PRIMORSKI DNEVNIK
P°fLllna Platana v gotovini	o	C	1*
Abb postale 1 gruppo “ V0D3 OO lir
Leto XVn. - Št. 295 (5069)
TRST, sreda 13. decembra 1961
Zasedanje^	zahodnih	zunanjih	ministr
Nov veto Francije proti SZ zahteva izročitev gen.
pogajanjem
Heusingerja
Dean Rusk bo skušal danes prepričati de Gaulla, da popusti - Sovjetska vlada je izročila ameriškemu poslaniku noto, s katero zahteva izročitev predsednika stalnega vojaškega odbora NATO Heusingerja kot vojnega zločinca
PARIZ, 12. — štirje zahodni zunanji ministri so nadevali danes ves dan posvetovanja v zvezi z Berlinom, toda se niso mogli sporazumeti. Prvotno je bilo ^ločeno, da bodo posvetovanja zaključena popoldne, Potrebna pa je bila tudi večerna seja, ki je bila tudi
°*ezuspešna.
Po večerni seji so objavi---------------------
11 naslednje sporočilo: eštir-j[e zunanji ministri so končali svojo izmenjavo misli 0 nemškem in berlinskem vPrašanju. štirje zunanji ttnnistri so se sporazumeli 0 poročilih, ki jih bodo Predložili jutri atlantskemu svetu. Poročilo o tem bo dietno objavljeno ob zaključku zasedanja NATO.«
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil,
S® so se ministri sporazume-da bodo zahtevali od Hru-?ceva pojasnila o njegovih iz-lavah v Moskvi na kongresu svetovne sindikalne zveze in a Djavah sovjetskega poslanica Menšikova v Washingtonu. ra.to je mogoče, da bo ameri-poslanik v Moskvi Thompson dobil nalogo, naj poizveduje prj Hruščevu.
..Omenjeni predstavnik je da-0e izjavil, da bodo na zasedanju NATO podali štirje ministri vsak svoje poročilo.
.Predstavnik nemške aeiega-je izjavil: »Lahko reče-o?0. da je zahodna fronta o-stala enotna. Nemška delega-C1ia ni nezadovoljna in nima vzroka misliti, da drugi so». bodal je, da so se ministri sporazumeli o poročilih, ki j,'1) bodo podali jutri svetu "ATO glede Nemčije in Berlina. Sporočil je, da bo svet "ATO začel jutri svoje zase-anje s proučevanjem berlin-skega vprašanja.
-Zvedelo se je, da je imel ®an Rusk danes dolg telefoniji razgovor s Kennedyjem.
.“Utri se bo sestal z de Gaul-itH ti,
'm in ga bo skušal prepriča-■ naj popusti. Domnevajo, de Gaulie ne bo pooblastil kancoske udeležbe pri pobudah za nove stike z Moskvo, Joda ne bo nasprotoval morebitni ameriško - angleški pobudi.
Ameriški predstavnik je po ^0Poldanski seji izjavil, da so ?anes ves dan govorili o Bernu, ni pa povedal nič dru-J*Sa. Zahodnonemški zunanji [Pmister Schroeder pa je na •akovni konferenci izjavil, da o še vedno težave glede po-opka o razgovorih v zvezi . Berlinom. Pripomnil je, da Bo	ministri doseči
j P°ln sporazum in ne spre-j)** sklep na podlagi večine, šk -’e’ ie zahodnonem-r5° stališče glede Berlina po govoru Adenauerja s Ken-j .dyjem nespremenjeno. De-5	.-1e, da bi se razgovori s
•^vjetsko zvezo lahko začeli, 2aj m »sovjetska vlada pokala razumevanje«. Na zadeven, vt?rašanje je minister odda	da s’ ne uPa trditi,
bod ° ,sedanji spor med za-nimi zunanjimi ministri v na sedanji konferenci -farizu.
]ia- Poučenih krogih ugotoviš ?• da so težave nastale, ko ijt /sncoski zunanji minister biih nasprotovanje sleherni* Poizvedovalnim razgovora s sovjetsko vlado o Perij : Rusk pa je poudarjal,
mo razgovori zahodnobeilin-skega župana Brandta, ki je prišel danes v Pariz, s štirimi zunanjimi ministri. O razgovoru z de Murvillom je Brandt izjavil, da, je francoski zunanji minister izrazil »na zelo ganljiv način razumevanje za vprašanja Berlina in razdeljene Nemčije«.
Ameriški državni tajnik D. Rusk se je danes popoldne sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Segnijem, ki je prišel danes v Pariz, da se udeleži zasedanja atlantskega sveta in šestih zunanjih ministrov evropske skupnosti.
Skupščina zahodnoevropske zveze nadaljuje delo. Jutri bo govoril Brandt. Na današnji seji so govorili o evropski varnosti. Uradno poročilo o današnji seji pravi, da se je poveljnik kopenskih sil za Srednjo Evropo general Speidel v svojem poročilu izrekel^ proti nevtraliziranemu področju v osrčju Evrope in je poudaril, da bi ustanovitev takega področja pomenilo »odreči se varnosti, ki jo je atlantska skupnost ustvarila za ceno velikih žrtev«.
Sovjetsko zunanje ministrstvo je izročilo danes ameriškemu poslaniku noto, s katero zahteva izročitev predsednika stalnega vojaškega odbora NATO v Washmgtonu nemškega generala Adolfa Heusingerja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Med drugo svetovno vojno je bil Heusinger načelnik sekcije za operacije nemškega glavnega štaba. Prepis note je zunanje ministrstvo izročilo tudi drugim poslanikom.
Načelnik tiskovnega urada v sovjetskem ministrstvu Harla-mov je na tiskovni konferenci izjavil, da je zločine Heusingerja ugotovila posebna sovjetska komisija, iki je vodila preiskavo o vojnih zločinih nemških nacističnih zavojevalcev, in to na podlagi dokumen. tov, ki so jih našli v arhivih hitlerjevske vojske, kakor tudi na podlagi ugotovitev med preiskavo.
Sovjetska nota pravi, da sovjetska vlada pričakuje, da bo. do ameriške oblasti aretirale Heusingerja in ga izročile Sovjetski zvezi, da ga postavi pred sodišče. «Primer Heusingerja, pravi sovjetska nota, spada v okvir sporazuma od 8. avgusta 1945 med SZ, ZDA, Veliko Britanijo in Francijo, ki se tiče sojenja in kaznovanja nemških vojnih zločincev.«
Sovjetska vlada obtožuje Heusingerja, da je bil osebno odgovoren za zločinsko dejavnost in za pripravljanje hitler.
jevskih napadalnih vojn proti evropskim državam. Nota pravi, da so bili vsi glavni dokumenti o teh operacijah pripravljeni z neposredno udeležbo Heusingerja, ki jih je tudi pod-pisal. Heusinger je pripravil načrte za napade na Sovjetsko zvezo, Francijo. Jugoslavijo, Grčijo, Belgijo, Nizozemsko in tudi na Švico ter za invazijo Velike Britanije.
Izjava pravi tudi, da je Heusinger nadzoroval izvajanje ukrepov o ravnanju s prebivalstvom na zasedenih ozemljih in o uvedbi režimov naklonjenih Hitlerju na teh o-zemljih.
Izjava pravi dalje, da je Heusinger osebno odgovoren
za umor sto povsem nedolžnih , sektorjih. Med vojno, 29. julija 1944, je bil Heusinger s
ljudi, in to 30. avgusta 1942 v Beli Rusiji. Izjava dodaja, da samo ta zločin zadostuje za strogo kazen. Pozimi 1943-44 je bilo ustanovljeno posebno poveljstvo za pobijanje partizanov in civilistov s plinom. General Heusinger je za to vedel, kakor je izjavil generalni polkovnik Jenecke, ki je bil poveljnik 17. nemške armade.
General Heusinger je sedaj v Parizu, kjer predseduje sestanku stalnega vojaškega odbora NATO. Heusinger je predsednik tega odbora od marca letos. Kot tak ima vpogled na strateške načrte zavezništva, toda nima neposrednih funkcij poveljstva na določenih
Hitlerjem v sobi, kjer je bil izvršen znani atentat, ko je eksplodirala bomba, ki jo je bil postavil von Stauffenberg. Heusinger je bil tedaj ranjen, prav tako kakor Hitler.
Kakor je bilo pričakovati, je predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva zavrnil obtožbe in pripomnil, da v teh obtožbah «ni nič novega«.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so sovjetske obtožbe proti generalu Heusingerju «groba in smešna propagandna spletka, ki skuša sejati razdor v NATO in diskreditirati atlantsko zavezništvo«.
5. kongres Svetovne sindikalne zveze v Moskvi
Santi je včeraj predloge CGIL
vnovič razložil za program SSZ
Še posebej je poudaril, da akcijska enotnost ne sme biti zgolj formalna in da mora zajeti delavce ne glede na ideološke razlike - Doslej je predloge CGIl podprl samo avstrijski delegat - Govor albanskega delegata
MOSKVA, 12. — Že osem dni traja razprava na V. kongresu Svetovne sindikalne zveze o boju za mir in miroljubni koeksistenci proti imperializmu in kolonializmu in o tem, na kakšni osnovi doseči enotnost akcije v sindikalnem gibanju.
Prvič v dosedanji razpravi je v nedeljo neki govornik odkrito podprl nastop
sekretarja italijanske Generalne konfederacije dela Novelle, ki je povedal več kritičnih pripomb k poročilu generalnega sekretarja Svetovne sindikalne zveze Louisa Saillanta. To je bil predstavnik Združenih avstrijskih sindikatov Horn, ki je dejal, da je bil Novel-lov govor pomemben in da ga Združeni avstrijski sindikati v bistvu sprejemajo.
Horn se je posebej strinjal s
iniiiniiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiKiiiintiiiiiiiiiiiiitMifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiilllil
Minimalni socialni program socialistov za zunanjo podporo vladi levega centra
Kongresna resolucija Scelbove skupine ^ljudskega eentrizma»:
KD ni le proti komunizmu, ampak tudi proti socializmu - Pa-store poudarja, da je ideološki argument proti sodelovanju s PSI le pretveza desnice - Stavkovno gibanje
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Gospodarska komisija PSI je določila okvirni minimalni program za zunanjo podporo socialistov morebitni vladi levega centra, ki bi morala nadomestiti sedanjo vlado po demokristjanskem kongresu v prihodnjem januarju. Program obsega osem točk in sicer: 1. nacionalizacijo električne industrije; 2. uresničenje deželne ureditve; 3. odpravo spolovi-narstva; 4. odpravo bančne tajnosti; 5. poostreno akcijo proti davčnim utajam in raztegnitev poimenskega značaja na vse vrednostne papirje in obligacije; 6-uzakonitev statuta za tovarniške delavce; 7. določitev minimalne mezde v kmetijstvu, in 8. skrajšanje dobe
šolskega načrta od 10 na 5 let in nobenih javnih sredstev zasebnim konfesionalnim šolam. Ta program bo najprej proučilo vodstvo PSI, nato pa ga bodo predložili v odobritev centralnemu odboru stranke, ki se bo sestal 9. januarja.
Prihodnja številka tednika «Vita» bo objavila celotno besedilo dokumenta, ki odraža stališče Scelbe in njegovih prijateljev okrog ((ljudskega cen-, trizma«. To stališče je dobro znano: s socialisti ni mogoča nikakršna oblika sodelovanja, dokler bodo sodelovali v sindikatih, krajevnih upravah in kooperativah s komunisti, ki so ((sovražniki demokracije«, in dokler bodo glede zunanje
politike zagovarjali nevtrali. zem; PSI se ni v ničemer spremenil v teh poslednjih časih in tudi frontizem med PSI in KPI je — kjer je to le mogoče — še vedno v veljavi; sodelovanje s PSI pa je tudi nemogoče ker krščanski demokrati ne nasprotujejo le komunizmu, ampak tudi socializmu; končno je sodelovanje s PSI nemogoče, ker se je KD obvezala pred svojimi volivci, da ne bo sodelovala s PSI, dokler bodo kakor koli povezani s komunisti. Scelba hkrati zatrjuje, da je KD tudi sama zmožna uresničiti potrebne socialne reforme.
S tem v zvezi pa je zanimivo, kaj je izjavil minister Pa-store v svojem govoru na pre-kongresnem zborovanju rimske organizacije KD (Pastore je eden vidnejših voditeljev
treba pustiti odprte ne-
ILe
je baje izjavil, da na-
ijVpjVa'° ZDA nadaljevati polila ania v Moskvi in da sv0j Predsednik Kennedy za htjd0 dolžnost voditi tako po-a>y, ker se čuti vezan pred javnostjo. Velika br:un!ia je to tezo takoj odo-•Vnnf..!11 zatem tudi Zahodna eija clJa, dočim jo je Fran-p odločno zavrnila.
mnenju diplomatskih 2(	bosta	nova	navodila
Ur- Thompsona verjetno pri-!ail da Kennedy in Mac Mil-tU- h® svojem sestanku na ptrr>udih. ti^daljšanje dela štirih zu-na Rh .ministrov je vplivalo Hi4S>Veoerni program. Dean 'ainn Se ni mogel sestati s 0Ji'jom NATO Stikkerjem. g0v°?,en! 80 bili tudi vsi raz-
ženske v Novem Delhiju demonstrirajo proti neprijateljski politiki Kitajske do Indije
Uto°ri. ki so bili določeni za večerje. Mogoči so bili sa-
'''''aoiiiiiiiiiiiiminniimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiii
Anglija in Belgija še dalje spletkarita Proti operacijam poveljstva OZN v Kongu
t‘rea‘ ABETHVILLE. 12.	—
Otavnik OZN je obtožil »'Uljeve vojake, da se po-*to» i i° razoroženih civili-*ot ščita pri bojih v Eli-^vuiu. Dodal je. da taka ovirajo operacije sil
Otavnik švedskega minici ?a obrambo je sporo-eii’sv„ J® neko švedsko reak-(il0 , Jetalo napadlo in uni-3y., “uzu Kolvezija eno od W\.k«tanšklh letal, ki so v napadla letališča v OS^bthUu. Letala OZN so CaJSJta tudi več transportov *«o«Hvih vojakov ia voj a«
ških vozil.
Zatrjuje se, da namerava Combe oditi v Rodezijo na sestanek z Welenskim in zahtevati od njega vojaško pomoč.
Nadaljujejo se tudi britanske spletke proti sedanji akciji OZN. Mac Millan je izjavil danes v spodnji zbornici, da je ravnanje OZN v Katangi še vedno »zmedeno« in da namerava njegova vlada zahtevati »nujna pojasnila«. Mac Millan je dal tudi razumeti, da še vedno obstaja spor glede tega z ZDA.
Mac Millan je skupno z ostalimi člani vlade predložil no-
coj v spodnji zbornici resolucijo, ki poziva glavnega tajnika OZN U Tanta, naj ustavi ogenj v Katangi.
U Tant se je danes razgo-varjal z britanskim državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Godberom in s stalnim predstavnikom Velike Britanije v OZN Deanom.
V belgijskem parlamentu pa je zunanji minister Spaak izjavil, da »če mora katanški tajni načrt opravičiti ofenzivne vojaške operacije modrih čelad, je jasno, da je argumentacija lažna«. Trdil je, da je bil belgijski protest ute-
meljen, in da OZN «vodi v Katangi vojaške operacije na res nečloveški način, pri čemer se ne dela razlika med civilisti in vojaki«. Parlament je izglasoval zaupnico vladi.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil. da se namenoma širijo številne zgrešene informacije o položaju v Katangi, in je ponovil, da ZDA podpirajo akcijo OZN v Kongu. Zatem je predstavnik izrecno obsodil angleško odločitev, da ne bo dobavila letalskih riomb za letala »Camberra«, ki jih uporabljajo sile OZN v Kongu.
j sindikalne struje ((rinnovamen-to democratico« KD. Proti tistim, ki se sklicujejo na to, da KD ne more sodelovati z marksistično in razredno stranko, ker je njena ideologija v nasprotju z ideologijo KD, Pastore pripominja, da tega argumenta niso nikoli uveljavili proti sodelovanju z liberalci, cigar ideologija je prav tako v nasprotju z ideologijo KD, in ki jo je večkrat obsodil tudi poglavar katoliške cerkve. Ideološki argument je po mnenju Pastoreja pri ((pretežni večinj nasprotnikov morebitne nove italijanske politike le pretveza«, za katero se skrivajo zelo konkretni interesi določenih gospodarskih krogov, ki so «do danes dejansko predstavljali zid, ob katerem so se razbili vsi poskusi KD, da bi uresničila nove in modernejše socialne odnose in stvarnosti«. Pastore zaključuje, da so odločitve, pred katerimi se na. haja KD ((ogromnega in odločujočega pomena za velike množice kmetov, delavcev, uradnikov in srednjih slojev, ki so včlanjeni v KD in onih, ki niso včlanjeni. Kdor v katoliškem svetu živi v stiku s temi množicami, ima nešteto možnosti, da izve, kaj te množice hočejo in kakšne so njihove težnje«.
Danes se je sestalo vodstvo struje KD »rinnovamento democratico« in proučilo resolucijo, ki jo bodo predložili na pokrajinskih 'kongresih in na kongresu stranke. Verjetno bodo resolucijo objavil; ze jutn
V poslanski zbornici je v zvezi z razpravo o vladnem načrtu za regulacijo rek spregovoril minister za javna dela iZaccagnini, nato pa so poslanci odobrili načrt s 327 gla. sovi, 138 poslancev pa je glasovalo proti. Poslancem so danes razdelili poročilo večine v zvezi s podaljšanjem veljavnega zakona o cenzuri, ker novega zakona ne bodo utegnili odobriti do 31. t.m., ko zapade veljavnost dosedanjega zakona. Opozicija je proti podaljšanju sedanjega zakona in zahteva nadaljevanje razprave o novem zakonu.
V senatu so razpravljali o dveh zakonskih osnutkih, ki zadevajo trgovsko mornarico in kreditiranje njene modernizacije. V ta namen so julija 1959 dali na razpolago 10 milijard, ki pa jih niso izkoristili v določenem roku; zato bodo sedaj ta rok podaljšali do junija 1963.
Nekateri komunistični senatorji so predložili interpelacijo na predsednika vlade, da bi zvedeli, iz kakšnih razlogov je italijanska delegacija glasovala proti sprejemu LR Kitajske v ZN.
Danes se je sestalo tajništvo KPI in proučilo poročilo organizacijskega tajnika Ber-linguerja o stanju v stranki (tudi v zvezi z diskusijo o 22. kongresu KPSZ) za centralni odbor KPI, ki se bo sestal 20. t.m.
Na televizijski oddaji »Politična tribuna« bo jutri diskusija na temo ((Diktatura in demokracija na pragu 1962. leta«. Diskusije se bodo udeležili Bozzi za PLI, Gui za KD, Ingrao za KPI, La Mal-fa za PRI in Tanassi za PS-DI. Diskusiio bo vodil Gior-gio Vecchietti.
Jutri in nojutr;šnjem stavkajo srednješolski profpsorjl, 14. in 20. tm pa nameščenci bolniške blagajne (INAM). 18., 19. in 20. t.m. bo solo5na stavka italijanskih pokrajinskih zdravnikov, ker iim vlada ni nr'znala donrdnjlne dn-kla^p, s^i jo ip neda-mo priznala drugim kategorijam državnih nameščencev. 19. t.m.
bodo stavkali nameščenci kra. jevnih uprav.	A.	P.
 «»——
Ivo Andric v Stockholmu
STOCKHOLM, 12. — Jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Jovo Kapičič je priredil danes kosilo v čast Ivu Andricu in njegovi soprogi, katerega so se udeležile mnoge ugledne švedske osebnosti, med njimi predsednik Nobelove ustanove prof. Arne Ti-selius, tajnik švedske Akademije Anders Oesterling in številni zastopniki kulturnih u-stanov. V svojem govoru med kosilom je jugoslovanski veleposlanik poudaril težavno kulturno pot, ki so jo jugoslovanski narodi prehodili v borbi za svoj obstoj. Borba za kulturo je bila tesno povezana z borbo za svobodo, zato ni čudno, da so s pepelom uničenih kulturnih dobrin pomešane kosti padlih borcev za svobodo^ Del te zgodovine je opisal tudi Andrič v svojih delih, ki so prežeta z resnico in s humanizmom.
Nocoj se je Andrič sestal s študenti stockholmske univerze. Jutri bo obiskal slavistični inštitut v Upsali. kapitulaciji leia 1945.
 «»------
ČSSR odpoklicala poslanika iz Tirane
PRlAGA, 12. — Praški radio je javil, da je vlada CSSR odpoklicala iz Tirane svojega poslanika in pozvala albanskega poslanika v Pragi, naj zapusti CSSR, «ker ni mogo-če dopuščati sovražnega delovanja albanskega poslaništva«. Vlada CSSR je sklenila *za stalno« odpoklicati svojega poslanika iz Tirane Mali-ka in ga nadomestiti z odpravnikom poslov.
Nocoj so uradno sporočili, da je sovjetska vlada zaprosila vlado CSSR, naj zastopa sovjetske interese v Albaniji, kar je vlada CSSR sprejela.
stališčem italijanske Generalne konfederacije dela o potre, bi po specifični analizi in u-poštevanju sprememb, do katerih je prišlo v zadnjih letih na svetu. Opozoril je na ustanovitev Skupnega evropskega tržišča, ki je po njegovih besedah ustvarila nov položaj, ki ga je vsekakor treba upoštevati. Horn je tudi govoril o pomenu neodvisnosti sindikatov in se izrekel za e-notnost akcije ob konkretnih problemih.
Drugi govorniki na nedeljski seji so v celoti podprli poročilo Louisa Saillanta.
Velik vtis je napravil govor predstavnika angolskih sindikatov, ki je orisal pretresljivo sliko o razmerah v Angoli. Dejal je, da so portugalska oblastva odvzela domačinom osnovne človeške pravice in da v boju proti osvobodilnemu gibanju angolskega naroda uporabljajo bombe in druga sredstva za ubijanje in mučenje.
Danes dopoldne pa je govoril Fernando Santi, socialistični poslanec v italijanski poslanski zbornici in pomožni generalni tajnik CGIL. Dejal je, da je po mnenju italijanskih delegatov prava veljava enotnosti v demokratični metodi diskusije, kar je hkrati najbolj učinkovito sredstvo za dosego bistvene, neformalne enotnosti Svetovne sindikalne zveze. Le na ta način bi bila omogočena nadaljnja spodbuda v borbi proti kapitalizmu in imperializmu, za obrambo in utrditev miru, za neodvisnost in za svobodo narodov ter za poglobitev delavske zavesti. Poudaril je nato, da je kritika generalnega tajnika Novelle nekaterih delov načrta programa SS2, povzročila presenečenje in začudenje. «CGIL je to storila z namenom, da bi se omogočila bolj učinkovita akcija SSZ in da bi prispevala k razvoju enotnih možnosti v nacionalnih okvirih ter v okvirih posameznih celin in v svetovnem okviru.« Govornik je nato po-
udaril, da je v zadnjih petih letih predvsem po zaslugi ZSSR politika miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi ureditvami napredovala, čeprav je prehodila pri tem različne faze zaradi odpora imperializma. Kljub temu pa je sindikalna ločenost ostala prav tako pereče vprašanje, kot je bilo pred dvanajstimi leti.
Santi je dejal, da je politično vprašanje Svetovne sindikalne zveze predvsem v u-resničenju akcijske enotnosti glede nekaterih bistvenih točk, glede spoštovanja avtonomije in usmeritve drugih organizacij. Ko je govoril o položaju na Zahodu je izjavil, da stojijo sindikata danes pred dvema pojavoma:
1. Prvi pojav predstavlja močna kapitalistična ekspanzija v degenerirani obliki monopolov, ki so vedno bolj povezani med seboj v okviru Skupnega evropskega tržišča in izven njega.
«Gre za povečanje investicij, za dvig zaposlenosti, vsaj v Italiji, za razdelitev tržišč in proizvodnje. Razvoj gospodarskega sodelovanja na mednarodni podlagi sili sindikate, da internacionalizirajo borbo proti temu novemu tipu delodajalcev’.« Nato je Santi takole nadaljeval:	»Italijansko
izkustvo nas uči, da je včasih laže uresničiti enotnost v borbi za najbolj napredne zahteve. V Italiji se borimo bolje in uspešneje sedaj, ko imamo manj brezposelnih in boljše mezde, za zahteve, ki izhajajo iz novih pogojev delavstva, ki sta jih ustvarila monopolistični kapitalizem v svoji ekspanziji in nova proizvajalna tehnika in ki postavljajo delavcem nova vprašanja, vprašanja, ki niso samo tista, ki zadevajo mezde in delovni urnik.«
2. »Drugi pojav, je dejal Santi, pa ie tveganje, da se bo položaj razvil v nevarnost fašizma in diktature v Evropi. Mi smo v Italiji lani onemogočili poizkus diktatorstva in smo zrušili vlado, ki je imela filofašistične težnje, z generalno stavko, ki je italijansko delavstvo stala enajst mrtvih.«
Nato je Santi govoril o spre-minjevalnih predlogih, o katerih so že govorili delegati
    ...............................
Za izvaj'anje posebnega statuta
Osmo zasedanje
0 vzrokih diskrecije: jugoslovanska delegacij’a je ni zahtevala, ker na dnevnem redu ni bilo nič takega, kar bi bilo potrebno pred javnostjo skrivati
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Mešani jugoslovansko-italijanski odbor za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma je zasedal danes dopoldne in popoldne. Sklep, da se delo odbora nadaljuje tudi popoldne, je bil verjetno sprejet na današnjem dopoldanskem sestanku, in to najbrž v želji, da se pospeši njegovo delo in zasedanje po možnosti konča do sobote. Pričakovati je, da bo ob zaključku objavljeno skupno sporočilo. S tem bi se odbor oddolžil zainteresiranosti pripadnikov zlasti slovenske manjšine v Italiji za popolno diskrecijo med zasedanjem, ki je bila sporazumno dogovorjena, toda ne na pred-1
log in zahtevo jugoslovanskega dela odbora, kot se to skuša z neke strani prikazati. Jugoslovanska delegacija ni bila nikdar proti temu, da se javnost obvešča o poteku zasedanja, ker na dnevnem redu ni bilo nikdar nič tajnega, kar bi bilo potrebno pred javnostjo skrivati.
Po običaju bo načelnik i-talijanske delegacije, opol-nomočeni minister Manlio Castronuovo, pred koncem zasedanja priredil večerjo v čast jugoslovanski delegaciji; večerje se bodo udeležili vsi člani odbora. Prejšnji petek je priredil večerjo načelnik jugoslovanske delegacije, opiolnomočeni minister Mitja Vošnjak.
B. B.
fllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimtllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinilllllMIIIIIIIItllHIIIUIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllll
Včeraj so končali brati obrazložitev razsodbe o krivdi
Danes govor državnega pravdnika z zahtevo kazni za Eichmanna
JERUZALEM, 12. — Pred za plenitev židovskega imetja, veštvu v zvezj s mrtjo 93 otrok
 Iva n  ■  |4: J... (- n iikniriVt rt. 1. 17 T .1 rt i r» V ("'RP lrot> liti in i rr.
jeruzalemskim sodiščem, ki so. di vojnega zločinca Eichman-na, so danes končal; brati obrazložitev razsodbe, ki potrjuje krivdo obtoženca glede vseh petnajstih točk. Trije sodniki nemškega porekla, ki so včeraj potrdili krivdo Eichmanna za zločine, ki so jih zbrali v štiri velike kategorije, so danes pojasnili svojo odločitev za vsako posamezno točko obtožbe. Zaključki sodnikov so naslednji: 1, Kriv je zločinov proti zidovskemu ljudstvu. Eichmann je julija 1941 zvedel za nacistični načrt za uničenje židovskega ljudstva in se je aktivno zavzemal, da ga izvede do kraja.
2. Dokazano je bilo, da je Eichmann sodeloval pri umorih, pokolih, deportacijah civilistov in je kriv smrti inter-nirancev zaradi gladu. Dalje so sodniki mnenja, da .ie Eich. mann neposredno odgovoren
za izgon Zidov iz njihovih domov in za njihovo pošiljanje v taborišča, kjer so jim pobrali njihovo imetje, njihova trupla pa so onečastili.
3. Kriv je vojnih zločinov, kj so jih na zasedenih področjih izvrševali nemški vojaki v vojnem času.
4. Eichmann in njegov urad sta kriva za deportacijo 500.000 poljskih Zidov, ki so jih uporabili pri prisilnem delu.
5. Eichmann je kriv zločinov prot, človeštvu, ker je odredil nasilno deportacijo 40 tisoč Slovencev iz Jugoslavije.
6. Kriv je zločinov proti človeštvu zaradi deportacije ciganov v Auschwitz in v uničevalno taborišče Chelmo, kjer so umrli. Sodniki ugotavljajo, da za to ni dokazov, vendar je Eichmann vedel, da so morali ti ljudje umreti.
.7. Kriv -ie zločinov proti člo-
iz Lidic v CŠR. ker jih je izročil gestapovskim oblastem v Lodžu na Poljskem.
8. Kriv je, ker je pripadal sovražnim organizacijam in ni nikoli zanikal, da je bil član teh organizacij, ki so imele zločinske cilje.
Kar se tiče prvih treh točk (zločini proti židovskemu ljudstvu), je bil oproščen za dobo do avgusta 1941.
Citanje obrazložitve razsod. be se je končalo pozno popoldne.
Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne, ko bosta imela besedo predstavnik obrambe in obtožbe. Nedvomno bo državni pravdnik zahteval za Eichmanna smrtno kazen. Verjetno bo govoril tudi Eichmann, in sicer v petek. Njegov zagovornik, advokat Ser-vatius je izjavil, da bo govoril poldrugo uro.
CGIL. Dejal je, da je namen
teh predlogov točno označiti razredni značaj sindikatov v protikapitalističnem, protiim. perialističnem, protikoloniali-stičnem smislu in v smislu borbe za mir. Enotnost ne pomeni enotnih stališč povsod in vedno, glede slehernega vprašanja in vsake pobude, kajti take pobude so lahko v nasprotju s posebnimi potrebami te ali one dežele. Ko v Zahodni Evropi govorimo o enotnosti ne moremo jemati v poštev samo tistih delavcev, ki so organizirani v SSZ. v CISL ali pa v CISC. temveč tudi veliko število delavcev, ki sploh niso vpisani v sindikate. Mi smo za nepolitični sindikat; mi nasprotujemo sindikatu, ki bi bil podrejen — govorim o kapitalističnih državah — kateri koli politični stranki, katere ideologijo politični sindikat zagovarja. Tak sindikat bi lahko zedinil samo delavce, ki sprejemajo določeno ideologijo in bi nujno zavračal vse tiste, ki tako ideologijo odbijajo,« je poudaril Santi in takole nadaljeval: «Se prav posebej moram poudariti, da vsi mi težimo k enotnosti delavcev vsega sveta v eni sami veliki organizaciji na osnovi aktivne borbe v obrambi koristi delavskega razreda. Dvoumna stališča glede organske enotnosti, ki bi jo razumeli — kot je dejal tovariš Novella — tako, da hoče ena mednarodna centrala absorbirati drugo; taka stališča samo škodujejo jasnosti in pravičnosti, s pomočjo katerih je treba danes doseči napredek učinkovite politike akcijske enotnosti.«
Nato je Santi omenil, da je o enotnosti že razpravljal glavni svet SSZ v septembru leta 1956 v Sofiji. Tedaj je bilo ugotovljeno, da vedno bolj narašča število tistih sindikatov, ki so neodvisni od sleherne mednarodne centrale. Takrat se je razpravljalo tudi o napredku glede svetovne sindikalne enotnosti.
»Iskreno povedano, je dejal Santi, me takrat niso razumeli. Svetovna sindikalna organizacija ne more upoštevati obstoja različnih položajev v treh velikih področjih na katere je razdeljen svet — v socialističnih državah, kapitalističnih državah in v državah, ki. so se osvobodile kolonializma ali pa ki so še v razdobju borbe — da bi na ta način omogočil svoji mednarodni akciji večjo učinkovitost in manjši odpor.
Nato je Santi naštel tri e-lemente, katere bi moral u-poštevati program SSZ:
1. Razredna in protiimperia-listična stališča SSZ.
2. Stališča enotnosti borbe, koordinacije in mednarodne solidarnosti, ki jih mora SZ na teh osnovah imeti bodisi v smislu enotne politike, bodisi v smislu upoštevanja različnosti gospodarskih, političnih in socialnih pogojev, v katerih se vrši sindikalna akcija v raznih deželah.
3. Izpopolnitev organizacijskega ustroja SSZ v smislu, da bi postal bolj ustrezen za vse naloge in da' bi postala bolj učinkovita njegova pobuda in njegova akcija.
Nato je Santi poudaril, da je bistvena naloga SSZ akcija za mir, toda ta akcija se mora vršiti upoštevajoč nujnost u-resničenja nekaterih smotrov v smislu, da prispeva k rešitvi vseh mednarodnih perečih problemov na stališču, ki jih zagovarja Sovjetska zveza od priznanja Kitajske in njene vključitve v OZN do o-brambe revolucije na Kubi; od zedinjenja Koreje in Vietnama do priznanja neodvisnosti Alžirije, do mirovne pogodbe z Nemčijo na podlagi priznanja dveh neodvisnih Nemčij in do rešitve vprašanja Berlina, da bi na ta način onemogočil; revanšistične namene nemškega militarizma, ki danes grozi Evropi in vsemu svetu. Posebno nalogo mora prevzeti nase SSZ tudi glede novega stanja kolonializma, ki tako zelo in nenehno grozi miru v svetu in demokraciji in. dustrijsko naprednih dežel.
Za zaključek je Santi poudaril, da je nujno dvigniti ugled in vpliv SSZ s širokosrčno, dosledno in vztrajno politiko enotnosti, z reševanjem realnih skupnih vprašanj vseh delavcev, vseh političnih prepričanj in ne glede na sindikalno pripadnost. Nujna je torej taga enotna politika, ki ne izključuje raz-čiščevalne polemike s CISL in s CISC in ki zahteva, da se opusti sleherno sekiaštvo, ki skoraj vedno služi za prikrivanje lenobe ali nesposobnosti, da se ugotovi, kjer so resnični — tudi omejeni — smotri učinkovite politike e-notnosti.«
Danes je govoril tudi alban. ski delegat Kimo Košani, ki je zelo hvalil življenjske pogoje v Albaniji in poudaril doseženi napredek, «kjer delavci uživajo vse pravice, vse demokratične svoboščine«’ itd. itd. Dejal je, da je »Albanija vedno podpirala sovjetske predloge za mednarodno pomiritev, za miroljubno ko. eksistenco« in da je »vreden član socialističnega tabor«.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 6.9, ob 19. uri 10.2; zračni tlak 1013.4, veter 1 km severozahodnik, nebo oblač-no, morje jnirno« temperatura morja 12.7 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 13. decembra
Lucija
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 22.41 Jutri, ČETRTEK, 14. decembra
Vojmir
Po včerajšnji smrtni nesreči v ladjedelnici
Enotna stavka delavcev Sv. Marka proti pomanjkanju varnostnih ukrepov
V treh mesecih so v tej ladjedelnici zgubili življenje trije delavci - Preoster tempo dela ■ Delavci zahtevajo revizijo pogodbe o akordnem delu
Delavci ladjedelnice Sv. Marka so včeraj enotno stavkali od 10.30 dalje, da na ta način izrazijo protest proti delovnim pogojem, zaradi katerih je ponovno prišlo do smrtne nesreče. Kot smo včeraj že poročali, se je smrtno ponesrečil Giovanni Crevatin, ki je padel z visokega odra, ko se je ladja, na kateri je delal, nekoliko zazibala.
Komaj tri dobre mesece je minilo, ko je v isti ladjedelnici prišlo do grozotne nesreče, pri kateri sta izgubila življenje Sergij Cupin in Silvio Dekleva, hudo pa je bil ranjen Armando Canarutto. Razlog za tako pogoste in tako hude nesreče nikakor ne more biti slučajnega značaja, temveč ga lahko iščemo v izkoriščanju delavcev, napetem delovnem ritmu, sedanjemu sistemu akordnega dela in nezanimanja odgovornih organov za varstvo pri delu. Pred tremi meseci so zato delavci odločno nastopili in zahtevali, da se na nov način uredi sedanji sistem akordnega dela ter ustanovi paritetična komisija, ki bo skrbela za varstvo na delu. Vendar pa pogajanja, do katerih je kasneje prišlo, niso privedla do ničesar stvarnega.
Tajništvo FIOM-CGIL je včeraj proučilo položaj v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je prišlo do ponovne smrtne nesreče na delu. Tajništvo izreka v imenu vseh delavcev kovinarjev prizadeti družini iskreno sožalje.
Na osnovi do sedaj ugotovljenih dejstev o vzrokih nesreče, tajništvo FIOM - CGIL meni, da obstajajo resne odgovornosti. Delavci so prisiljeni delali v kaotičnem okolju in ob izredno tesnih delovnih urnikih ter vedno o-strejšem delovnem ritmu, pri čemer primanjkuje celo normalnih in nujnih ukrepov za varstvo na delu. Nujno je, da pričnejo odločno izvajati norme o zaščiti na delu, zato je tudi tajništvo FIOM-CGIL mnenja, da je treba nadaljevati z napori za odločilno izboljšanje delovnih pogojev delavcev.
Zanimivo zasedanje
• v • v •
o mišični
doma je prof. Donini, ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice poudaril, da je prav v Trstu nastala pobuda za ustanovitev takega združenja. Nato je tudi na kratko orisal cilje, ki si jih je združenje zastavilo. Gre v prvi vrsti za raziskovanje te bolezni, za kar bodo ustanovili zdravniško študijsko komisijo in se trudili, da se ustanovi poseben zdravstveni center. Skrbeli bodo tudi za štipendije za mlade zdravnike, ki se bodo posvetili tej bolezni. Nujno potrebno je tudi točno ugotoviti, koliko je takih bolnikov v Italiji in skrbeti zanje. Za vse te akcije bodo seveda potrebovali potrebna sredstva, ki jih ne bo težko najti, saj je pobuda naletela na dober
sprejem tako predstavnikov oblasti in pri raznih ustanovah.
Nato je orisal delovanje in ustroj mišic ter do sedaj znane vzroke te hude bolezni u-niverzitetni profesor in ravnatelj fisiopatološkega inštituta v Padovi Aloisi. V obširnem in dokumentiranem predavanju je na dokaj poljuden način dokazal, da gre za zelo hudo mišično bolezen, ki je dednega značaja. Pri tej bolezni mišice izginjajo in jih nadomešča tolšča. Bolezni je mnogo vrst in pri najbolj razširjeni in najhujši »progresivni distrofiji* bolnik postopoma postaja vedno slabši ter
dar pa zadnja raziskovanja govore, da mišice ne morejo absorbirati vitamina E in da ta vitamin izločajo.
Novo koristno združenje se je ustanovilo v Trstu 22. avgusta letos in ima začasni sedež v Ul. Politi štev. 1, tel. 64-061. Združenje prosi, da vsi oni, ki jim je znan primer obolelega za mišično distrali-jo, donosno bolnike same, da tak primer javijo. Istočasno tudi sporoča, da so izvedeli za zelo zanimiv način zdravljenja te težke bolezni, ki ga uporablja nevrološki inštitut akademije medicinske znanosti ZSSR in da lahko potrebne podatke posredujejo inte-
se končno ne more več niti ■ resentom. Združenje tudi so-premikati. Vzroki za bolezen deluje s podobnimi ameriški-so še vedno nepojasnjeni, ven- | mi ustanovami.
Včeraj je novo ustanovljeno Italijansko združenje za borbo proti mišični distrofiji priredilo zanimivo zasedanje posvečeno temu vprašanju. Uvo-
IIIIIII llllllllllllMIIIIIIllim   Hlinili ..
Razsodba kasacijskega sodišča
Jugoslovanski bencin v rezervoarju ni podvržen carinskim predpisom
imetniki propustnic lahko svobodno prevažajo bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem, kot to določa videmski sporazum
Poročilo o gibanju cen v novembru
Težnja po zvišanju cen živil za bližnje božične praznike
V preteklem mesecu so narasle zlasti cene teletini, maslu, po-vrtninam in sadju, medtem ko so se zelo pocenili piščanci
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je kasacijsko sodišče v Rimu v celoti sprejelo priziv odv. Terpina glede pravice do nakupa bencina v Jugoslaviji imetnikov propustnic in s tem zavrnilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča. Končna sodba rimskega kasacijskega sodišča še ni uradno sporočena. Po istih vesteh bo kasacijsko sodišče poslalo vse akte prizivnemu sodišču v Benetkah na nadaljnji postopek.
S to razsodbo se zaključuje več let trajajoča pravda, ki ne zanima samo odv. Terpina, temveč na tisoče tržaških avtomobilistov, ki gredo s pro-pustnicami na sosednje jugoslovansko ozemlje. Kot je znano, določa videmski sporazum, da se lahko svobodno prevaža bencin «v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjema. Tega določila pa ni spoštovala' 'hhrlna, ki 'je zahtevala (odnosno še vedno zahteva), da morajo avtomobilisti plačati za «uvožen» bencin v tankih redno carino.
Odv. Terpin se je takemu postopku uprl in ni plačal carine. Temu je • sledila prva pravda pred rednim sodiščem, ki je dalo odv. Terpinu v ce-
Danes in jutri stavka
samo na srednjih šolah
Na osnovnih šolah ne bo stavke, ker je ministrski predsednik obljubil, da bo jutri sprejel predstavnike osnovnošolskega sindikata
Kakor je bila napovedana, bo danes in jutri vsedržavna stavka osebja na srednjih šolah zaradi spora z zadevnim ministrstvom glede dopolnilne doklade. Stavka bo zajela tudi osebje slovenskih srednjih šol na Tržaškem, kakor je sporočil Sindikat slovenske šole v Trstu. Slovenski šolniki pri tem poudarjajo, da z udeležbo p:; tej vsedržavni stavki izražajo tudi svoje zahteve glede ureditve svojih specifičnih problemov.
Danes in jutri bo torej stavka na srednjih šolah; osnovne šole pa bodo redno delovale, tako na Tržaškem področju kakor po vsej Italiji, ker je ministrski predsednik obljubil,
(  \
PRIMORSKI DNEVNIK;
UHEDN1STVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 426 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaa
škega tiska Trst U-5374	—
Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Strltarieva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 Ur. — Mali oglasi lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst
v________________________________/
da bo jutri sprejel na razgo-voi zastopnike osnovnošolskega sindikata, ki mu bodo obrazložili svoje zahteve. V primeru, da zastopniki osnovnošolskega sindikata ne b; uspeli v svojih zahtevah, ali če bi se sprejem zavlačeval, bo osebje na osnovnih šolah stavkalo 18. in 19, t. m. Zaradi tega ni moč pripisovati morda nekemu nesporazumu med posamezni-rr sindikati, če osebje na osnovnih šolah ne stavka tokrat skupno z osebjem na srednjih šolah.
Začetek dveh kongresov
Danes se pričneta v Trstu kar dva kongresa. V palači Vivante« se prične ob 10. uri vsedržavno študijsko zasedanje šolskih nadzornikov in ravnateljev. To zasedanje je sklical didaktični center za osnovno šolo. Uvodni govor bo imel profesor Marchi z univerze v Florenci, ki bo obravnaval v njem psihološke podmene ciklusov. Zasedanja, ki bo trajalo do nedelje, se bo udeležilo 300 funkcionarjev italijanske osnovne šole.
V hotelu Excelsior pa se začne ob 9.30 21. kongres Evropskega združenja geofizikov, ki ga priredi tržaški eksperimentalni geofizikalni zavod. Dobrodošlico kongresistom bo izrekel župan dr. Franzil. Kongresa, ki bo trajal do prihodnjega torka, se bo udeležilo okrog 300 znanstvenikov iz številnih evropskih držav. Združenje šteje nad 2.000 članov ter prireja vsako leto dva kongresa, na katerih razpravljajo o najnovejših izsledkih s področja aplicirane geofizike.
Nad 200.000 ton prometa v koprskem pristanišču
Koprsko pristanišče, čeprav še ni dograjeno, je v 11 mesecih doseglo promet 201.645 ton, 10 je 50 odst. več kot lani celo leto. V strukturi prometa odpade na izvoz 33.639 ton, na uvoz 136.334 ton, ostalo pa je tranzit.
loti prav. Pozneje pa je tržaško prizivno sodišče sprejelo nasprotno stališče. Odv. Terpin se je zato pritožil na kasacijsko sodišče, kjer je na razpravi celo državni pravd-nik v celoti sprejel njegovo stališče in potrdil, da odgovarja tako črki kot duhu videmskega sporazuma.
Počastitev spomina Pinka Tomažiča v Ljudskem domu
Tržaška federacija KPI bo priredila v petek, 15. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Ljudskega doma (Ul. Madon-nina 19) svečano proslavo v počastitev spomina junaškega komunjstičn^ga voditelja Pinka Tomažiča ob prilikj dvajsetletnice njegove ustrelitve.
Manifestacijo bo vodil sekretar federacije Paolo Sema, o tragičnih dogodkih na procesu bo govorij Tomažičev soobtoženec Giovanni Postogna, v slovenščini pa bo govoril odgovorni urednik »Dela«, Mirko Kapelj.
Na proslavi bo sodeloval tu-i di moški pevski zbor PD ((Ves. I na» iz Križa.
Nova «Supercoop»
Delavske zadruge bodo otvo-rile v četrtek 14. decembra ob 17. uri v Ul. Teatro Romano 2 deseto prodajalno ((Supercoopa
 «»-------
Izročitev lastnikom ladje «Agip-Venezia»
Včeraj so v ladjedelnici CR-DA v Tržiču izročili družbi SNAM, ki spada v okvir ENI, 48 200-tonsko petrolejsko cisterno «Agip-Venezia». Takoj po svečani predaji je ladja odplula na otvoritveno vožnjo
proti Egiptu, kjer bo v Rdečem morju naložila tovor surovega mineralnega olja, ki ga je ENI načrpala na področju Sinaja. Ladji poveljuje kapitan Mario Camerini, ki je doma iz Ancone in ki ima 35 let.
((Agiip-Venezia» ima 48.200 bruto registrskih ton ter lahko naloži v 13 cistern 64.000 kubičnih metrov surovega mineralnega olja ter doseže polno naložena brzino 17 milj na uro. Opremljena je s turbino CRDlA-De Laval, ki je bila zgrajena v Tovarni strojev Sv. Andreja in ki razvija 19.000 konjskih sil na osi. Na ladji je vkrcanih 63 mož posadke.
To ;e 43. cisterna, ki so jo po vojni zgradili v CRDA in je z njo zaključeno naročilo družbe 9NAM, za katero so v CRDA zgradili tri velike petrolejske ladje v skupni tona-ži 144 600 ton. Prvi dve («A-gip-Bari» in ((Agip-Livorno») so izročili letos 18. aprila odnosno 27. junija.
Bližajo se prazniki in zlasti gospodinje zanima, kako bo s cenami, saj je žal že star običaj, da se ob tej priliki posebno nekatera živila podražijo. Sicer so tudi združenja trgovcev pozvala svoje člane, naj ne špekulirajo ter naj ne višajo cen, toda skušnjava je pač prehuda in marsikdo ji podleže.
Spričo tega so sedaj še posebno zanimivi podatki o cenah v novembru, ko se že kažejo težnje k poviškom. Občinski oddelek, ki se ukvarja z nadzorstvom nad trgovino, ugotavlja po zboru mestnih redarjev gibanje cen in izdaja o tem poročilo. No, že v novembru so se začele cene polagoma dvigati, pri čemer pa je treba seveda upoštevati tudi sezonske razloge, kot pri sadju in zelenjavi ali pa pri jajcih, kj dosežejo po navadi ravno v novembru najvišjo ceno. Tako so v novembru zaznamovali poviške cen pri telečjem mesu, surovem maslu, vinu, siru, polenovki, fižolu in grahu ter pri večini vrst povrtnine in sadja. Znatno pa se je znižala cena piščancev, ki so jih prodajali tudi po 480 lir kilogram, kar je doslej najnižja cena sploh. To pa je treba pripisati u-metnemu pitanju perutnine, ki tako naglo pridobi na teži.
Kar se tiče praznikov, predvidevajo višanje cen, čeprav je ministrstvo dalo prefektom navodila, naj se prepreči višanje cen v tem razdobju in naj se doseže nekakšno «premirje cen». Prav tako predvidevajo, da se bodo začele cene normalizirati po Novem letu, ko bodo imeli ljudje spet manj denarja in se bo povpraševanje zmanjšalo.
Pri ugotavljanju cen posameznih vrst živil vidimo, da se je v novembru podražila teletina za 20 do 40 lir in so stali na primer zrezki po 1870 lir kg, medtem ko je ostalo goveje meso v glavnem pri isti ceni, čeprav bo menda veljala prepoved uvoza svežega in zmrznjenega mesa še za dva meseca, in sicer do konca januarja, z izjemo u-voza puranov in jagnjet iz Jugoslavije in zmrznjenih puranov iz Severne Amerike. Iz Jugoslavije se uvažajo purani in jagnjeta na podlagi klavzule «a dogana libera« in so cenejši kot na notranjem tržišču.
Precej se je podražilo suro-
vo maslo, ker je še vedno prepovedan njegov uvoz. Najbolj fino maslo je stalo 1345 lir kg. Podražila se je tudi mortadela, medtem ko je padla cena kuhane gnjati za 30 do 5Q lir, kakor se je znižalo tudi ostalo svinjsko meso. Tež. njo k porastu cen kažejo tudi razne vrste sira, in sicer iz enakih razlogov kot maslo. Nestalne so tudi cene olja kljub dobri letini in zdi se, da se bo v decembru cena zvišala. V novembru je stalo olje «Sasso» v posodah 860 lir, fino olivno olje iz sodov pa 620 lir. Za dve do tri lire se je zvišala na debelo tudi cena moke, ker je bila letina nekoliko slabša kot lani, za testenine pa se pričakuje od 5 do 10 lir poviška pri kg, ker pravijo proizvajalci, da jih stane več delovna sila.
Domača jajca so stala največ po 43 lir kos, inozemska
pa od 20 do 28 lir. Sedaj pri-čai-ujejo, da bo začela cena padati. Kot smo že dejali, so se cene sadja in povrtnin zvišale, kei jih je prišlo manj na trg kot v oktobru. Tako so se podražili radič, špmača, solata, cvetača, paradižnik, ohrovt, kumarice itd. Znižale pa so se cene pomaranč, kaki. jev, hrušk, fižola v itd.
Ponekod se je znižala tudi cena kave in sicer v trgovinah, ki ne dajejo nagrad v obliki skodelice kave, kot delajo v tako imenovanih pra-žilnicah. Precej neugoden je bil v oktobru tudi ribji trg, ker je bilo premalo dotoka in so bile zato cene precej visoke.
Nespremenjene pa so v glav. nem ostale v oktobru cene oblačil in obutve. Tudi glede kuriva niso zaznamovali sprememb.
Slovensko gledališče
v Trstu
V soboto, 16. dec. ob 21. uri v Avditoriju v Trstu
PREMIERA
Anton Pavlovič Cehov
«Na veliki cesti»
Dramski mozaik v dveh delih priredil Jože Babič Prevedel: Janko Moder
Režiser — Jože Babič Scenograf — inž. arh. Ernest Franz
Glasba — Pavle Merku
OSEBE: Tihon Jevstignejev — stročju | Danilo Turk, Semjon Serg. Bor-‘ cov — Jožko Lukeš, Marja Jego-rovna — Nora Jankovič, Savva
— Stane Raztresen, Nazarovna
— Zlata Rodošek, Jefimovna — Leli Nakrstova, Fedja — Stane Starešinič, Jegor Merik — Julij Guštin, Kuzma — Edvard Marti-nuzzi, kočijaž — Lojze Milič, Glas iz kota — Dušan Jazbec, Vasilij Vasiljevič Svetlovidov — Modest Sancin, Nikita Ivanovič
Josip Fišer, Ivan Ivanovič Tolkačev — Rado Nakrst, Alek. Aleksejevič Muraškin — Livio Bogateč, Ivan Ivanovič Njuhin Silvij Kobal.
iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiii Milimi iniii miliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
V barkovljanskem prosvetnem društvu
Profesor Tone Penko je predaval o hormonih
V četrtek je bilo v barkovljanskem prosvetnem društvu nadvse zanimivo predavanje o hormonih, ki aa je preskrbel naš stari znanec in mojster predavatelj prof. Tone Penko.
Ali je vplivalo vreme ali pa miklavževanje, da se ni nabralo listo lepo število poslušalcev, kot običajno ko are za zanimiva predavanja prof. Penka, je lahko vsem odsotnim žal,
Danes zvečer ob 20.30 v GREGORČIČEVI dvorani (Ul. Geppa 9)
predavanje
o prihodnji premieri v SG
(Čehov, Na veliki cesti)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
Z ukradenim avtomobilom se Je ustavil pred hotelom
Toda šofer lastnika avta ga je prijel in izročil karabinjerjem
da so izgubili tako zanimivo in koristno predavanje.
Prof. Penka poznajo Bar-kovljani po njegovih lepih predavanjih o krvnih telescih, o steklu, o gorskih cvetkah, zato so tudi sledili z največjim zanimanjem predavanju o hormonih. Prof. Penko predava v takem slogu, ki drži poslušalca napetega od začetka do konca, ker so predvsem snovi, ki jih obdeluje, nadvse zanimive in koristne, a jih zna tudi tako predstaviti občinstvu, kakor to znajo samo mojstri besede.
Na žalost ugotavljamo pri vsakem predavanju, kako se odlikujejo s svojo odsotnostjo prav tisti, ki bi morali stati v prvih vrstah. V Barkovljah imamo namreč veliko število profesorjev, učiteljev, inženirjev, geometrov in uradnikov. Ko se oziraš po udeležencih, srečaš vedno iste obraze, ki bi prišli k predavanju, tudi ko bi to začelo ob polnoči; zaman pa iščeš tiste, ki bi jim moralo biti prosvetno'‘delovanje malo bolj pri srcu, kakor jim ja, če jim sploh kaj. je.
Roko v roki hodi s temi odsotneži tudi naša srednješolska in višješolska mladina s prav redkimi izjemami.
Kdaj se bodo ti ljudje zdramili in se zavedli, da so ravno intelektualci tisti, ki bi morali kazati pot navadnemu delavcu, ki po vsem napornem delu najde čas in zanimanje za vsako društveno prireditev. Mogoče pa si odsotneži domišljajo, da stojijo više od naših predavateljev?
R. P
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Carpanza-no, se je zagovarjal včeraj 4I-letni Boris Žerjal iz Ul. La-vareto 8, ki je bil obtožen, da je 7. aprila 1959 nenamerno povzročil požar na neki parceli v bližini železniške proge pri Barkovljah. Kazensko sodišče je Žerjalu sodilo koncem lanskega leta, ga priznalo za krivega ter ga obsodilo pogojno na 5 mesecev in 10 dni zapora. Včeraj so prizivni sodniki popolnoma spremenili prejšnjo razsodbo.
Ob 20-letnici ustrelitve
Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev
,r„	.	-j
mmmm
F*:-
UAK miliš.
Mamil
• ' - > •■«*!
k HU«ik ■	«	'
	
m	
Ob 20. obletnici ustrelitve antifašistov Pinka Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala in Vika Bobka bo v nedeljo 17. decembra ob 15. uri na openskem strelišču na pobudo odbora za počastitev te obletnice, sestavljenega iz Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, ANPI, FIAP in ANPPIA ter Združenja antifašističnih političnih preganjancev Tržaškega o-zemlja, slovesna počastitev spomina padlih.
Žerjala so namreč oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Boris Žerjal je lastnik bara »Marinella* v Barkovljah. V času, ko je prišlo do požara, je imel v najemu gozdnato zemljišče, ki gre od bara do železniške proge. Lastnik zemljišča je železniška uprava. Ker je treba vsak gozd več ali manj redno čistiti, je Žerjal prosil železniško upravo, naj mu to dovoli. Ko je imel v rokah dovoljenje je najel delavce ter posekal v parceli vse odvečne rastline. Vse to grmičevje, stebla in dračje so potem delavci znosili skupaj ter na njegov ukaz zažgali grmado. Zgodilo pa se je, da je nenadoma zapihal močan veter, ki je razširil ogenj na bližnje grmovje in drevesa. Skupno je pogorelo tedaj okoli 1000 kv. metrov gozdnatega zemljišča. Požar je nastal okoli 14.30, a gasilcem se je posrečilo, da so ga pogasili nekaj čez 17 uro. Skoda, ki je zaradi požara nastala, ni bila prav posebno velika.
* * *
Edvino De Plazer iz Ulice Pondares 5, star 59 let, ki je sedaj v zaporu zaradi nekega cfrugega prekrška, bi se mo-rgl zagovarjati včeraj Pjed sbdniki kazenskega sodišča, kj mu predseduje dr. Boschi-nii, ker je lani obrekoval neko žensko. Ker pa pričakujejo, da se bodo psihiatrski iZ' vedenci izrekli glede njegovega duševnega stanja, so obravnavo odložili.
* * *
Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 22-letni Giordano Balsi, katerega so obtožili, da je 2. novembra letos ukradel avtomobil znamke «Fiat» 47-letnemu Arman-du Battilani. Sodniki so obtoženca spoznali za krivega, ter ga obsodili na 7 mesecev in 10 dni zapora ter na 27.000 lir globe.
Armando Battilana 1e šofer profesorja Carla Morellija, ravnatelja tukajšnjega geofizikalnega observatorija. Omenjenega dne, in sicer nekaj čez poldan, se je hotel Battilana odpeljati z avtom ki je bil parkiran v Ul. Romolo Gessi, kjer je sedež observatorija. Toda avta ni bilo nikjer. Vrnil se je v observatorij ter vprašal prof. Morellija, če ni morda on kje pustil avto. Toda ta mu je odvrnil, da se vozila sploh ni dotaknil. Battilana je takoj obvestil o tavini karabinjerje ter nato začel iskati avto na svoj ta-čun. Po dolgem iskanju je ugledal avto pred hotelom Excelsior. Takoj je spet tele-
foniral karabinjerjem ter jih obvestil o najdbi. Karabinjerji so prišli pred hotel Excel-sior ter so potrpežljivo čakali neznanega tatu. V zgodnjih popoldanskih urah se ie približal avtu neznanec, potegnil ključ iz žepa ter odprl vrata. Battilana je takoj skočil k njemu ter mu dejal, da je avto njegov. Neznanec, šlo je za Balsija, pa je spočetka uporno trdil, da to ni res. Dejal je, da mu je avto posodil neki prijatelj, Silvano Scherli, ki ga je srečal na Trgu Goldoni. Pozneje pa je priznal tatvino.
* m *
Pred kazensxim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 32-letni Stelio Bisiacchi iz Ul. Molino a vento 45, katerega so obtožili, da je razžalil javnega funkcionarja, se mu uprl ter da je bil pijan.
Bilo je 4. novembra letos, ko se je Bisiacchi zadržal nekaj ur v nekem baru v Ulici Molino a vento, kjer je sledil nogometni tekmi med Italijo in Izraelom. Okoli 21. ure pa je odšel v Industrijsko ulico 5, kjer ima Marija Zoppolato svojo gostilno. Ker pa ie bil že zelo vinjen, mu gostilničarka ni hotela več postreči s pijačo. Bisiacchi se je tedaj raztogotil ter razbil šipo pri vratih. Gostilničarka je poklicala agente letečega oddelka, ki so fanta odpeljali v bolnišnico. Ko so odhajali iz bolnišnice, je Bisiacchi zabrusil policajem: »Rad bi vas srečal potem, ko me bodo izpustili in tedaj bom že obračunal z varni*. Pri tem je prisolil močno zaušnico nekemu stražniku.
Na včerajšnji razpravi je javni tožilec zahteval zanj 1 leto in 1 mesec zapora ter 1 mesec pripora. Sodniki pa so ga obsodili na 9 mesecev zapora ter 9.000 lir denarne kazni.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor (prefekture) je na svoji zad nji seji odobril razne sklepe krajevnih ustanov. Med drugimi je odobril sklepe pokrajinske uprave o prispevkih ne katerim ustanovam, med katerimi tudi centru za diagnozo in zdravljenje novotvorb, sklep o izdatkih za prevoz učencev v šolo za gluhoneme sklep tržaške občine o plačilu nekega računa za šolske kuhinje v znesku 4.449.322 lir, sklep o plačilu nadur uslužbencem mestne čistoče itd.
KINO
Ponovitev: V nedeljo, 17. dec.
ob 10. uri matineja za dijake. V nedeljo, 17. dec. ob 17. uri.
Pro-daja vstopnic od petka, 15. dec. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin (nasproti Avditorija)
[~~OtEPAUSČA )
VERDI
Jutri ob 20. uri bo za abonma A za parter in lože ter C za galerijo prva predstava opere «Tristan in Izol-da» v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastjan. V glavnih vlogah bodo nastopili: Liane Synek, Sebastian Feier-singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze. kely.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
KAZNA OBVKNTILA
Nazionale 14.00 «Spartacus» — Technicolor. Kirk Douglas Laurence Olivier, Peter Ustinov, Jean Simmons. Navada® cene.
Fenice 15.30 »Neusmiljeno dan za dnem» (Giorno per giorno disperatamente). Tomas Milin0-Prepoved-no mladini.
Excelsior 16.00 «Sijaj v travi* (Splendore rielTerba). Tecbni-color. Danny Kaye, Dana Wyn-ter in Diana Dors.
Grattacielo 15.30 ((Zlodej ob štirih)) (II diavolo alle 4). Teon-nicolor. Spencer Tracy, Fran« Sinatra.
Arcobaleno 16.00 ((General 1“ pola (Un generale e mezzo)-Technicolor, Danny Kaye, Dana Wynter in Diana Dors.
Supercinema 16.00 »Silvester ptb" ti Gonzalesu« (Silvestro con' tro Gonzales).
Alabarda 16.00 «11 Federalen. .D' go Tognazzi in Georges W>u-son.
Aurora 16.30 ((Povratek V Pe7' ton Plače« (Ritorno a Peyf°n Plače). Prepovedano mladini-Cristallo 16.30 «Sodni dan« (J* giudizio universal-e). Albert Sordi m Vittorio Gassman.
Garibaldi 16.00 ((Pi-ccolo campo*-Robert Ryan, A-ldo Ray. Pre" povedano mladini.
Capitol 15.30 «Topli veter« Tecir nicolor. Claudette Colbert. " Zadnji dan.
lmpero 16.30 «Pepelko» (Cen*-remtolo).
Italia 16.00 ((Zadnji tango«
(Ul-
timo tango). Technicolor. Santa Montiel, Maurice Romei-Massimo 15.30 «Stanlio in Uli°
v protinapad« (Stanko e
Olio
Za zvišanje pokojnin uslužbencev bivše avstroogrske uprave
Včeraj zjutraj je poslanec Veronesi v poslanski zbornici razložil zakonski predlog o izboljšanju pokojnin osebam, ki so bile že zaposlene v bivši avstroogrski upravi in v upravi tako imenovane svobodne reške države po prvi svetovni vojni, in sicer v državnih uradih in krajevnih ustanovah. Poslanska zbornica je odobrila predlog, naj se o tem nujno razpravlja.
 «»------
Na tržaškem županstvu
Javna dela in dobave oddani na dražbah
Včeraj zjutraj so bile na tržaškem županstvu pod predsedstvom župana dr. Franzila dražbe za dodelitev raznih del in dobav v skupni vrednosti
13.990.000 lir. Vzdrževalna de-1(1 v vili Revoltella so dodelili za 1.400.000 lir podjetju inž. Pocecco, namestitev ogrevalnih naprav v župnišču te vile za 1.200.000 lir podjetju Gelovizza, ureditev plaže pred obema kopališčema «Topolino» v Barkovljah za 1.800.000 lir podjetju A. Viviani, kamnar-ska dela za pokop posmrtnih ostankov umrlih v Rižarni za
200.000 lir podjetju A. Hirsch, obnovitev javnih stranišč pri pokopališču pri Sv. Aani za
350.000 lir podjetju Bisiani, električno napeljavo za osvetlitev igrišča osnovne šole na Greti za 500.000 lir podjetju M. Ambrosi, tiskanje proračuna za leto 1961 za 1.450.001J lir tiskarni «Editoriale Libra-ria«, dobavo krst za 5.790.000 in za 1.300.000 lir podjetjema Bratje Ietri v San Giorgio di Nogaro in Stragliotto v Ros-sano Veneto v pokrajini Vi-cenza. Na dražbo za dodelitev gradnje grljanske šole pa že drugič ni bilo nikogar.
SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM
SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v j udobnem planinskem ((Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m).
S ZaStlveštrovb in Novo' leto bomo deležni, na željo pristnih idrskih žlikrofov m divjačine, na morda najlepšem in najobsežnejšem turstičnem smučišču, ki ga zmore Slovenija s skakalnico na razpolago.
Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah.
^ LJIIDUHA PROSVKTA J
Občni zbor prosvetnega društva «Ivan Cankar« pri Sv Jakobu bo danes 13. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
# * *
Prosvetno društvo v Skednja
sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in Petek od 20.30 do 22. ure.
Odbor
* # #
VEČER
KRATKOMETRAZNJH FILMOV Prosvetno društvo v Skednju
priredi danes 13. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih večer kratkometražnih filmov, ki jih bo predvajal domačin Aljoša Žerjal. Vabljeni k številni u-deležbi.
alla riscossa). Umetniki SIIie' ha za velike m male.
Moderno 16.00 ((Gangster, lju°e' zen... in Ferrari« (Gangster a' more e una Ferrari). TechUi' color. James Cagney, Shirley Jones.
Astra 16,30 «Watussi».
Astoria 16.30 «Tajnost treh c lin« (It mistero dei tre con-nenti). Technicolor. M. A8e > C Thompson.
Vittorio Veneto 16.00 «Dekle « eno uro« (Ragazza per un’ora^ Anne Francis, Loyd Nolan. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Reci eno zarn. (Dinne una per me). Technic lor. Bing Crosby.
Marconi 16.00 ((Zakonski m0~e. v nevarnosti« (Mariti in P ricolo). Sylva Koscina, Fra° Valeri, Joe Sentieri.
Abbazia 16.00 ((Kakšna žensKS--kakšni dolarji« (Ghe femJJ'n. che dollari). Technicolor. D* da. Prepovedano mladini.
Odeon 16.00 «Les dragueurs»_ Belinda Lee. Prepovedano dini.
  'sil'
ml«'
Skedenj 16.00 »Heraklejeve Pl"
le« (Le pililote di Ercole)-va Koscina, Nino Manfredi-
Kino ROSANDRA-BotjuiHS
predvaja danes 15- *• ®' ob 19. uri film:
Kričači na zatožni klopi
(Urlatori alla sbarra)
Igrajo: JOE SENTIERI-MINA in CELENTANO
KINOPROSEK-KONIOg
predvaia danes 13- t. ob 19.30 Columbia bafV
ni film:
Bobni v Tahitiju
(Tamburi a Tahiti) lKrapATRICIA MEDINA
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri Cinemascope baivni film:
Prekinitev potovanja za 12 ur
(Fermata per 12 ure) posneto po romanu Johna Steinbecka Igra JAON COLLINS n drugi
OD VČERAJ DO DANES]
— —(■■■»■n — » — rtm n————*i
Va lu te
! Trst i	
dolar	619.80
švicarski frank	143.70
funt šterllng	1745.50
francoski frank	125.10
marka	155.05
šiling	24.06
pezeta	10.27
dinar	—.63
inarerigo	4850 —
zlatu	710 —
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Francesco
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče)
pomaranče.........	53	176	65
limone .............. 83	118	100
mandarini.........	47	212	94
kostanj .............. —	100	—
jabolka 1........ 59	141	129
jabolka II ;	. . 1 f	36	106	77
hruške 1 .1.1..	153	212	165
hruške II . 1	j . .	53	153	141
grozdje ...Stil	—	212	—
pesa ........	200	280	240
artičoke   .	38	75	63
zelje .........	30	59	47
cvetača ............. 65	120	71
ohrovt........... 29	50	36
cikorija .......	40	47	41
čebula	t	50	70	65
koromač ..............59	83	77
razna solata	....	75	350	125
krompir............!	.	30	55	43
paradižnik . .	.	t .	59	140	71
rdeči radič  125 375 138
zeleni radič I	.	. .	450	600	500
zeleni radič II	.	;	88	200	150
zelena ............... 70	90	80
špinača ............  88	300	125
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (5. stolpec).
poihaSSr-
Bolle, 69 letna Rt>sa v" Ker por. Baibi, 61-letni An!0!lastra,llj maz, 60-lc ni Armando , Pa 80-letna Luigia Frisacco v v«-van. 73-letna G!sella M**1 C<' Rismondo 42letni Giova vatln, 70-letni Umbern%a' gnal, 63-letni Giorgio
lEKa
NOČNA SLUŽBA Lb*»"^red
1NAM Al Cammello. Dre ff< XX, septembra 4;
Godil'3’ ^0°" 1)1.
sv. JahOba 1: Sponza, , torslno 9 (Rojan); Ver, g0rz Valmaura 20; Vlelmettt, trg 12.
ZAHVALA
VSe h
Toplo se zahvaljujem® jj o ki so z nami soČust izgubi našega drageg
JUSTA ČOKA
.rnaTU c 6'
Posebna zahvala pri	"
Tagliaferru in medic	A	,
stram za zdravr rovalcem cvetja
Tagliaferru in m™1" ,#o, La
zdravniško	P
-m cvetja ter	p0c
so na kateri koH "? m *
so na Kaicu n.«*- .	ji*
stili spomin P0^0^1 not* spremili na zadnj
Podlonjer, 13.XH.1-	’	-jjA
Sin MARINO- ^dniki
)n ostali sorodn
[
PRED NOVO PREMIERO SG
I. A. Bunin:
A.P.Čehov
Spoznal sem ga ob koncu leta 1895 v Moskvi in se še vedno dobro spominjam nekaterih njegovih besed.
«Pišete mnogo?« me je nekoč vprašal.
Odgovoril sem mu, da pišem malo.
«To ni dobro,i> mi je rekel z neprijaznim glasom. »Tre-"® je delati — da roke ne počivajo.«
In čez trenutek molka je dodal brez kakršne koli vid-ne zveze: «Včasih, ko zaključim povest, se mi zdi, da bi li moral črtati začetek in konec.... Mi literati največkrat ležemo, zato je treba pisati kratko.«
* * *
Po srečanju v Moskvi se nisva videla vse do poletja 1899. Tedaj sem šel za nekaj dni v Jalto in ga srečal na obrežju.
»ZaJcaj me ne obiščete?» mi je rekel. ePridite jutri.#
eKdaj?« sem ga vprašal.
»Zjutraj okrog osmih.« In ko je videl moj začudeni obraz, je dodal: «Jaz zgodaj vstajam — in vi?»
«Prav tako.»
eTorej pridite, kakor hitro vstanete. Bova pila kavo, Imate radi kavo? Zjutraj ne bi smeli piti čaja, marveč kavo. To je imenitno. Kadar delam, pijem samo kavo in oouillom, od jutra do večera. Zjutraj — kavo, popoldne ~~ bouiilon.# Nato sva sz molče sprehajala ob morju in sedla na neko klop.
almate radi morje?«
«Da,» je odgovoril. eMorje je pravzaprav zelo prazno.»
«In to je tista lepota,« sem rekel.
«Ne vem,« je odvrnil; pri tem je	pogledal v daljavo in
^čitno mislil na nekaj drugega. «Lepo je biti oficir ali študent, sedeti nekje na živahnem prostoru in poslušati fohko glasbo.« Tedaj je za trenutek pomolčal, tak je bil nlegov način, in brez vidne zveze dodal: «Zelo težko je opisati morje. Veste, kakšen opis morja sem bral pred Uedavnim v neki dijaški beležnici: Morje je bilo veliko. ■b° je vse. Meni se zdi čudovito.«
* * *
Tedaj v Moskvi sem spoznal čilega človeka s spretnimi, Hitrimi gibi. Pozdravil me je prijazno in tako enostavno, “o	sem razumel njegovo enostavnost	kot hladnost.	V	Jalti
le	bil zelo spremenjen. Bil je suh,	barva obraza	je	bila
temnejša, gibal se je počasneje in glas mu je zvenel Bioblje. Vendar je bil kljub temu isti kot v Moskvi: pri-Itzen, toda zadržan; govoril je živahno in še bolj enostav-kratko; ob razgovoru je ves čas mislil na nekaj
Tugega in strmel v morje. Po srečanju na obrežju sem Se drugega dne odpeljal k njemu. Dobro se še spominjam ®oučnega jutra, ki sva ga preživela v njegovem vrtu. Od-s}ej sem ga češče obiskoval in se kmalu počutil kakor °ma. Obenem se je spremenil tudi njegov odnos do mene, Postal je bolj prisrčen in enostavnejši.
* * *
Kadar sva bila sama, se je često smejal z nalezljivim Jhehoni. Rad se je šalil in si izmišljal smešne priimke; °c se je dobro počutil, je bil neumoren. Rad se je raztovarjal o literaturi. Pri tem je večkrat izražal svoje navdu-Scnje do Maupassanta in Tolstoja. O teh dveh je govoril Mnogokrat, toda tudi o «Tamari» Lermontova.
«Ne morem razumeti,« je rekel, «kako je mogel napi-*“ti to še kot otrok! Po takem uspehu lahko človek mirne uše umre.«
Večkrat je ponovil: «Nikdar nikomur ne čitajte svojih Pori, dokler niso natisnjene. Ne poslušajte nobenih nasve-°P- Ti si se zmotil, ti si lagal — tedaj naj bo napaka Sa*no tvoja. Pri delu je treba imeti pogum. So veliki in 'hajhni psi: toda manjši se ne sme ustrašiti večjega; oba borata lajati z glasom, kakršnega mu je dala priroda.«
O vseh pisateljih pravijo, da so se veselili uspehov "btgih in da jim je bila sebičnost tuja. On se je zares !?hreno veselil vsake nadarjenosti,, saj je beseda tmenadar-jfn» pomenila v njegovih Ustih največji ukor. Svoje lastne Uerarne uspehe je gledal s skrito grenkobo.	M'	*
«Anton Pavlovič, kmalu bodo slavili vaš jubilej.«
sPoznam te jubileje! 25 let psujejo človeka, potem mu 5® poklonijo gosje pero iz aluminija in govore ves dan n®vdmšene neumnosti.«
»Ste čitali, Anton Pavlovič?« so ga včasih vpraševali, e je bil o njem napisan kak članek.
On je samo prebrisano gledal preko roba svojih očal. 'bfajlepša hvala. Nekdo napiše tisoč vrstic o nekom, na »oncu pa reče: ’Razen tega obstoji tudi pisatelj Cehov, pesimist’.... Kako to, da sem mračen človek, hladen, ka-,.0r mi očitajo kritiki. Vendarle je moja najboljša povest Student’.... Ze beseda sama je odurna — pesimist.«
H
Eden mojih zadnjih spominov je iz zgodnjega poletja a 1903. Bil sem v Jalti, v hotelu aRusija«. Pozno zve-r so me poklicali k telefonu. «Dragi, vzemite voz in 'idite k meni. Bova šla na sprehod.«
»Zdaj? Sredi noči? Se je kaj zgodilo, Anton Pavlovič?« »Zaljubljen sem.«
( »To je lepo, toda ura je že deset. Razen tega se lahko “■ Prehladite.«
*Ne belite si glave, mladenič!« j °ez deset minut sem bil v njegovi hiši v Autuku. Tu stanoval preko zime sam s svojo materjo. Bilo je tiho k }e,nno kakor zmerom; v delovni sobi so gorele sveče. u'/Or vselej, mi je ob pogledu na njegovo delovno sobo, kateri je preživel samotne zimske večere, vzdrhtelo srce. "Cudouita noč!« je rekel z mehkobo, ki je bila pri Jf”1. nenavadna, in z neko žalostno radostjo. «A, ste že [. oj.' Kakšen dolgčas! Edino veselje mi pripravi telefon, 'lo T me vpraša, kako je z menoj, pa mu odgovorim: °Pim miši!’ Pojdiva v Oriando.«
Noč je bila tiha in topla s svetlim mesecem in z lahni-1 belimj oblaki. Kočija se je zibala po beli cesti, molčala ® in gledala lesketajočo se površino morja.
»^este, koliko let me bodo še čitali? — Sedem!« »Zakaj sedem?« sem ga vprašal.
"No, recimo sedem in pol.«
»Danes ste žalostni, Anton Pavlovič,« sem rekel in mu °0l»dal v obraz, ki je bil v mesečini bled.
^ lest opila sva; s konico palice je zamišljeno zbiral fca-»Ufke. Ko sem rekel, da je žalosten, me je premeteno Oledal.
It	*^i	ste žalostni!» je odgovoril. «In	veste,	zakaj? Zato,
„ r ste	morali plačati kočijo.« Potem je	dodal	resno: «Kljub
ve,nu me bodo čitali samo še sedem let, toda za življenje n0l p.reostane še manj — šest let. Toda, ne povejte tega v,narjem v Odesi.«
Ni preživel šest let, ampak samo nekaj več kot leto dni. !e	n°	njegovih zadnjih pisem sem	dobil	januarja me-
a naslednjega, leta v Nizzo. v *D°ber dan, gospod Bunin! Novo srečo v novem letu! , Sc Pismo sem dobil, hvala. Pri nas v Moskvi je vse v P. novega (razen novega leta) ni nič in tudi ne moremo tlakovati. Moja stvar še ni izšla, kdaj bo, še nič ne dp**1"'. Morda pridem februarja v Nizzo. Pozdravite mi Pi?80. toplo sonce in tiho morje. Naj Vam bo dobro in jp lje večkrat svojim prijateljem. Bodite zdravi, srečni ^ tipalini. Ne pozabite svojih mračnih sorojakov na uzho-jp * k* trpe. zaradi slabe prebave in slabe volje. Poljubljam objemam Vas.«
5	daj domnevajo, da je bil Cehov	osamljen. Vendarle
j, Prepj-ifan, da pa Se do danes niso prav razumeli; bil ,e.Preveč čudna duša. V njegovem notesu stoji značilna o, enica: «Kakor bom osamljen v grobu, tako sem bil tu^ien tudi v življenju.» V istem notesu so tudi besede: ljudje varajo drug drugega, kako ljubijo preroke, •tih ž'P“ti so! Na enega modrega ptiča pride tisoč beda-•n na eno pametno besedo tisoč neumnih.«
0| s*aven je p ostal šele po predstavah v Umetniškem tpCc*olišču (MHAT). Zato je nekoč rekel: eKakšni drama-jil0i »mo mi!» Trenutek je molčal in se prisrčno zasme-l' »Kaj veste da sem bil pred kratkim pri Tolstoju? n,/?1 je na postelji in veliko govoril o vsem mogočem, Do drugim tudi o meni. Navsezadnje sem vstal jn ga ^tdravilp pridržal me je za roko in rekel; 'Poljubite me!’ Seni se nagnil mi je v uho energično zašepetal: 'Vaših |et0r» ne prenesem. Ze Shakespeare je pisal slabo, vi pi-
P® še slabše/’#
Adenauerjeva Nemčija po Hitlerjevih stopinjah
Ko se je pred dnevi raznesla vest, da so v Zahodni Nemčiji aretirali jugoslovanskega državljana Vra-čariča, ker je v času narodnoosvobodilne vojne v Zagrebu sodeloval pri napadu na skupino nacističnih letalcev, se je vsa demokratična javnost Evrope zgrozila. Zahodnonemške oblasti _— se zdi — tega niso pričakovale in so popustile, toda le v toliko, da so Vra-čariča izpustile.
Odmev nesramnega napadalna bivšega jug. antinaci-stičnega borca se še ni polegel, ko so v Muenchenu najvišji predstavniki oblasti zahtevali, da mora jug. konzul v tem mestu Graovac zapustiti svoje mesto, ker da je kot bivši partizan kriv smrti nemških vojakov.
Ze sami ti primeri nam dokazujejo, da aretacija Vračariča ni bila naključna, pač pa načrten napad proti vsemu odporniškemu gibanju.
Od kod tolikšna drznost, tolikšna nacistična nadutost?
Za pariški list «Monde» ne bo nihče mogel reči, da je morda — prenapet. In vendar je ob tem primeru napisal tudi to: «To preganjanje (bivših partizanov op. ur.) je negacija pravice. To pa samo potrjuje sodbo o pretiranem popuščanju rehabilitiranim nacistom, ki sta jih polna za-hodnonemška policija in sodstvo.# Da, nad 1000 bivših nacističnih sodnikov, ki
*
»Konrad, prav tako se je začelo v mojem primeru#
so nekoč pošiljali v smrt antinaciste, je na raznih, tudi najvišjih položajih Ade-nauerjevega sodstva. In isto velja za mnoge bivše SS-ovske funkcionarje, ki so danes načelniki Adenauerje-ve policije v raznih mestih Zah. Nemčije.
Toda to še ni vse. Zahod-nonemški zunanji minister je bivši nacist, kanclerjeva desna roka dr. Globke je sodeloval pri sestavi znanih «nuerenberških zakonov#, ki so «opravičevali» pomor S milijonov Judov, v sedanji vojski je na desetine Hitler-
jevih generalov, v Zahodni Nemčiji je na desetine združenj bivših nacističnih »veljakov# in »herojev# iz vrst SS in SA, ki kujejo načrte za novo »veliko Nemčijo#, ki da bo še večja od Hitlerjeve.
In kdo je temu kriv? Adenauer in njegovi sodelavci?
Da, toda ne samo oni. Morda celo manj, kov kdo drug.
Zahodni zavezniki so c zadnji vojni tedanjim zaveznikom velikodušno obljubljali, nacizmu in fašizmu pa grozili, da ga bodo pokončali. Brž ko je bil naci-
zem na tleh, so na vse to pozabili. In ko se je med Vzhodom in Zahodom začela borba, komu bo pripadlo več sveta, so si v Adenauer-jevi Nemčiji izbrali svojega »psa čuvaja# za Evropo.
Ko so leta 1949 prepustili Nemcem oblast, so se ti lotil; dela. In kje najti Nemčiji bolj zveste ljudi, kot med bivšimi nacisti?
In tako se more na pr. obrambni minister Strauss že danes pohvaliti, da je njegova vojska «najbolj učinkovita v Evropi#. Mi pa dodajamo, da šteje 370 tisoč
mož, da ima le 1000 častnikov manj kot Hitlerjeva, da ima na razpolago vojaške arzenale, ki so za 18 odst. večji kot Hitlerjevi, da zahteva že atomske bombe, ker nosilne rakete že sama zmore, da itd. itd., Prav, dopustimo možnost, da Adenauer in nekaj njegovih vojne nočejo, niti nočejo z njo izsiliti združitev obeh Nemčij, toda, v družbi toliko nacistov, ali bi njemu in njemu enakim ne mogle vajeti uiti iz rok? Se «daljnovidni» zahodni državniki te nevarnosti zavedajo?
| ŠE ENA ČRNA STRAN V ZGODOVINI KONSERVATIVCEV |
IMMIGRATION BILL» IN RASIZEM V ANGLIJI
Zakon je izsilila konservativna večina, proti kateri so glasovali celo liberalci, ki so sicer njeni zavezniki ■ Neposredna podpora celo Mosleyu
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SE ENA ZASTAVA JE ZAPLAPOLALA V VETRU SVOBODE
Tanganjika -	29.	n
osvobajajočega se črnega kontinenta
Na okrog 9 milijonov prebivalcev samo kakih 150.000 azijskih in evropskih doseljencev - Julijus Nierere - veliki voditelj - Ogromen gospodarski potencial
V soboto, 9. decembra je Tanganjika postala 29. neodvisna in suverena državna tvorba v Afriki. Tako je ta prostrana dežela, skoraj štirikrat večja od Italije, stopila v številno družino prebujenega in osvobajajočega se afriškega kontinenta.
/Tanganjika leži v Vzhodni Afriki. Na severu jo okroža-’jo Keifija, Uganda in Rudti-da-Urundi, na zahodu Kongo, na jugu Severna Rodezija, Njasa in Mozambik, njeno vzhodno mejo pa predstavlja obala Indijskega oceana, na kateri leži tudi njeno glavno mesto Dar-es-Salaam.
Čeprav se Tanganjika razprostira na površini 939.326 kv. km, ima samo okrog 9 milijonov prebivalcev. Med temi je sam0 23.000 Evropejcev (Poljakov, Grkov in pred-
za združevanje teh plemen in dosegli so tudi lepe rezultate. Dežela ima danes enotni kulturni jezik — swahili, ki ga razume večina prebivalstva in ki je kot tak dobro služil kot inštrument težnje po narodni enotnosti in za hitrejšo dosego neodvisnosti.
. i Kot večina afriških dežel •j’e. tud; Tanganjika bila .področje mnogih o^vtfjaltiih 'pohodov. 2e v desetem stoletju je bila v rokah arabskih sultanov. Kasneje, posebno v 16. in 17. stoletju, so se kosali zanjo Turki, Arabci in Portugalci. V 19. stoletju je bila v sestavu Zanzibarskega sultanata. Ko pa je Nemčija začela «iskati mesto pod afriškim soncem# v sredini prejšnjega stoletja, je poslala svoje emisarje na področje Tanganjike. Z «Helgolandskim
lja Vzhodne Afrike. Pod njegovim vodstvom je bila leta 1954 ustanovljena stranka TA-NU (Tanganjiško-afr.ška nacionalna unija), k; je v 7 letih do proglasitve neodvisnosti zrastla v’ močno organizacijo r. nad milijon član: in z več kot dva tisoč poklicnimi političnimi delavci. Poleg TA-NU obstajata še dve politični stra iki, AMNUT (splošna muslimanska nacionalna unija Tanganjike) in UTP (Združena stranka 'Tanganjike). Leta 1960 so bile volitve za prvo vlado Tanganjike, na katerih je bjlo izbranih 71 poslancev, j 70 jih je bilo izvoljenih na listi parlamentarne skupine stranke TANU, kar najbolje priča o moči • te stranke m o vzrokih zaradi katerih je Tankanjika relativno hitro dosegla neodvisnost.
MM/A
AFRIKA
\*W ■	*,	v
-fsmroA 'i
tanga
JEZ
TANGANJIKA
SALAM
TAN&ANJIKA
vsem Angležev) ter še 134.000 drugih doseljencev, v glavnem Indijcev, Pakistancev, A-rabcev in drugih Azijcev. Vso ostalo ogromno večino -prebivalstva Tanganjike predstavljajo torej domačini, ki pa se med seboj delijo na 126 plemen in v glavnem na tri etnične skupine. Najštevilnejši so Bantu, ostali dve najbolj izraziti skupini pa sta Hami-ti in Masai.
Kolonialni gospodarji iz Evrope so vladali v Tanganjiki skozi osem desetletij in skušali na vse mogoče načine vsiliti Afrikancem krščanstvo, medtem ko so jih v vseh drugih pogledih pustili tam kjer so bili — plemensko razdeljene. Toda še pred dosego neodvisnosti so afriški nacionalni voditelji na čelu z Ju-lijusom Niererom začeli delati
dogovorom# med Nemčijo in J Veliko Britanijo (1. julija 1890) je bila ustvarjena Nemška Vzhodna Afrika, ki je obsegala Tanganjiko, Ruanda-Urandi in še nekatere sosedne kraje.
Z zmago zaveznikov nad Nemčijo v prvi svetovni vojni je Nemčija izgubila svojo afriško posest in Tanganjika je prišla kot skrbništvo Zveze narodov, ki je mandat nad njo poverila Veliki Britaniji. Oblast Velike Britanije se je nadaljevala tudi po drugi svetovni vojni, ker so tudi Združeni Narodi poverili njej mandat za upravo Tanganjike.
Velike zasluge z zmago ljudstva Tanganjike pripadajo voditelju Julijusu Niereru, ki predstavlja poleg Joma Ke-nijate, znanega voditelja Kenije, najimenitnejšega vodite-
Ogromna potencialna bogastva
Tanganjika je v prvi vrsti agrarna dežela z ogromnimi plantažami. Toda le zelo mali odstotek- zemljišča je obdelan, ker je za obdelovanje primeren v glavnem le ozek gorski pas z obilnimi padavinami, medtem ko dve tretjini vsega področja Tanganjike trpita zaradi stalne suše. To pa ne pomeni, da se kmetijstvo ne bo razvijalo v prihodnosti na mnogih, doslej še ne načetih področjih. Nasprotno, meni se, da glede razvoja kmetijstva še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Z novimi investicijami se predvideva, da bo zagotovljeno ne samo dovolj prehrane za
prebivalstvo, temveč tudi presežek za izvoz.
Poleg žitaric, kokosovega oreha in drugega tropskega rastlinstva zavzema posebno mesto v gospodarskem življenju Tanganjike sisal, to je surovina za vrvi in juto, kj predstavlja tretjino celotnega izvoza te dežele, ki znaša o-krog 10 milijonov funtov šter-lihgov letno. Poleg sisala se je v povojnih letih povečala tudi proizvodnja volne, kave. čaja, tobaka, riža, koruze itd.
Posebno mesto v gospodarskem razvoju Tanganjike pripada zadrugarstvu, ki vedno bolj postaja osnova gospodarstva te dežele. Do leta 1953 ni bilo v deželi niti ene zadruge, letos pa jih je že nad 400 tisoč tako, da gre 85 odst. proizvodov preko njih. Od lani imajo zadruge na področju Viktorijinega jezera monopol v nakupovanju in prodajanju volne.
V okviru priprav za neodvisnost je vlada Julijusa Nie-rera predložila letos poleti parlamentu triletni načrt razvoja kmetijstva, prometa in prosvete. Težišče je bilo postavljeno na razvoj kmetijstva in na predelovalno industrijo, graditi pa bodo začeli tudi veliko hidrocentralo na reki Pangani, ki bo dograjena do leta 1964.
V pogledu pismenosti je Tanganjika celo izpod afriškega povprečja. Zaradi tega je predsednik vlade Nierere še preden je prišel na ta položaj izjavil, da se bo podal v Evropo, da bi poiskal možnosti za šolanje mladine svoje dežele.
Prej so imeli v Tanganjiki belci tudi v pogledu šolanja velike privilegije. Obstajali so trije šolski sistemi: eden za belce, eden za črnce in eden za Arabce. Izdatki za enega belega učenca so bili 39-krat večji kot za črnega. Beli učitelji so bili desetkrat bolje plačani kot njihovi črni kolegi. Toda takoj po pridobitvi notranje avtonomije v sredini letošnjega leta je prva domača vlada Tanganjike ukinila vse te privilegije in uvedla sistem šolske integracije.
V Tanganjiki je zelo močan občutek solidarnosti z drugimi afriškimi narodi. V tem ležijo tudi ugodni pogoji za ustvaritev Vzhodnoafriške federacije, ki bi za sedaj zajela Tanganjiko, Kenijo in U-gando (ki s0 že sedaj povezane v carinsko zvezo), ki pa bi se v perspektivi razširila še na Njaso in Severno Rodezijo pa celo na Ruanda-Urandi. Predsednik Nierere je velik pobornik te federa-
cije, kakor se zanjo zavzema tudi voditelj Kenije Jomo Ke-nijata ter voditelji Njase in Severne Rodezije, ki si poleg ostalega od take federacije obetajo tudi, da bi se z njo osvobodili rasističnega režima v Južni Rodeziji.
Politična orientacija
Glede zunanje politike neodvisne Tanganjike je Nierere že neposredno pred proglasitvijo neodvisnosti izjavil v parlamentu, da bo zunanja politika Tanganjike nevtralna, da pa ne bo to pasivni nevtra-lizem in da nobeden od obstoječih velikih svetovnih blokov ne bo mogel računati na njeno avtomatično glasovanje, pa čeprav bi šlo za prijateljske dežele.
Prva evropska država s katero je Tanganjika še pred proglasitvijo svoje neodvisnosti navezala konkretne stike, pa. je bila prav Jugoslavija, katero je Nierere obiskal septembra letos. Rezultat njegovih razgovorov z na.ivišjl-mi jugoslovanskimi predstavniki je bil sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema deželama takoj po pridobitvi neodvisnosti Tanganjike in sporazum o tesnem sodelovanju tudi na i da so bele polti. Pri delitvi gospodarskem področju.	I	dovoljenj	za zaposlitev, je
LONDON, decembra. — Na letošnji letni konferenci konservativne stranke v začetku jeseni je bilo veliko govora tudi o naraščajočem priseljevanju državljanov common-welthskih dežel in kolonij v Veliko Britanijo. To je bilo nekakšno navodilo vladi, ki je nato predložila parlamentu zakonski osnutek, ki je dobil ime (clmmigration Bill# in po katerem naj se uvede nadzorstvo nad naseljevanjem o-ziroma omejitev naseljevanja ali celo ustavitev dotoka črnih priseljencev. Kontrola naj bi se nanašala na ((zdravstveno stanje in na moralne lastnosti# novonaseljencev, katerim bi bilo dovoljeno naseliti Se na angleškem ozemlju le pod pogojem, če bi jim bila predhodno zajamčena zaposlitev. Zakonski osnutek ali bolje zakon, ki ima izrazit rasistični značaj, pa čeprav skušajo vladni organi to zanikati ali vsaj prikriti, je bil izglasovan z običajno konservativno večino. Vlada pa je tokrat prvič v času svoje oblasti morala kljubovati izredno ostremu napadu laburistične opozicije, ki se ji je tokrat pridružila tudi liberalna stranka.
Cernu vse to?
Predvsem moramo omeniti, da gre predvsem za izseljence iz angleških posestev v Zahodni Indiji, kjer je kolonialistična politika znana tako po svojem izkoriščanju, kot tudi po tem, da skuša v teh deželah ohraniti primitivno gospodarstvo. predvsem kar se tiče kmetijstva. Z osvoboditvijo, torej v trenutku, ko te dežele postanejo neodvisne, se znajdejo pred problemom o-gromne brezposelnosti. Velik prirastek ljudstva ima tudi tu svoj pomen. Potemtakem je tu revščina izredno izrazita. Industrializacija, ki bi mogla to stanje izboljšati, pa je neznatna in ne pride do izraza. Zato mnogi prebivalci teh krajev gledajo na Veliko Britanijo kot na obljubljeno deželo, ker je v Veliki Britaniji dela na pretek, hkrati pa jq v Veliki Britaniji življenjska raven v primerjavi z njihovo- doma neprimerno . višja. In tako prispejo ti ljudje sem, v Veliko Britanijo, in imajo, kqt podložniki angleške kra-ljipe, pravico tu tudi ostati. Zgto prihajajo vsak dan, prihaja jih na stotine. Seveda bo to veljalo dokler ne bo s prihodnjim novim letom stopil v veljavo že omenjeni novi zakon.
Oblasti so se znašle pred alternativo. Z bodočim vstopom Velike Britanije v skupno tržišče, bo treba, seveda, sprejeti tudi določbe rimskega sporazuma, med katerimi je tudi člen, ki jamči svobodno premikanje delovne sile. To pomeni, da bo tu, na Angleškem, treba pričakovati tudi priseljence, ki bodo prihajali na pr. iz južne Italije in ki so povečini brez stroke, brez poklica, podobno kot dosedanji priseljene; iz Zahodne Indije. Seveda pa imajo ti pred slednjimi to prednost
jasno, kam bo izbira padla.
To je prva razlaga, zakaj je novi zakon rasističen. V tem primeru pa je to tudi hud udarec pristašem Com-monwealtha.
Je pa še en motiv, ki ga je treba dodati k gornjemu: Zakon ne bo prizadel irskih priseljencev, ki jih prihaja sem do 70.000 na leto. Vzrok temu je v tem, da je kontrola nad temi nemogoča, kajti meja med irsko republiko in med Severno Irsko je skoraj odprta, iz Severne Irske pa imajo priseljenci prost vstop na angleška tla. Diskriminacija je tu, torej, na dlani.
V prvih desetih mesecih letošnjega leta se je na Angleško priselilo iz Zahodne Indije, iz Pakistana, s Cipra, iz Adena in Honkonga 113.000 o-seb. Število temnopoltih britanskih državljanov se je do sedaj povzpelo na nad pol milijona. Razpršeni so po raznih industrijskih središčih, največ pa jih je v Londonu. Povečini žive čimbolj skupaj in njih različni običaji so včasih vzrok tudi za manjše spore z domačini. Vendar pa ni doslej prišlo do izrazitejših pojavov rasističnega značaja, ker je ogromna večina Angležev do njih prijateljsko razpoložena. Od časa do časa kak zaseben klub izrecno zavrača, oziroma prepoveduje črno-poltim ljudem vstop v lokale kluba, toda tak klub je kmalu tarča javnega mnenja. Trditev, da je med črnopoltimi priseljenci veliko brezposelnih, ki izkoriščajo možnost državne podpore in ki da od podpore bolje živijo, kot bi živeli v domovini, je brez vsake podlage, kajti 95 odst. priseljencev je zaposlenih. V današnjih razmerah je na pr. njihova pomoč po bolnišnicah in javnih prevozih celo nujna. Ce bi ti ljudje imeli možnost zaposlitve v njihovih sončnih deželah, bi prav gotovo ne prihajali sem v težko angleško megleno in vlažno klimo.
Ne da se še predvidevati, kakšne posledice bo »Immi-gration Bill# imel za bodočnost Commonweltha, katerega zgradba je v zadnjih letih utrpela občutne pretrese. In tudi če hujših posledic tega zakona ne bo, bo vendarle o-stalo dejstvo, da se v današnjem svetu povsem pravilno ocenjuje civiliziranost določene države tudi po tem, kako ta država ravna z drugopol-tim prebivalstvom, podobno kot se je nekoč in kot se še vedno sodi odnos določenih režimov in oblasti do Judov, v nekaterih državah pa odnos do narodnostnih manjšin.
Angleška konservativna vlada si je s tem zakonom nakopala še večjo nepriljubljenost, hkrati pa vsaj posredno podprla Mosleyevo geslo: «Keep Britain white!», ter dala prav južnoafriškim rasistom, ki trdijo, da je sožitje med črnim in belim prebivalstvom nemogoče, pa čeprav je ob času južnoafriške rasistične oblasti še sama napadala.
DRAGO SEDMAK
b° umrl Tolstoj, bo šlo
»krat.
vse k vragu,« je rekel
i\tn ad je ponavljal, da se človek, ki ne dela, ki ne živi H Postano v atmosferi ustvarjanja, počuti praznega in “Mutiranega, čeprav je moder kakor sam Salomon.
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllliil
Trenutno se bo treba zadovoljiti z manj vidno in vplivno vlogo. Vaša hladnokrvnost bo razorožila i.eprijatelje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Najpripravnejši trenutek za realizacijo osebnih načrtov. Nepričakovan, toda prijeten obisk. Glavobol.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaša iznajdljivost bo prišla do veljave v službenem odnosu. Prijeten večer za ljubitelje umetnosti in slikarstva RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pretirana ambicija delovnega tovariša vas bo spravila v zadrego. Premislite, preden se odločite za novo sentimentalno avanturo.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ploden dan za one, ki se ukvarjajo s posredovanjem. Pripravljate se na dolgo in prijetno potovanje Morala na višku.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Objektivnost vas bo dvignila nad ostale. Znašli se boste v trenutnih težavah, iz katerih Pa izhod ne bo težak.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nastopil je čas za dokončno poravnavo starih računov. Vaša vznemirjenost je povsem ‘ brez podlage. Zdravje zadovoljivo.
RAK (od 23.6. do 22 7.) Mirno profesionalno vzdušje:	finančno
blagostanje Posrečila se vam bo izvedba neke zabavne zami-
sli. Zdravje brez motenj.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Povečana aktivnost v poslovnih odnosih. Po zaslugi odkritosti boste dosegli poravnavo neprijetnega spora.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sreča vam je naklonjena v vseh današnjih opravilih. Srečne in nepozabne ure z drago osebo. Nepričakovana vest.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Z navezavo vplivnih stikov vam bo uspelo postaviti trdne temelje vaši bodočnosti. Nova zanimiva spoznanstva.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ce je le mogoče odložite na jutri neko poinem' no odločitev. Uživali boste vso naklonjenost ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Radio Trst A
Kredu, 13. decembra 19ttl Nacionalni program
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Sonek slovenskih pesmi; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Parada orkestrov; 17.00: Igra ansambel Giannija Safreda; 17 25: Pesem in Ples; 18.00:	Slovenščina za Sloven-
ce; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Liki in značaji iz opernih del: »Janko in Metka#; 19 00: Zdravstvena oddaja:	19.20:	Glasbeni kalej-
doskop; 20.30: «Otok», po noveli Giannija' Stuparicha; nato Glasbeno potovanje po Evropi; 22.00:	Iz babičme glasbene
skrinjice; 22.15: Albinoni: Trije koncerti za oboo in orkester) 22.40: Romantične melodije.
Trst
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Prijatelj cvetja; 14.30: Tretje in četrto dejanje Bizetove opere »Carmen#; 15.35:	Odlomki iz
domače zgodovine.
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20:	Glasbeni	album;
13.30:	Neapeljske popevke;
15.15: Grška folklora; 15.30: Tečaj nemščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za najmlajše; 16.45: Mednarodno vseučilišče G. Marconi; 17.20: Glasbeni program; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.15: Mi, državljani; 19.30: Pregled upodabljajoče umetnosti; 20.00:	Glasbeni
album; 21.00: Pesmi Canzonis-sime; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Pojeta Milva in Negro-ni; 22 50:	Tedenski literarni
pregled.
II. program
9.00:	Jutranje	vesti;	10.00:
New York - Rim - New York; 11.00: Glasba za	vas. ki delate; 14 00: Naši	pevci;	15.15:
Glasbena medigra; 16 00: Program ob štirih:	17.30; Anton
Cehov: «Medved»; 18.00: Orkester Domenica Savina; 18.15: Album pesmi; 20.30: Radiofo-nično tekmovanje italijanskega
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za jazza; 21.'45: Simfonični "koncert, dobro jutro; 8.00: Prenos RL;
III. program
17.00: Koncert; Haendel, Pe-trassi, Schumann; 18.00: ’ Pregled severnoameriške kulture; 18.30: Na programu Azzaiolo, Ferretti, da Nola, di Lasso, Do-nati, Caimo, Gastoldi; 19.15: Italijanski periodični tisk; 20.00: Vsakovečernl koncert;	21.30:
Rolli-Vincenzoni:	«Sacco	in
Vanzetti#.
12.00: Opoldanski koktajl; 12.45: Operne skladbe; 13.15: Kulturne aktualnosti; 13.40: Zabavni ritmi; 14.00: Odmevi iz Jugoslavije; 14.30: Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Moški zbor iz Šempetra pri Gorici; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Pojo Dušan Jačič, Nada Kne-ževič in Šenka Valentantič; 18.00: Prenos RL; 19.00: Odmevi iz SZ z orkestrom Zacharias-19.30: Prenos RL; 22.15: Errc. Garner pr* klavirju: 22 35: R. Schumann:	»Dunajski karne-
val»- 23.00: Prenos RL,
Slovenija
8.05: Od tod in ondod; 8.35: Bach: Tretja angleška 'suita; 8.55: Pisani svet pravljic in zgodb; 9.25: Godala In majhni
ansambli; 10.15; Z našimj skladatelji; 11.00: Ljubljanski komorni zbor; 11 15: Človek in zdravje; 11.25:	Popevke se
vrstijo; 12.05: Nekaj narodnih; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30; Chopin v dvojni zasedbi; 14.05: Radijska šola; 14.35:	Venček slovenskih
narodnih; 15.20:	Koncert po
željah; 16.00: Šoferjem na pot: 16.45; Hammond orgle; 17.05: Vsak dan za vas; 18 00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Velikj zabavni ori estri: 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Naš variete; 20.45: Na festivalu	v Aldeburghu;	2! 45: Melo-
dije za lahko noč; 22.15; Po svetu jazza: 22.50:	Literarni
nokturno;	23 05:	Ob	plesnih
zvokih.
Ital. televizija
8.30: TV šola; 13 30: TV šola;	17.00:	Program	za	najmlajše;	18 00-	Oddaia	za	analfa
bete; 18.30: TV dnevnik; 18AR: Simfonični koncert; 19 15; Jesenski trenutki (dokumentarij); 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.10: Pohtična tribuna; 22.10: Hitchcock predR v-lja: »Scatoia a sorpresa#; 22.40: TV dnevnik
DRUGI KANAL
21.15: Disneyland; 22.05: TV dnevnik; 22.25: Ma'i koncert.
Jug. televizija
18.00: Reševalna ekipa — serijski film; 18.30; Serijski film; 19.00: Kurirska služba v NOB — tretja oddaja o zgodovini NOB; 19.30: TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.15: Med dvema jutroma — kratkj fihn; 20.30: Triperesna deteljica — zabavnoglasbena oddaja; 21.30: Portreti in srečanja: Zemlja je večna — portret književnika Mirka Božiča.
PKiMOKSKJ DNEVNIK
— 1 --
13. riecemurd l»®i
Seja občinskega sveta v Gorici
Za lansRl ohračun so glasovali flemoRrlsilaaslu svetovalci la SBZ
Za kmetijstvo niso potrošili niti tistih sredstev, ki so jih določili v lanskem proračunu
Med sindikalisti in delodajalci
Pogajanja o pogodbi tekstilnih delavcev
Včeraj zvečer so na seji soriškega občinskega sveta razpravljali in glasovali o obračunu za leto 1960. Zanj so glasovali svetovalci Kn in SOZ (18 glasov), vzdržalo se je 11 svetovalcev (PSDI, PSI, FLI in MSI), trije pa so glasovali proti (KPI).
Celotni lanski obračun je na podlagi tega obračuna znašal 3.4 milijarde lir. Izdatkov je bilo 1.7 milijona, dohodkov pa ravno toliko, kar kaže, da je bil obračun uravnovešen.
Za zdravstvo, policijo in higieno so potrošili 192 milijonov, za javna dela 151 milijonov, za vzgojo 100 milijonov, za kmetijstvo 571.000 lir (33.500 lir manj kot so določili v proračunu!), za socialno pomoč 122 milijonov, za splošne stroške pa 315 milijonov.
Pri dohodkih naj omenimo trošarino, ki je prinesla 414 milijonov in se je tako povečala za 23 milijonov v primerjavi s proračunom, država je za ukinjeno trošarino na vino prispevala 21 milijo-
nov, z dodatnimi davki na po. slopja pa so dobili 30 milijonov.
V imenu skupine svetovalcev KD je dr. Tripani dejal, da so imeli v Gorici štirikrat toliko sej kot v Vidmu in je navedel nekaj konkretnih del v preteklem upravnem obdobju. Tudi odvetnik Sfiligoj (SDZ) je pohvalil delovanje prejšnje občinske uprave. Dr. Battello (KPI) je kritiziral po. litiko proračunskega ravnovesja in očital občinski upravi, da ni dovolj iniciativna v sprejemanju pobud za naše specifične kraje, ampak se podreja ukrepom, ki prihajajo iz Rima. Kritiziral je povečanje dohodkov s pobiranjem družinskega davka in zahteval, naj se v Gorici o-mogoči ustanovam, ki nimajo svoje dvorane, da bi si lahko sposojale občinsko.
Prof. Zuccali (PSDI) pa je dejal, da preživljamo v Gorici razmeroma ugodno finančno obdobje, ker smo deležni ugodnosti proste cone, vendar se kljub temu niso rešila ne-
katera važna vprašanja, kot so na primer podpore za dijake, sprejem regulacijskega načrta itd.
Svetovalec Peter Sancin (PSI) je dejal, da se bo njegova skupina vzdržala pri gla. sovanju o obračunu, ker niso bih člani prejšnjega občinskega sveta, na katerem se je razpravljalo o proračunu. To vzdržanje pa ima pravzaprav pomen nasprotovanja obračunu in se povsem sklada z le-tošnjimi volilnimi rezultati, ki so odvzeli demokristjanski večinski stranki absolutno ve. čino v občinskem svetu. Na takšen način so svetovalci izkazali svoje nezadovoljstvo s sedanjo občinsko upravo in s tem tudi z upravno politiko, katere najvišji izraz sta proračun in obračun.
Sledila je diskusija o nekaterih upravnih zadevah. Sejo so zaključili ob 21. uri in se dogovorili, da se bodo ponovno sestali v četrtek ali v petek zvečer ,da bi razpravljali o obračunu občinskih podje- j
Ogorčenje zaradi poviškov tedenskih vozovnic podjetij Stabile in Drossi-Saina
Na ponedeljskem sestanku so predstavniki sindikalnih organizacij tekstilnih delavcev in Confindustrije sklenili, da bodo danes dopoldne v Milanu obnovili pogajanja. Delodajalci so pristali na obnovitev pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe zaradi množične stavke okoli 400.000 tekstilnih delavcev, ki so odločno zahtevali moderne pogodbene odnose in mezdne izboljšave, skrajšanje delovnega časa priznanje pravice, da se pogajajo o kvalifikacijah, seznamih delavstva, strojih in tako dalje.
Tajništvo FIOT poziva delavce, naj budno spremljajo potek pogajanj, da bodo takoj pripravljeni nadaljevati z bcr-bo za sklenitev moderne delovne pogodbe tekstilnih delavcev, če bi jih delodajalci skušali izigrati. Na ponedeljskem sestanku so se sporazumeli o conskih področjih, ki bodo omogočili izplačilo zaostankov na poviške od 16. avgusta 1961. leta dalje. Tajništvo FIOT bo takoj objavilo nove razpredelnice brž ko bodo sestavljene.
Tajništvo FIOT nadalje pro-
ti).	|	testira	proti povišanju vozov-
 .......................................................................iliiiiiiiiiiiiiiiimminiunini iiiiniiiiiiiiiiiiiiniiimmmiiiini
Zaključek procesa proti mladoletnima vlomilcema
Fakina so obsodili na 7 let zapora Klemenca pa na 6 let in 10 mesecev
Plačati bosta morala tudi globo in stroške - Obtoženca sta proti razsodbi vložila priziv
Včeraj dopoldne, pri nadaljevanju razprave proti mladoletnima vlomilcema Mirku Fakinu in Francu Sfiligoju, je pred porotnim sodiščem v Gorici govoril odvetnik dr. Sfiligoj, ki mu je bila uradno poverjena obramba obeh obtožencev.
Uvodoma je zagovornik poudaril, da gre za sojenje dveh mladoletnikov in da je treba tudi to razpravo postaviti v okvir mladinskega kriminala, ki je postal že svetovni problem. Za pravilno presojo je treba upoštevati tudi položaj obeh obtožencev v življenju in vzroke, zaradi katerih sta zašla na krivo pot. Obenem pa jima je treba tudi dati možnost, da se zopet vključita med poštene člane človeške družbe.
•iiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiittiiiHiiiniitiiiiiiiiiii
00 VČERAJ DO DANES
C
KINO
.)
CORSO. 16.30: «Topoli iz No-varona« G. Pečk, D. Niven m D. Scala. Ameriški film v barvah. Cinemascope. VERDI. 16.30: «Mala vojna«, Bourvii in G. Ralli. Francoski barvni film.
V1TTORIA. 17.00: »Borba v In. dokini«, J. Parker in D. Dick. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.15: »Operacija tajnosti«, R. Widmark in D. Darvi. Ameriški barvni film.
DEŽURNA*LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raste) št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo eno stopinjo nad ničlo ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 90 odstotkov.
Nekatere stvari, je nadaljeval govornik, pa državni tožilec ni pravilno predložil in ocenil. Predvsem je treba upoštevati, da kar se tiče ropa ni bil ta izveden s kakršnim koli orožjem in napadeni Cel-la je imel vso možnost obrambe. Obtoženca sta sama izjavila, da sta hotela krasti samo zato, da bi si pridobila potrebna sredstva za nadaljevanje potovanja v Cremono in nato v Ameriko. Ko sta prišla v Gorico ju je omamil zunanji blesk in vrvež mestnega življenja.
Nista imela namena uporabljati silo pri kraji in šele ko ju je hotel Cella odgnati iz svoje trgovine, je prišlo do prerivanja med njim in Klemencem, pri katerem pa je napadeni Cella iztrgal Klemencu gorjačo iz rok in ga treščil z njo po glavi.
11 let zapora, kolikor jih je zahteval državni tožilec, je preveč za 20-letnega mladega človeka in taka obsodba ne bi služila za rešitev, ampak za dokončno pogubitev obsojenca. Človeška družba pa ima svoj dolg do mladine, v tem primeru prav zaradi njihovega zgrešenega življenja.
Oba obtoženca sta odkrito priznala svojo krivdo in pri tem moramo upoštevati tudi, da tisto strašilo za pse ni ni-kako orožje, ni samokres, za katerega bi bilo potrebno posebno dovoljenje. Tudi napadeni Cella je to videl in zato je reagiral brez strahu.
Govornik je nato zanikal, da bi bila vrednost ukradenega blaga tako velika. Okradeni Cella ga je ocenil po prodajni ceni, ne pa po nakupni, ki ni 4 milijone lir, ampak kvečjemu dva milijona. Prav tako je branilec zanikal, da bi dve osebi, kot sta v tem primeru, predstavljali že zločinsko tolpo.
Kar se tatvine v gostilni v Ul. Morelli tiče, sta obtoženca kradla, da bi zadostila svo-
jim življenjskim potrebam, kar je priznal tudi državni tožilec.
Kar se tiče obtožbe ugrabitve osebe v tem primeru ne drži, ker je imel napadeni možnost obrambe in se je tudi branil. Prav tako je tudi dejanska škoda pri vlomu v urarno Cella le v poškodbi, ki jo je dobil gospodar na glavi. Vse druge tatvine pa so le manjšega obsega in jih ni niti vzeti v poštev.
Predvsem pa morate, spoštovani porotniki, gledati na oba mlada obtoženca s človečanskega stališča in vsak najmanjši dvom bi morali šteti v prilog obtožencev. Kot razbremenilna priča je bila vabljena k razpravi tudi mati enega obtožencev, Mirka Fakina. Ni prišla na razpravo, ker ne bi mogla gledati sinove sramote in bi prišlo morda do tragedije v sodni dvorani. Oče tega obtoženca je bil 100-odstotni invalid in kljub temu so ga Nemci leta 1943 ustrelili kot talca, ko je imel današnji obtoženec komaj dve leti. Mati se je morala pozneje zopet' poročiti in tako sin ni bil nikoli deležen tiste tople družinske ljubezni, ki je odločilna pri človeku, kadar stopa v življenje, pač pa je prišel v roke ljudem, ki so imeli z njim le slabe namene.
Skoro isto velja tudi za drugega obtoženca Franca Klemenca, ki je že v rani mladosti izgubil mater in se mačeha ni brigala zanj in njegovo vzgojo ter je oboje zanemarjala. Oba sta bila torej kot drevesno listje v jeseni, ki ga mraz odtrže z drevesa in veter odnese kamor koli. Zato naj sodni dvor upošteva vse olajševalne okolnosti in dejstvo, da se oba obtoženca kesata storjenega dejanja in bi se rada poboljšala.
Upoštevati morate tudi, je nadaljeval branilec, da v tem procesu oškodovane stranke ne nastopajo kot tožitelji in
v tej njihovi človečanski potezi naj jim sledijo tudi sodniki ter naj omogočijo obtožencema njun povratek v pošteno človeško družbo, upoštevajoč, da sta šele začetnika na področju kriminalitete, kar dokazuje tudi način, kako sta hotela izvesti rop v urami okrog 13. ure na korzu, ki je poln ljudi. Upoštevati je treba tudi, da je prav neskončno brezdelje v zaporu tisto, ki ustvarja zločince.
Zagovornik je zaključil s priporočilom sodnikom in porotnikom, naj bodo sicer strogi, toda človeški in naj s svojo razsodbo ne uničijo dveh mladih življenj. Predlagal je zato, naj jima odmerijo najnižjo kazen po tri leta zapora, s splošnimi olajševalnimi okoliščinami.
Po obrambnem govoru je predsednik sodišča po sodnem tolmaču vprašal oba obtoženca, ali imata še kaj pristaviti v svojo obrambo. Oba sta odgovorila, da se zavedata svojega krivega dejanja in da se zanj grenko kesata ter sta prosila sodni dvor, naj ju sodi blagohotno.
Ob 10.50 je sodni dvor odšel v posvetovalnico, kjer se je zadržal skoro poldrugo uro. Po povratku v porotno dvorano je predsednik prečital razsodbo, s katero se obsoja Mirko Fakin na sedem let zapora in 95.500 lir globe, Franc Klemenc pa na 6 let in 1Q mesecev zapora in na globo 94.000 lir. Oba skupaj sta obsojena še na plačilo sodnih stroškov in na trajno izgubo pravice do javne službe ter na izgubo vseh zakonskih pravic za trajanje zaporne dobe.
Obsojenca sta še istega dne vložila po svojem zagovorniku priziv na višje sodišče.
Razprava se je zaključila ob 12.25 in z njo tudi letošnje zasedanje porotnega sodišča v Gorici.
nic za avtobuse, s katerimi se delavke iz oddaljenejših kra jev naše pokrajine vsak dan vozijo na delo v tovarno in iz nje.
Poviške tedenskih vozovnic sta nenadoma, brez predhodnega obvestila s ponedeljkom uvedli avtobusi podjetji Stabile in Drossi-Saina. Vozovnice sta podražili za 10 odstotkov. Podražitev so delavke sprejele s hudim nezadovoljstvom, ker so upale, da jo bodo uvedli šele po podpisu delovne pogodbe. Kako hudo jih je ta ukrep prizadejal, je lahko videti iz naslednjih podatkov: številne delavke bodo odslej dalje plačevale za prevoze po 4.000 lir mesečno, kar predstavlja okoli eno četrtino, odnosno skoraj eno šestino njihovega mesečnega zaslužka, ki znaša za vajenke 17.000 lir, za delavke z 20 leti zaposlitve pa 27.000 lir na mesec. Med vsemi je podražitev vozovnice najbolj prizadejala ravno delavke iz Ronk in tamkajšnje okolice.
Tekstilne delavke niso pasivno sprejele nepričakovane podražitve, ampak so že v ponedeljek, pa tudi v torek proti njej odločno protestirale in sploh niso obnovile vozovnic. Ker šoferji podjetij delavk niso hoteli odpeljati na delovna mesta, je prišlo ponekod do resnih zapletljajev. V Kr-minu je morala patrulja agentov javne varnosti posredovati, ker bi sicer delavke prevrnile avtobus, okoli katerega so se zbrale v velikem številu. Oba dneva so se pripeljale na delo s precejšnjo zamudo.
Prizadete upravičeno pričakujejo, da bodo na pristojnem mestu razumeli njihovo ogorčenje in podvzeli primerne ukrepe, da bi mezda, ki je že itak zelo majhna, ne bila še bolj okrnjena.
Sestanek šolnikov v zvezi s stavko
Danes ob 10. uri bo v dvorani »Petrarca« v Gorici sestanek vseh šolnikov, na katerem se bodo pogovorili o svoji stavki, ki bo danes in jutri v vsej državi. Na sestanek so vabljeni tudi ostali Goričani.
Za izplačilo nagrade DbčinsKim uslužbencem
Levičarski občinski svetovalci Battello, Bergomas in Zuliani so včeraj predložili občinskemu svetu v Gorici resolucijo s predlogom, naj bi občinska uprava izplačala vsem občinskim uslužbencem io v enak) meri posebno božično nagrado. V resoluciji je rečeno, da so nekatere druge občine že sprejele podoben sklep in med drugim je tudi občinska uprava v Tržiču, odredila izplačilo take nagrade in sicer po 12.000 lir na osebo.
Resolucija se zaključuje s predlogom, naj bi tudi občinska uprava v Gorici izplačala božično nagrado v znesku po 12.000 lir na osebo vsem svojim uslužbencem od tajnika do zadnjega delavca.
S šipo si je porezala zapestje
Ob 15.45 so na oddelku za prvo pomoč v civilni bolnišnici obvezali rano na levem zapestju 39-letni Lidii Comauli, rojena Collarini stanujoča v Ul don Bosco štev 296. Colla-rinijeva je tako nerodno zaprla okno, da se je šipa razbila in jo porezala po zapestju.
Preteklo nedeljo pri Sv. Jakobu
PD Cankar klonil 5:2 ekipi Dijaškega doma
Srečanje je bilo v namiznem tenisu
Preteklo nedeljo je bilo na sedežu PD Cankar pri Sv. Jakobu namiznoteniško srečanje med igralci domačega društva in ekipo Dijaškega doma. Kot je bilo pričakovati, je zmaga pripadla gostom in to s precej visokim izidom 5:2. Sicer je treba tako visok poraz pripisati dejstvu, da se nekateri šentjakobski igralci niso javil; na igrišču, zaradi česar so tekmo izgubili brez igre.
Za šentjakobsko društvo sta nastopila le Franco Vitez in Franko Drasič, Dijaški dom pa so predstavljali Drago Košuta,
Ivan Radovič in Ivo Škrk. Sile so bile ob mizah zelo izenačene, medtem ko se je med posamezniki najbolj odlikoval Vitez, ki je priboril lastnim barvam obe točki. Samo s Košuto je imel nekaj težav, medtem ko mu Škrk ni nudil pravega odpora. Slabše se je odrezal Drasič, ki je moral prepustiti obe točki gostom.
Pri gostih je izstopal mladi
ŠPORTNO ZDRUŽENJE
BOR
sklicuje za petek, 15. t. m.
II. redni občni zbor
ki bo ob 20.30 na sedežu
PD ŠKAMPERLE, Vrdelska
cesta 7 v Trstu, z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev in pozdravi
2. Volitve predsedstva tn volilne komisije
3. Poročila predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in načelnikov odsekov
4. Sprememba pravil
5. Diskusija
6. Razrešnica staremu odboru
7. Volitve
8. Razno.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Žigosanje trgovskih
Goriški župan sporoča, da morajo trgovci najkasneje do konca meseca januarja 1962 predložiti občinskemu proto-kolnemu uradu svoje trgovske obrtnice v žigosanje za leto 1962. To lahko storijo preko pokrajinske Zveze trgovcev.
Naslednji trgovci morajo priložiti k obrtnici potrdilo poštnega urada za plačilo državne pristojbine za sanitarno dovoljenje ali dovoljenje kvesture:	prodajalci svežega in
prekajenega mesa 10.000 lir (po vaseh 6.000), predelovalnice in prekajevalnice za meso po 5000 lir, (kadar ne zaposlujejo več kot pet oseb); preprodajalci mleka po 5000 lir, prodajalci rabljenih predmetov po 4000 lir in prodajalci dragocenosti po 10.000 lir.
Te pristojbine je treba plačati najkasneje do 31. decembra t. l.
Pes je ogrizel dečka
Včeraj ob 16.30 se je 13-letni Filippo Picillo iz Gorice, Ul. Gelsi 17 sprehajal po ulici, kjer stanuje. Nenadoma pa je od nekje pritekel pes, ki se je dečku zakadil pod noge. Se preden je deček napadalca odgnal, ga je pes ugriznil v desno nogo. Starši so ga takoj odpeljal) v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov.
Radovič, ki je s svojo igro dokazal, da bo lahko z vztrajnim treningom še veliko napredoval.
Dvoboj je potekel v prijateljskem vzdušju, medtem ko je treba grajati nekatere igralce šentjakobskega društva, ki so z odsotnostjo oškodovali svojo moštvo.
Izidi tekem so sledeči:
Vitez - Košuta 2:0 (22:20, 21:17) Drasič - Radovič 1:2	(21:23,
24:22, 17:21)
Kufersin - Škrk 0:2 (p. f.) Drasič-Košuta 0:2 (15:21, 15:21) Vitez - Škrk 2:0 (21:13, 21:13) Kufersin - Radovič 0:2 (p. f.) Drasič . Škrk 1:2 (16:21, 23:21, 18:21)
IVO S.
Diletantsko nogometno prvenstvo
Svetoivančani še vedno na prvem mestu lestvice
V tržaškem derbyju Ponziana zasula Libertas s 6 goli
Po desetem kolu diletantskega nogometnega prvenstva je S. Giovanni še vedno nep remagan na vodilnem mestu lestvice. V nedeljo so si Tržičani šli po zmago celo na ign" šče Panzana, ki sicer ni nevarno, a bi lahko vseeno pripravilo presenečenje.
Gostje so se morali dolgo
truditi in napadat) vrata domačinov, da so lahko prišli do pičlega gola, s katerim jih je Stigliani povedel k zmagi. To se je zgodilo šele na sredi drugega polčasa, ko so morda gostje že obupali.
Najbolj učinkoviti pa so bili napadalci Ponziane, ki so v tržaškem derbyju dobesedno pregazili slabe tekmece Liber-tasa. Slednji niso mogli z ničemer ustaviti hitrih prodorov Corollija in tovarišev, ki so z lahkoto dosegali mrežo nasprotnikov najprej dvakrat s Corollijem ter nato v drugem polčasu še s Cotterlem, Sorren-tinom, Gregorijem in končno z Lupolijem, ki je zaključil se-
iiiimiiiiimiiMiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiimuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Atletski obračun za letošnjo sezono
FIDAL priznala vrsto
1961. doseženih rekordov
RIM, 12. — Vodstvo italijanske atletske zveze je med sestankom v Formii, ki je bil 8. in 9, t. m., priznalo nove ali izenačene italijanske rekorde, ki so bili doseženi v letošnjem letu. Novi rekordi so sledeči:
MOŠKI
110 zapr.: 14" — ŠVARA NE-REO (izenačen rekord) kopje: 86,74 m — LIEVORE CARLO 4x100 m: 40"9 — FIAMME D’ORO	PADOVA	(Berruti,
Cazzola, Mazza, Bellotti)
400 m: 3’13’’4 —	FIAMME
D’ORO	PADOVA	(Manaresi,
Bertellotti, Castiglioni, Fraschi-ni) (izen.)
200 m: 20’’5 — BERRUTI LI-VIO
4x100 m: 40”3 — FIAMME D’ORO	PADOVA	(Berruti,
Bellotti, Cazzola, Mazza)
3000 m ovire: 9’06”4 — SOM. MAGGIO GIANFRANCO 4x200 m: 1’25”0 — PIRELLI (Vičenzi, Ottolina, Sisti, Sardi) 400 m zapr.: 50”5 — MORALE SALVATORE 400 m zapr.: 50”5 — MORALE
200 m zapr.: 23’’8 —MORALE 200 m zapr. (na ravnem): 23 "3 — MORALE 3000 m ovire: 9’02”4 — SOM-MAGGIO 400 m zapr.:50”0 — MORALE 3000 m ovire: 9’02”4 — SOM-MAGGIO (izen.)
4x400 m: 3’12”8 — FIAMME D’ORO PADOVA (Castiglioni, Rosso, Bertellotti, Fraschini) kladivo: 61,96 m — CRISTIN MANLIO 110 m zapr: 14”0 — ŠVARA (izen.)
400 m zapr.
LE
440 jardov zapr.: 50”1 — MORALE
110 m zapr.: 14"0 — ŠVARA (izen.)
3000 m: 8’09"6 — RIZZO AL-FREDO 2000 m: 5T1”8 — RIZZO hoja na 20 km (na tekališču): 1.33’U2"6 — PAMICH ABDON hoja 2 ur) (na tekališču): 25.202,90 m — PAMICH 3000 m ovire: 8'58”8 — RIZZO
hoja na 30 km (na tekališču): 2.30’59’’0 — PAMICH hoja na 30 milj (na tekališču): 4.04’56”8 — PAMICH
49”7 — MORA-
SZ BOR
obvešča člane, da tudi ta teden odpadejo treningi razen za tekmovalce v odbojki. Treningi teh bodo danes in jutri.
hoja na 50 km (na tekališču): 4.14’02”4 — PAMICH ZENSKE višina: 1,65 — BORTOLUZ-ZI MARINELLA (izen.) višina: 1,66 — BORTOLUZZI 80 m zapr.: 11”1 — BERTO-NI LETIZIA (izen.)
400 m: 56”6 — LA BARBERA MARIA (izen.)
BOKS
MANILA. 12. — Ameriški boksar lahke kategorije Ar-; Gonars
rije. dosežkov.
Slabše se je odrezala Sa» giorgina, k) nikakor ni mogli* pa čeprav je igrala na domačih tleh, spraviti na kolen® uporne in borbene ter vztrajne goste iz Ogleja, kateri® s« je posrečilo zaključit; srečanj® z neodločenim izidom.
Nič boljše se ni zgodil® Ciemcaffe, ki je našel v gostu-ječem Gonarsu pretrdo ko*1 da bi jo lahko napadalci ogl®-dali. Čeprav Gonars ne Pre ’ stavlja danes resne nevarnos za nobeno moštvo, pa je v nedeljo pokazal, da se zna odlično braniti in tudi rešiti f®-zultat.
Miljčani v nedeljo niso ra20” čarali. Odšli so v goste v Ron-ke, od koder so se vrnili s toC" ko v žepu. Verjetno jih je zultat zadovoljil, ker več nia° niti pričakovali.
Skupina B
IZIDI
*Sangiorgina-Aquileia •Cremcaffč-Gonars Ponziana-*Libertas *Pieris-Cervignano *Ronchi-Muggesana ‘Castionese-Gradese S. Giovanni-*Panzano *Romana-Turriaco LESTVICA S. Giovanni 10 6 4 0 12 Ponziana Sangiorgina Muggesana Pieris Cremcaffe Aquileia Gradese Romana Cervignano Castionese Ronchi Libertas Turriaco
0:0
0:0 6:0 2:0 1:1 3:0 1:0 2:0
2 l8
10 6	3	1	22	4	j8
10 7	1	2	24	13
10 4	5	1	16	8	»
10 4	5	1	17	1°	j:
5 H
9 3	5	1	16
10 2	5	3	9	10
10 2	5	3	7	10
10 2	5	3	11	1?
10 2	5	3	10	13
JVJ	ti	U	O	*v/	fl
10	3	3	4	11	18	,
10	I	5	4	9	14
thur Persley je danes kljub svojim 38 letom prijetno presenetil. V Araneta Coliseumu je danes jasno premagal po točkah svojega rojaka Solomuna Boysawa, ki je po NBA prvi izzivalec Filipinca Flasha E-lordeja za naslov svetovnega prvaka lahke junior kategorije.
Panzano
10 2	3	5	13	25
10 2	3	5	6	13	1
10 0	5	5	8	29
...^4.0	9	1	2 6 5 14
Prihodnje tekme (17.12.19*‘^
San Giovanni . Pieris, T0 _ riaco - Libertas, Cervigna®0 Romana, Gradese - PanzaJ^J Castionese - Sangiorgina, e nars-Ronchi, Muggesana-”0 ziana, Aquileia . Cremcaff*-
n«*
NOGOMET PO SVETU
RIM, 12. — Jutri popoldne bo Roma sprejela v goste za povratno tekmo drugega kola turnirja za pokal velesejem-skim mest angleško moštvo Sheffield Wednesday.
Naloga Rome, ki je lani zmagala na tem turnirju, bo zelo težka, ker je malo verjetno, da bi domači napadalci dosegli zmago z najmanj petim) goli razlike. V prvem srečanju so namreč zmagal) Angleži 4:0.
Gostje bodo šli na igrišče z najboljšimi silami, medtem ko se Roma ne bo poslužila Loja-cona, ki je bil med tekmo na Angleškem izključen iz igre in ne bo uporabila niti priletnega Schiaffina. Zelo verjetno bo debutiral v rdeče-rumenih dresih bivšj član Fiorentine Sved Jonsson, ki bo igral na zvezi. Tiener Rome bo tako premakni) Carpanesija na njegovo priljubljeno mesto v kril-ski vrsti.
* * *
BERN, 12. — Nogometni turnir za II. evropski pokal za državne reprezentance bo verjetno zabeležil ogromen uspeh. Do danes se je namreč od 32 v evropski zvezi vpisanih članic prijavilo že 22, medtem ko za šest reprezentanc še pričakujejo dokončnega odgovora.
Za turnir, ki bo potekal 1962. in 1963. leva, so se že prijavile Albanija, Belgija
Bolgarija, Danska, Grčija. , re, Jugoslavija, Luksem®® Malta, Holandska, Norves*.; Avstrija, Vzh. Nemčija, Liska, Portugalska, Ro®1 Ja, Švedska, Švica, SZ, Spa®;i). Turčija in CSSR. Med vet nimi udeleženci so Ang Francija, Islandija, Seve Irska, Madžarska in L3.«, medtem ko se Italija, Fin [, Škotska in Zah. Nemčija sp niso prijavile.
* * *
BERN, 12. — Dvajset dr.ž“e. se bo udeležilo tradicio* ga juniorskega turnirja ki bo prihodnje leto v K <ale niji. Do sedaj so že P° g0l-dokončne prijave Belgi}a’F v garija, Velika Britanije, sit-cija, Grčija, Italija, J®9 40-vija, Malta, Holandska,
strija, Vzh. Nemčija, P° s%’
Portugalska, Romunije, Španija, CSSR, Turčija, džarska in Zah. Nemcila-
* * * ...
SANTIAGO, 12. — prinog£>'
veni odbor svetovnega ggj. metnega prvenstva, ki b0, b® leta v Cilu, je potrdil. 0 r(-razdelitev kvalificiranih jjpe
prezentanc v štiri izl?eb9' skupine z žrebanjem. ? pri-nje bo javno 18. januarja v hodnjega leta v Santiaa^j, prisotnosti predsednika g8a-narodne nogometne zveze leya Rousa.
r
ETTORE SPECOGNA:
Materialna kultura
v vaseh
flrbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini
 	9.	..
J
S takimi pastmi lovijo tudi polhe (puhe) in veverice (vevrea) za meso (Črni vrh) in za kožo.
Razširjena je tudi lov s puškami (jagrska puša). Lovijo poleg večjih ptic še: zajce (zejac), *rne (duja koza), lisice, jazbece, fazane, divje kokoši, gorske peteline itd.
5. ŽIVINOREJA
Živinoreja je vedno bila in je še sedaj glavni vir dohodkov teh vasi. Bila bi pa še večji vir neprecenljivega bogastva, če bi se izkoriščala vsa moderna sredstva, ki nam jih daje sodobna živinorejska in agronomska tehnika.
Do konca druge svetovne vojne je bilo pašništvo precej razširjeno, zlasti v Čr-
nem vrhu. Sedaj so pašnike skoraj popolnoma opustili in goje živino le v hlevih. Ce pa ženejo živino na «planine», jo držijo v hlevu. Pašnike so očistili kamenja in grmovja, ki je prej pokrivalo precejšnji del, drn gnojijo z naravnim gnojem m dosežejo tri, štiri košnje trave na leto. S tem so danes možnosti večjega donosa pri vsaki živini. Opazil sem, da pridelajo še toliko več mleka kakor pred vojno z istim številom glav molznih krav. Prej so živini namreč škodovale predvsem vremenske neprilike in pomanjkanje zadostne in kvalitetne paše. Ljudje, ki bivajo »od maja miesca, kr so uon uozil« do »treče nedieje bandimja-
ka, za senjan«, so bol) zapo-sleni, kakor prej, ker morajo skrbeti za svežo krmo živine. Toda delajo z veseljem, ker vidijo, da je ta način donosnejši.
«Paski» za Crni vrh so: Jama, gor na Sliemance, dou na Trške brd, dou za Sakan, Tesna, Velič brieg, Zadou, na Las, Duga Lažna, gor za Cie-ščenik, gor na Uedeji, gor na Njive, Klančič, dol za Paio-gan, dou Paloze, tan u Glave, Duolič.
Za ostale štiri vasi «pask» se nahajajo:	tan u Kladji,
gor po Briec, gor za Kalan, gor u Mrznjace, gor u Kotli-čo, tan u Duolič, tan u Gla-vieh.
«Arbečanji» so pa imeli pašnike: tan pr Kazone, tan pr Ledine, če mez Spik. Ka-ko se je vršilo pašništvo v preteklih stoletjih, ne moremo vedeti. Pač pa lahko sklepamo iz ustnega izročila, ki je prišlo do nas. Pastirji so bili oblečeni kakor na sosednem ozemlju, ki pripada sedaj Jugoslaviji, na Tolminskem. Hlače so imeli iz domačega blaga, ki so ga tkali iz konoplje, gornji del telesa je bil pokrit z nekakšno srejco-ma o tudi iz konoplje, ki je bila zelo odprta na pr-
sih, kakor poroča Carlo Po-drecca. Noge so imeli bose, pozimi so pa imeli »koce« (debele nogavice pletene iz domače volne), Ce je deževalo, so imeli »plašče«. «Plašč’» iz lipovega lubja so se ohranili še do pred tridesetimi leti, kakor sem zvedel v Črnem vrhu.
Obleke so sami tkali iz konoplje, kakor pravi ljudsko izročilo in kakor se da sklepati iz ohranjenih trlic in »ahji«.
Hlevi (»kazon«) so bili dveh vrst:
1. Furlanskega izvora; Spodaj je bil kamnit zid, na suho sezidan, visok do 1.30 m, kjer je bila živina, zgoraj pa iz lesenega ogrodja in prevlečeno ter prekrito z vejami. Tu so ljudje spali ali počivali ter imeli shranjeno orodje in posodo. Taka «ka-zona« sta ostala le dva v pašnikih v Črnem vrhu. Stre-ha takih »kazonov« je bila na dva kapa. 2. Keltskega izvora:	Popolnoma kamnito
poslopje, na suho zidano. Ker so običajno imeli le pritličje, so sezidali dva ali tri na istem ravnem prostoru. Ce so pa ti «kazoni» imeli še prvo nadstropje, je bila vmo» lesa («'iesa»), kakor v poslopjih prejšnjega tipa.
Zgornji prostor imenujejo tudi «liesa», kasor v prejšnjem tipu. Streha je lahao na dva ali na enojen kap (bolj pogosta je slednja), pokrita s «skrlam».
V spodnjem prostoru, kjer je bila živina, so bila tla tlakovana (»pofloštrana«), ali pa je bila kar tolčena zemlja (to zlasti v «hramih» drugega tipa). Pri zidu so bile jasli, napravljene iz kolov, prevezanih z leskovimi »trtami«. Od začetka so imeli lesene verige in kambe. Verige so bile iz leskove uvite šibe (»trta«), kambe pa običajno iz belega jesena. Kambe so trajale več let, medtem ko so »kietne« napravili nove vsako pomlad, da so bile močoe.
Poleg velikih «kazonov» so imeli tudi majhne, kjer so zaprli ponoči ovce ali koze. Ti »kazoni« so bili vsi leseni: okrog lesenega ogrodja so dali še veje z listjem in tako so tudi prekrili s streho na dva kapa. Za mlada jagnjeta («jare — jarta«) in kozliče, so napravili »burt-l’n» (okrogla lesa, visoka 80 do 120 cm, ki so jo lahko prenašali iz kraja v kraj).
Ker niso imeli skupnih parnikov, so si sezidali še majhen (120X200X180 cm),
kamnit «kazon», prekrit s skrlami, da so notri shranili mleko, sir, maslo («mast»), skuto ter posodo. V tej stavbi so tudi sirili.
Ker ni bilo povsod studencev blizu »kazonov*. so si zgradili majhne vodnjake (•šteram*), kamor je prihajala voda iz strehe («kap»). Vdolbli so drevesna debla (topol, lipa), da so napravili «žlieb», ali pa skorjo lipe in na ta način polnili, v deževnih dneh, vodnjake, ki so bih valjaste oblike (r. = 1.20 cm, v. = 1.50 m). Na vrhu so z debelimi kamni obložili in zožili luknjo, Nad kvadratno odprtino so postavili dva pokončna kola in enega počez, da so držali privezano »čidi-lo» (škripec), po katerem je tekla vrv	s	kanglo	v	vodnjak. Prej	so	pa kar	na	oall-
co privezali «škaf» in zajemali vodo iz vodnjaka.
Mleko so molzli v »kam-bač», «smetanje» so posneli v «podno», skuto v »brento*. Mleko so	precedili	v	lese-
nem cedilu, ki je imelo o-kroglo obliko in na dnu luknjo, v katero so dali resje, da so ga precedili v »škudie-lo». Vodo so nosili v «škafu» (»šenglot za uado»). Maslo «so dielal	tu	pinj».	Vsa ta
posoda je bila lesena in so jo sami doma delali.
Peč — ognjišče so napravili kar na tleh. Da je kotel stal nad ognjem, so dali ob strani ognja dva dolga kamna in gor postavili »kotu*. «Sieršče» so sami delali: v želodec—siriščnik	telet so
vsuli sol, prevezali in obesili, da se je posušilo. Ko je bilo suho, so ga sesekljali in namočili v vodi ter precedili v segreto mleko. Po siru so napravili še skuto. V »sierotuo* so dali malo kisa in dobili še nekaj »posnetega« mleka. Ko so »vebral» skuto, je ostala »sierotua*, ki je bila za živino. Sir so »vebral* v obod («obuod») in ga dali na «lieso», ali pa «na polico*, če je bila deska. Ko je sir suh, ima »skorjo* in »sredo«:	Skuto so dali v
»brento«, kjer so jo solili, da se je ohranila in vrh nje dali še kako cunjo, da ni prišel do nje zrak.
Danes imajo na pašnikih iste stvari, le da je posoda kovinska in poslopja modernejša. Tudi mleka ne sirijo več sami, ampak ga nosijo v mlekarno (Crni vrh) ali pa prodajajo (ostale vasi). Kdor ne žene več na »planino«, goji živino v hlevu.
Kravam dajo imena glede na barvo, dlako in trup («le-ban») krav: cika, brieza, sou-ra, štela, armana, vijola, sivka, paredžina, rondela, bavka, ruogja, plejža.
DELO PRI ŽIVINI
Z živino se posredno ukvarjajo le malo časa. Zjutraj jo krmijo s senom, nato pomolzejo. Okrog 7. - 8. ure jo «na-pojo« — napajajo in dajo drugo seno (poleti jim «potrosjo» še svežo krmo nad senom). Ob 15. uri jim zopet dajo seno in zvečer (ob 16. uri) jih napajajo in nakrmijo s senom ter s svežo krmo od pomladi do jeseni. Po tem delu pomolzejo krave. Gnoj kidajo navadno, ko jih napajajo. Najprej »postrgajo« gnoj z moti-go v jarek, kjer odteka »gnojnica«, nato ga znosijo z vilami do okna, ki je odprto na «gnojak». Gnoj »zmetajo« skozi to okno «na gnojak«. Ko se nabere precejšen kup gnoja pred oknem, ga »odme-tajo« in »razložijo« po celem gnojniku.
Pod živino dajo «stejo»: listje, »mrve« (ostanke sena iz jasli), polet; oklestijo tudi jelševo listje, da so krave bolj zdrave. Krave «pojo« (napajajo) pri vaškem «koritu», če je lepo in toplo vreme.
Ko je sneg, led ali *® v
deževje, jih napajajo hlevu: jih »pustjo« k ^ štel« (na pol prežaga®
ber). Teličkom "dajo v0 j^r »šenglotu« (v kangli)* pri jaslih. Dokler ga ne * eC, vijo«, mu dajejo prst v 6 aIn
da se navadi piti.
dajo tudi v kangli Pr'.^ef»’ Ovcam pa dajejo v
lil>'
ko so «napojili» vso
Krave molzejo v «=-,■ "{ou Pri molži sedijo na flb-(«stu» — stol polkrož® jjuč like na treh nogah). ngl° so molzli v leseno (»kambač«),	.g
ZDRAVLJENJE zlV le*ni Krave imajo razne in jih na razne načine ?a. vijo. UCIC: Krava je pjo, pečena, koža se tišči ^j-je napeta«. Napravi * rep hen prerez na koži i.ra*
so jim odriezal ta z0 jan«), da jim steče ma s» ROZENICE:	Napravil0
luknjica v rog. Za	*»
se stepe beljak ),a)ca,valtff obklada nad luknjic zave2e
na dan in vsalc',!:rx'.ita Pfl* rog s cunjo. Od zač ^ ps teče ven malo krvi, ^r gnoj, dokler se ne r .^goste. Roženice so znan sti živine.
(Nadaljevanje
kra-
sled'1