatske« (Matičina ulica štev. 2). Izkaz vseh knjig, ki jih ima »Matica« v zalogi, se pošlje na zahtevo zastonj. Mno gospodarstvo. g Osmo avstrijsko vojno posojilo. Upravni svet Ljubljanske kreditne banke je sklenil subskribirati za lastni račun' 1,000.000 K osmega avstrijskega vojnega posojila. Do sedaj je podpisala Ljubljanska kreditna banka za lastni račun na vojno posojilo K 6,050.000.—, g VIII. vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani se je prvi dan podpisovanja podpisalo vojnega posojila: Deželna banka za lastni račun pol milijona kron; dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar kranjski 10.000 K; Ignacij Mrcina 1.000 K; dr, Franc Drganc 10,000 K; Josip Božič 100 K. Za nadaljne prijave se priporoča Kranjska deželna banka v Ljubljani, deželni dvorec, Liisblianske novice. lj Šentpetersko prosvetno društvo otvori jutri v torek dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih slovesno svojo na novo urejeno društveno knjižnico, O oomenu knjižnice govori g. prof, dr, Debevc Josip. Spored obsega nadalje de-klamacijo, pevske in orkestralne točke. Vabimo vas člane in članice, prijatelje in bratska društva, da se udeleže tega domačega slavlja. Naša organizacija v Ljubljani je nujno potrebovala knjižnico in bo želeti, da si še druga društva osnujejo knjižnice. lj Sestanek katehetov bo v sredo, dne 5. junija ob šestih zvečer. — Razgovor o prireditvi veroučne knjižice za prvence po metodi in v okviru Pichlerje-vega osnutka, lj šentjakobsko prosvetno društvo obvešča obiskovalce hrvaškega kurza, da bo v sredo zopet redni pouk ob četrt na 9 zvečer, lj Peganova zastava na kazini. Kazina je razobesila orjaško zastavo v Pega-novih barvah. Na deželnem dvorcu je še doslej niso razobesili, A pravico imajo. lj Obrtno gibanje meseca aprila v Ljubljani, Meseca aprila je pri mestnem magistratu priglasilo svoj obrt 16, odgla-silo pa 10 strank. Priglasili so: Marija Ba-log, Ahacljeva cesta 10, prodaja živil, sadja slaščic in galanterijskega blaga. Josipina Bajt, Sv. Petra cesta 22, trgovina z drobnim in galanterijskim blagom ter vojaškimi potrebščinami. Marija Slemenšek, Emonska cesta 10, trgovina z mešanim blagom. Minka Podiogar, Stari trg 3, žensko krojaštvo. Fran Vokač, Šelenburgova ulica 5, trgovina z mešanim blagom. Viktor Henrik Rohrmann, Sv. Petra cesta 28, trgovina z deželnimi pridelki, rastlinjem in vegetabilijami. Rok Bozzini, Cesta na Rožnik 41, trgovska agentura, Fran Šuštar, Dolenjska cesta 12, trgovina z lesom. Karel de Gregorio, Poljanska cesta 17, trgovska agentura. Anton Koritnik, go-stilničarski in krčmarski obrt na Dunajski cesti 2, dtto. lit. b in c dtto. prevažanje oseb z omnibusom. Leopold Drame, Rožna ulica 41, žaganje drv z uporabo motorja, Davorin Zdravič, Sv. Florijana ulica 4, trgovina z mešanim blagom na debelo, izvzemši živila in krmila, Ana Mušič, Šelenburgova ulica 6, trgovina z glasbili in potrebščinami za glasbila. Emu Kavčič trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38/5 obrt. reda omenjeno blago, Šelenburgova ulica 7. — Odglasili so: Roza Rohrmann, Sv, Petra cesta 28, trgovina z vegetabilijami. Ivan Pajsar, Cesta na loko 22, izdelovanje kiselne in trgovina z deželnimi pridelki, Katarina Ciglič, Stritarjeva ulica 7, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem, Alojzija Zupančič, Žabjek 7, trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38/5 o. r. omenjeno blago. Valentin Ur-bančič, Resljeva cesta 1, trgovina z meš. blagom, izvzemši živila in krmila. Ivana Gerstner, Dunajska cesta 2, gostilničar-ska in krčmarska obrt, dtto. kavarna in hotel, dtto. prevažanje oseb z omnibusom. Alojzij Polanjko, Frančevo nabrežje 21, čevljarski obrt, Fran Šturm, Velika čolnarska ulica 13, prevozniški obrt, LjKMioDsko oproviziijl a Gostilničarji in zavodi prejmejo goveje meso v torek, dne 4. t, m, popoldne v cerkvi sv, Jožefa od 2,—-4, ure. uoijeno ii! nu.uiuu. Zgubila se je včeraj v vrhniškem vlaku ženska vrhnja jopica. Dotični gospod, ki jo je vzel, naj jo vrne proti dobri nagradi pri vratarju deželne bolnice v Ljubljani. Zvišanje cen za klavne prašiče. V bodoči seziji za klavne prašiče se bodo cene zvišale približno za polovico lanskih cen za klavne prašiče. Dotični predlog leži sicer pri c. kr. poljedelskem ministrstvu na Dunaju, vendar pa je brezdvomno, da bo ministrstvo temu predlogu ugodilo. Zato naj rcjci rede kar največ prašičev za zakol ter se naj ne omeje le na rejo za lastno potrebo. Po deželi je razširjeno napačno mnenje, da za plemenske prašiča ni maksimalne cene. Še danes je v veljavi ukaz c. kr, deželne vlade z 7. avgusta 1. 1916, glasem katerega so pujski v starosti do 3 mesecev plačevati po 8 do 12 K kg žive teže, h kateremu znesku se sme pribiti pri prašičih za pleme še 25 odstotkov. Predlagano je tudi zvišanje teh cen, predlog pa še ni rešen na Dunaju. Opozoriti je treba na to dotičnike, ki prodajajo ple« menske prašiče za naravnost nezaslišane cene, dasi se mora priznati, da so stara maksimalne cene res prenizke. Naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli ne« čuveno navijanje ccn pri plemenskih prašičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmernih cenah. — Kranjska deželno mesto za vnovčevanje živine t Ljubljani. Švicarska živina. »Kranjsko deželne! mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani* naznanja tistim živinorejcem, ki so naro* čili švicarsko živino, da bo prišla švicart ska živina na Kranjsko šele meseca avgu* sta t. 1,, ker prej izvoz iz Švice ni mogoč, Gospodje in dame v javni družbi imajo priliko za patriotično delovanje, t, \ nabiranje prijav za vojno posojilo potonj vojno-posojilnega zavarovanja. Zelo ugo< dno. Glavna poslovalnica »Anker«, Grad dec, Raubetgasse 20. Potrta najgloblje žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem pretužno vest o prezgodnji smrti mojega predragega soproga, gospoda lasa ^ ključar južne železnice kateri je po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenU za umirajoče, včeraj dne 2. junija ob 5. uri zjutraj v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika s« vrši v torek, 4. junija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Škofja ulica štev. 3 na pokopališče k Sv, Križu, Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predragega pokojnika priporočam v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 3. junija 1918. žalujoča soproga Marija Kovač. 4ir' zaa&R ensp > v •> Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljencga, edinega sina in brata, gospoda IV fina Doklerja mediclnca, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. primariju dr. Jenkotu in drugim gg. zdravnikom medicinskega oddelka deželne bolnice, ki so lajšali predragemu rajnkemu mučno trpljenje, ter čč. sestram usmiljenkara za požrtvovalno postrežbo. Zahvaljujemo sc darovate-ijem krasnega cvetja in vsem, ki ro spremili nepozabnega pokojnika k prezgodnjemu grobu. Področje 2. junija 1918. II I T4 DOKLER. (eventuelno tudi i I^HF 1 y cerkvcnik), inva- ! * B ■*.«: .'i ii e v,. S Ud z neopaženo hibo, samski, ~ ; išče mesta. : Cenj. ponudbe pod >-ZANE3LJIV« na upravništvo »Slovenca«. 1870 ia ? jori o £s"Iss se odda V najem. — Ponudbe sprejema do 1. julija 1918 POSOJILNICA V CELJU. 1883 V NAJEM ali tud! NA RAČUN v Ljubljani ali na deželi VZAMEM h kateri bi pripadal hlev in nekaj zemlje za rejo ene krave in par prašičev. — Cenjene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod itev. 1875. ZAMENJA SE IiaSa m fcromplr Naslov pove uprava lista pod Stev. 1877. Stranka, ena oseba, išče primernega sfaiie^asMiia, s mmnia Ponudbe na upravo pod: »AVGUST« 1817. SPREJME SE kontoristiinfa zmožna stenografije in knjigovodstva. Ponudbe na poitni predal 136 Ljubjjana. I869 KUPIM Mi® g wt©soni V Ljubljani ali bližnji okolici za 30.000 K do 50.000 K. — Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod: »TIHI DOM«. 1863 Hiša z mlom ali nas Um pesEifuom "^t bl'.zn železniške nostaje na Gorenjskem ali Dolenjskem SE KUPi takoj. Ponudbe s ceno na upravništvo »SLOVENCA« pod: »Pri žcleznici«. m te takoj sprejmeta za trgovino s papirjem in galanterijo. Vstop takoj. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Marljivost 1888«._ sprejme tvrdka JOS. ERRATH, Mokronog, Dolenjsko. SPREJME SE več ffii GliSilf »ventualno invalidi ali dopustniki. Hrana in stanovanje preskrbljeno. — Poizve se: Rimska cesta 1868 štev. 11, Ljubljana. i hrano in stanovanjem. — Valentin Ferjan, 1874 pošta Javornik št. 17, Gorenjsko. iy> v » jr • „ t)t Vv -A>,.? .IX A CAr I triletno prakso, zmožna obeh deželnih jezikov, ŽELI SLUŽBE v mestu ali na deželi. '5SC Cenjene ponudbe na A. E., Zavod sv. Marte v 1876 Ljubljani. Streliška ulica št. 2. Sprejme se poštena, izurjena na graščinsko posestvo na Dolenjsko. Nikakcga čakanja na živila, dobra plača, dobra oskrba. —-Osebno se lahko predstavi na Dunajski cesti itev. 25, I. nadstropje, v Ljubljani; pismena vprašanja pa naj se pošljejo na graščino (Neustein), poŠta Radna r,a Dolenjskem. IŠČE SE lice, umiri, sliraice, čistilniki, sadni mlini, vinske in sadne stiskalnice, čistilne uiletilnice ter drugi poljedelski stroji se lahko naročajo ter vzorec ogleda pri FR ANC HITTI Ljubljena, Martinova ccsta 2. Več mladih 1791 pBemeits-^ih prašičev ima na prodaj JOSKO JEBAČIN, Dolenjska cesta, Ljubljana. _____ iz Narina Dri Št. Petru r.a Krasu dne 24, maja A W W> ■-"-«!• r-raV f» 8 stara 7 let, ki ima na rebrih zastriženo znamenje K. V. Prosi se, da bi tisti, kamor se je zatekla, ali kdor jo najde, to naznanil posestniku Ivanu Kaluža, Narin 10, p. Nadanjeselo, proti nagradi. Št. ad 7740 ex 1916. 1816 Meseca junija 1918 se bode vršilo v Mestnem domu vsak četrtek popoldne ob 3. uri javno brezplačno ccpljenjc proti kozam. Za Spodnjo Šiško v torek, 4. junija y ljudski šoli, Gasilska ulica 242. Za Vodmat v ponedeljek, 3. junija v mestni jubilejni ubožnici. Za Barje v sredo, 5. junija v barjanski šoli. Vsakikrat ob 3. uri popoldne. Poživljajo se resno vsi starši, kojih otroci že niso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k pregledu cepljencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se izroče tudi spričevala o cepljenju, ki so pri sprejemu otrok v ljudsko šolo potrebna. Z ozirom na nevarnost, ki preti v sedanjem času glede nastopa koza, opozarja podpisani mestni magistrat, da je cepljenje proti kozam najuspešnejše sredstvo zavarovanja proti tej bolezni, ter nujno poživlja vse one. ki še morda niso bili nikoli cepljeni in vse tiste, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se sedaj dajo cepiti, oziroma nanovo cepiti proti kozam. mestni sfs?2sp««žrgst llnblfsgisfcfi dne 16. maja 1918. Opravilna štev. A I 1514/16-25! 1828 Prostovolina sia flfia nepriiči. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani so po prošnji dedičev Franca Burgerja iz Spodnje Šiške št. 136 na prodaj po javni dražbi sledeče premičnine in nepremičnine, in sicer: a) premičnine, obstoječe iz raznega pohištva, ene zlate ure z verižico v skupni vrednosti 370 K; b) nepremičnine vi. it. 322 k. o. Spodnja Šiška, t. j. hiia št. 136 v Spodnji Šiiki (tovarna za stavbeno in pohištveno mizarstvo) z delavnico in dvoriščem ter gospodarskim poslopjem z vsemi tovarniškimi stroji in pritiklinami vred ter travnik pare. št. 1712, za katere se je ustanovila izklicna cena v znesku 1O0.000 K. Dražba se bo vrši'a dne 13. junija 1918 ob 9, uri dopoldne v Spodnji ŠiSki it. 136. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. notarju Antonu Galletu v Ljubljani. C. kr. okrajno sodišče Ljubljana, oddelek I„ 15. maja 1918. figg ES IBS 1885 (sobarica) za prvovrstni hotel v Trstu se išče. Pogoj: slovenščina in nemščina. — Ponudbe na er.c :čno pisarno Kari Schmelzer v Trstu. Takoj prodam po nizki ccni oziroma zamenjam la cigarete ali tobak moško dobro ohranjeno in elegantno Cenjene ponudbe od 3. do 5, ure popoldne v treh ineh na Kongresnem trgu št. 8, I. mdstr., desno (vhod v Gledališki stolbi 3). Sprejme se im pršili pi 1886 tštaneor) proti dobri plači za takoj. — Vpraša sc v Flor-janski uli i štev. 11, L nadstrenje, Ljubljana. se sklepa isto kakor pri prejšnjih izdajah potom našega vojno-po-sojilnega mm- cms-cmpm^i^s^a^ssii^^mu^r: aaessaa po najugodnejših pogojih. n fcelef. 1*96' i RauSserg. 2$ Poizve se: :lstr. 1841 t ooom teunov star-mu o l POLJANSKA CESTA ~ KUPIM eno ali dve . ;oti m? teJifi hran* Naslc na upravništvo »Slovenca« pod Stev. M55. Izdaia kpnzorcii »Slovenca«. Za Kranjsko: višji nadzornik Lcaspold Grttnfeld, Ljubljana, Prisojna ulica 1. Zahtevajte nsaie prospekt©, ki jih rade volje dajemo tukaj kakor tudi vsi naši zastopniki in naša voj noz avar oval n a po d p i valna mestu. 1 nraBEmasans ki rna morda tudi nekaj kuhali, sprejme sc takoj v službo r. dobro plačo in hrano. Opravljati so samo lahka dela v hiši in na yrtu. Ponudbe na upravo tega lista pod »Pridna dekla 1850«. se dobi ter sc s p r c i m e ] o pri tvornici cementnih izdelkov It 1651 Jos. Cihlar Ljubljana, Dunaja a ccsta 67. i Zamenjata se za živila, eventuelno prodasta ^ te . z nočnima omaricama, z modroetma na peresih in modrocema J/S®> dne 5. junija ob 11. uri dopoldne. 1835 Poizve se: TRNOVSKI PRISTAN St. 14 V LJUBLJANI. Razpošiljam v večjih in manjših množinah v različnih barvah po povzetju ali proti predplačilu s slovenskim navodilom v zavojčkih za y> kg in li kg blaga pobarvati, in sicer sc rabi: 4 zavojčke za 1 žensko ali 7 zavojčkov za 1 moiko obleko. I. vrste za % kg od 50 do 100 zavojčkov po K 1'— II. vrste za VK kg od 50 do 100 zavojčkov po K —'80 III. vrste za V£ kg od 50 do 100 zavojčkov po K —'70 Zavojček z % kg. 7 zavojčkov za 1 žensko ali 10 zavojčkov za 1 moško obleko. I. vrste za % kg od 50 do 100 zavojčkov po K—'60 II. vrste za kg od 50 do 100 zavojčkov po K —'40 Trgovcem primeren popust. KUPUJEM tudi razna poljska in vrtna semena ter vseh vrst gozdna zelišča, kakor: malinovo, robi-dovo, jagodovo perje, trSlikovo lubje, lipovo crcije, nrnikove in sladke korenine, kimclnovo ali kumno seme itd. Vsak nabiralec naj zahteva od mene cenik od vseh zelišč. 1851 Trgovcem priporočam najboljfe REPNO SEME letošnjega leta. J. Inkzmlič. Mršfs, SfraaislsD. cnonadstropna, s trgovskimi prostori in prodajal-niško opravo, zgrajena pred nekaj leti, v jako dobrem stanu v Višnjigori. Poleg hiše se nahaja vrt za zelenjavo z obširnim sadovnjakom in lastnim vodovodom ter druga poslopja za rejo živine. — Plačilni pogoji zelo ugodni. Pojasnila daje tvrdka A. KUŠLAN, Ljubljena, Karlovska cesta St. 15. zatre čudovito naglo W WW Vzorčna < teklenicaK4-—, velika steklenica :»*16—, brizgalnica K 2'—Dobiva se povsod. — Glavna razpošilialmca: Lekarna pri upanja Pecs,Ogrsko (Apotheke zur »Hoitnung«) srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Povečane slike da naravne velikosti, kakor {udi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 34a. Kupujem: les za farne od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na nt, smrekovo lubje | lansko in čreslo I letošnjo, kostanjev Ses ) od 10 cm hrastov les f naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino ln navedbo roka za oddajo. VINKO VABSC, Žnlec 9, Južno štajersko. Kulantno poslovanje. TakojSnjo plačilo proti duplikatom. : mr. loterija 1 miVcn kron v gotovini C. kr. avstr, bre* s odbitka ) razpošilja OSET, pošta GUŠTANJ, Koroško. Razpošiljamo srečko za I. razi', žrebanje 11. in 13. jimija 1918. Vs 5 K, \ 10 K, 1/a 20 E, Vi 40 K. a položnico in prosimo naročil—tudlzbojišča — naglo po dopisnici, ker je popraševanje veliko, Ferdinandov« — ulica 37 — Večji dobitki so bili zadeti pri meni: št. 72.747 K 100.000 — 6t. 15.807 K 10.000 „ 72.703 „ 10.000 - „ 72.776 „ 10.000 BJES Krasilsfra claleBe^a podružnica n. n, deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Spanje TerestJ® cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otrobih dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. J^ven zavod. Absolutna varnost. Niske premije. Prospekti zastonj in poštnine prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Ljudska posojilnica rog. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani sprslema prilaoe na _ s osmo 5112 0 J o avstrijsko vojno posojilo ™ po DtošaBlienih pogspU. tako da stane noratafi^lk K IOO'-: I. davka prosto 51, "1» amortizacijsko državna posojilo M li. Ma prosto 5VI« ^ 1. septembra 1923 odpovedljive i!ržavne zakladnice K 05-50. Lastniki r.smegn vojnega posojila bodo imeli prednost prod vsemi drugimi pri naknpn predmetov, ki jin bo vojna uprava Koncom voine prou.ua. Plačalo so bode s tem vojnim ——-----jjjosoiiiom po podpisat ccm. Efsy~ Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila so sprejmejo« brezplačno shrambo in opravo. priporočam po znano 11 zkih canab svojo zalogo zvezd vseh vrst port portepejev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev kupci pasov čepic rokavic ovojnin gamaS usnjenih gamaS vojs>£Hega snkoa ejjai. j,U".na gi-m.iot vseh vrst in pritiklSn zgotovlj, umlorm dežnih plascev uotuhasllh vreč luuuftov vseh vrst čepic znakov rož za čep'c9 ovratnikov vseh toaletnih in gnlan eri)r.hih predmetov glavnikov krtač mila zobne pasto brllantlne pudia Instrumentov za noh o parfumov ogiotiat brivskih aparatov potnih necessaircjev rocntb kovčekov velikih in mai li 8133