glasilo delovne organizacije
Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grobnar, Vid Fajdiga, Vanja Kastelic, Miha Srebrnjak, Franci Redek, Bojan Bencik, Tatjana Perući. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3100 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk:	Tiskarna Novo mesto. Pošt-
nina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu.
straža pri novem mestu, leto XXVII, 30. julij 1990
izredna številka
PREDLOG PREOBLIKOVANJA DO »NOVOLES« PO ZAKONU
0 PODJETJIH
Dne 26. 2.1990 je bil izveden referendum o reorganizaciji Novolesa po Zakonu o podjetjih, ki pa ni uspel.
Na seji DS DO 3. 3. so se delegati odločili, da se:
-	referendum ponovi
-	da se vse pripombe in stališča TOZD preučijo in ustrezno razrešijo pred razpisom ponovitve referenduma
-	da se izdela analiza vzrokov neuspelega referenduma in na podlagi analize izvede ustrezne aktivnosti.
Na nujnost ponovitve referenduma pisno ali ustno opozarjate tudi delavci posameznih obratov.
Delavci ste že ob prvem referendumu izrazili zaskrbljenost nad splošno situacijo v kateri se nahaja Novoles že dalj časa in zahtevali da se obseg zaposlenih v skupnih službah zmanjša takoj, ne čakajoč na ponovitev referenduma.
Ne samo zaradi zahteve delavcev, temveč tudi zaradi splošnega pritiska na zmanjševanje stroškov poslovanja in zaradi povečevanja individualne odgovornosti je bil z organizacijskim ukrepom v tem vmesnem obdobju zmanjšan obseg zaposlenih na DSSS za 148 ljudi, v pretežni meri z prerazporeditvami na TOZD, ugotoviti pa moramo, da je skupno število režijskih delavcev ki so zapustili Novoles iz DSSS v tem času preseglo število 30.
Na posebej takrat poudarjena vprašanja, ki se nanašajo na:
-	pokrivanje izgube v preteklosti
-	delitev premoženja
-	socialno varnost zaposlenih
-	programskih opredelitev posameznih tovarn, boste našli odgovore v nadaljevanju.
S tem uvodnikom želim izpolniti obvezo, ki mi jo je naložil DS DO dne 18. 7.1990, ko je razpisal ponovitev referenduma za 20. 8.1990.
Predlog nove organiziranosti temelji oziroma je podprt z velikimi spremembami v.družbenem in gospodarskem življenju Republike Slovenije. Veliko bolj so nam jasna vprašanja o lastnini ter načrtovanih spremembah v zakonodaji, ki že ali pa bo urejala to vprašanje.
Področje nagrajevanja je znova zakonsko opredeljeno, ter na žalost še vedno ni v domeni sindikatov in delodajalcev.
Težko pričakovani junijski ukrepi, ki nam jih je pripravila zvezna vlada so dolgoročne narave in ne dajejo hitrih učinkov. Če jih ne bi upoštevali pomenijo velike motnje in kasnejše zunanje poseganje v podjetja. Posebej moram opozoriti na zakonsko zahtevo po transformaciji družbene lastnine v mešano (najmanj z delavskimi - notranjimi delnicami) v roku dveh let.
Zaradi vaših pobud, ki so temeljile na težkem socialnem položaju, ki je posledica negativnih rezultatov gospodarjenja v preteklih in tekočem letu, ter na večkrat izraženem nezaupanju v vodstvo, smo nov predlog organiziranosti podprli z elaborati.
Osnovni dokument t.j. »Preučitev in zasnovo makroorganizacije DO Novoles z vidika organizacijske transformacije po zakonu o
podjetjih« nam je izdelal Center za gospodarsko svetovanje iz Ljubljane v sodelovanju z Univerzo v Mariboru.
Dodatne študije smo opravili s pomočjo Samostojne raziskovalno svetovalne organizacije ITEO iz Ljubljane.
Posvetovali smo se z odločujočimi poslovnimi partnerji, predvsem pa z Poslovnimi bankami.
Projekt oz. predlog bodoče organiziranosti smo predočili tudi novoizvoljenim organom Družbenopolitičnih skupnosti, v katerih živimo in delamo.
S tem predlogom želimo doseči:
-	ohranitev Novolesa kot poslovni sistem
-	notranjo organizacijo, ki se bo sposobna prilagajati zahtevam vključevanja v Evropo
-	ojačano finančno trdnost poslovnega sistema
-	osnovne pogoje za transformacijo lastnine
-	zaupanje poslovnih partnerjev
-	zagotavljanje čimvečjega števila delovnih mest
Opozoriti moram na to, da je prednost nove organiziranosti v tem, da ponuja novim podjetjem veliko samostojnost in ustvarjalno svobodo.
Vedeti pa moramo, da zahteva taka organiziranost izredno veliko posebnih znanj in sposobnosti, predvsem pa nalaga bodočim vodstvom in organom upravljanja neposredno in polno odgovornost za vse rezultate poslovanja.
Medsebojne solidarnostne odgovornosti med novo ustanovljenimi podjetji ne bo več.
Čutim obvezo, da vas opozorim na nekaj realnosti, ki imajo lahko daljnosežne predvsem negativne posledice:
-	TOZD v kateri bo izid referenduma negativen bo morala neposredno po tem začeti postopek izločitve
-	transformacija današnjih TOZD v nove gosp. subjekte, ki bi bila drugačna od predlagane rešitve, po mnenju zunanjih in domačih strokovnjakov pomeni potencialno nevarnost za takojšen stečaj. Nova makro organiziranost (prikazana v grafični prilogi) bo dosežena postopoma tako, da bomo po uspešnem referendumu za preoblikovanje DO Novolesa v Industrijsko podjetje Novoles, p.o., izvolili in konstituirali nov organ upravljanja - delavski svet, neposredno po tem, najkasneje v enem mesecu pa ustanovili predlagana podjetja.
Dovolite mi, da se vam ob koncu tega uvodnika v imenu začasnega novega vodstva zahvalim za podporo, ki smo jo bili deležni neposredno ali pa preko organov samoupravljanja v preteklih 120 dneh, ko smo z izrednimi ali pa rednimi ukrepi reševali podjetje ali posamezno TOZD pred stečajem, zagotavljali sredstva za plače ali spodnjo mejo proizvodnje.
Predlagam vam, da se do referenduma v širših in ožjih skupinah pogovorite o predlogu ter na referendumu glasujete ZA.
V.d. generalnega direktorja: Jakob Andoljšek, dipl. oec.
POKRIVANJE IZGUBE
Ob sestavi zaključnega računa pri reorganizaciji 31. 8. 1990 bo v zaključnem računu izkazana nekrita izguba iz zaključnega računa za leto. 1989 in novo nastala izguba iz tekočega poslovana od januarja do avgusta 1990.
Ker se bodo posamezne organizacije združile v enovito družbeno podjetje NOVOLES s polno odgovornostjo, bo to novo podjetje prevzelo od prejšnjih temeljnih organizacij vsa sredstva in vire kot tudi nekrito izgubo. Ta nekrita izguba se ne bo (mogla) prenašati) na nova podjetja, ki jih bo družbeno podjetje ustanovilo po uspeli združitvi.
DELITEV PREMOŽENJA
Družbeno podjetje NOVOLES bo imelo za ustanovitev novih delniških družb ali družb z omejeno odgovornostjo na razpolago naslednja svoja sredstva:
-	osnovna sredstva (zemljišča, stavbe, stroji)
-	zaloge materiala surovin polizdelkov in gotovih izdelkov
-	terjatve
Ta sredstva bo z aktom o ustanovitvi preneslo na novoustanovljena podjetja in bodo postala last teh podjetij.
Kot vir bodo ustanovitvena sredstva imela naslednji značaj:
-	trajna vloga pri družbah z omejeno odgovornostjo
-	delniški kapital pri delniških družbah
-	posojilo na različno dolg rok pri vseh podjetjih
Struktura posameznih virov bo opredeljena s posameznimi akti o ustanovitvi glede na najoptimalnejše pogoje poslovanja posameznih novoustanovljenih podjetij.
Pripravil: Jože Fink
PROBLEM ORGANIZACIJE OBVLADOVANJA POSLOVNEGA SISTEMA?!
Vprašanje problema organizacije obvladovanja poslovnega sistema je zelo širok, zato je potrebno odgovor pojasniti s sledečimi odgovori:
»Kaj je poslovni sistem?«, »Kdaj nastopa problem organizacije poslovnega sistema?«, »Kako problem odpraviti?«;
1.	Sistemske teorije govorijo in trdijo, da je sistem množica elementov, med katerimi obstajajo kakršnikoli odnosi, ti odnosi in ogrodja elementov pa narekujejo strukturo sistema. Iz te definicije lahko trdimo, da je NOVOLES DO konkreten poslovni sistem, dinamičen, in da služi svojemu namenu. Sestavljen je iz elementov kot so: PROIZVODNJA, PRODAJA, NABAVA, FINANCE, KADROVANJE, ...; obdaja pa ga okolje sestavljeno iz: TRGA GRADIVA IN OPREME, KUPCEV, ZAKONODAJE, DENARNEGA TRGA, TRGA DELOVNE SILE, ...;
2.	Pojem problema organizacije oziroma funkcioniranja poslovnega sistema se lahko enači s pojmom ENTROPIJA v kibernetiki, kar pomeni statično interpretacijo s pojmom NEREDA IN NEDISCIPLINE v organizaciji. Ta sindrom neefikasnosti oziroma entropije poslovnega sistema se danes odraža v Novolesu, kaže pa se v skoraj popolni izolaciji poslovodnega sistema od okolja.
Zavedati se je potreba, da se sistemi rojevajo z namenom delovanja za in v okolju, ne pa z namenom zaprtosti samega sistema, kar neminovno vodi v propad sistema.
3.	Odgovor, kako odpraviti ENTROPIJO poslovnega sistema, se nahaja v filozofiji nujne odprtosti poslovnega sistema do okolja. Zadevo je možno v veliki meri realizirati na način, da se oblikuje več manjših poslovnih sistemov, kateri bodo lažje ponovno vzpostaviti zvezo z okoljem. Ta definicija narekuje tudi dejstvo, da dokler je
.organizacija manjša VSI VSE VEDO, O VSEM SO INFORMIRANI, ENOSTAVNO KOORDINIRAJO AKCIJE, in ni izgovarjanj po načelu MI SMO SVOJE NAREDILI, ONI MORAJO ŠE NAREDITI SVOJE.
Pripravil: Igor Vidmar
PROGRAM
POLFINALNIH IZDELKOV
Od sprejetja zakona o podjetjih je minilo že več kot leto in pol. Vsi se bomo v avgustu ponovno odločali o novi organiziranosti v skladu s tem zakonom. Iz predložene organizacijske sheme je razvidno, da predlagamo posameznim zaokroženim delom proizvodnje popolno ekonomsko svobodo, v tržnih odnosih popolno odgovornost za rezultate, ki v ospredje postavljajo dobiček kot merilo našega učinkovitega gospodarjenja. Nova oblika organiziranosti nam torej omogoča in daje samostojnost pri gospodarjenju, kar pa hkrati pomeni popolno odgovornost vsakogar in vseh skupaj ter tržne odnose v vseh oblikah povezav. Ker nekatere zadeve v naši družbi še niso razrešene, je nova organizacijska shema taka, da se bomo vedno lahko učinkovito prilagajali republiškim in zveznim predpisom.
Vse naše sile bomo usmerili v bodoče gospodarjenje, si trasirali učinkovito razvojno pot, ker so naši cilji za bodočnost jasni:
1.	na obeh žagah in decimirnici se bomo z znanjem in kvaliteto, ki jo imamo, ponovno pojavili na evropskem trgu, na katerem smo bili v preteklosti že prisotni.
2.	Tovarna vezanih plošč sodi s svojimi izdelki v sam jugoslovanski vrh. Z zaključkom investicije in nadaljnimi vlaganji mora v naslednjih letih priti med vodilne evropske proizvajalce plošč in laminatov.
3.	V proizvodnji predalov (plastificiranih in masivnih) bomo kljub trenutnim tržnim težavam vse sile usmerili prodoru na evropski trg. Z nekaterimi investicijskimi posegi in novim programom bomo polovico proizvodnje izvozili.
4.	V proizvodnji masivnega lepljenega lesa in ostalih lesnih polizdelkov bomo svoje moči usmerili v lastne oblikovne in konstrukcijske rešitve, postali vodilni jugoslovanski proizvajalec in pretežni izvoznik na evropski trg.
Glede na jasno postavljene cilje se moramo zavedati še naslednjih dejstev:
—	da trg za lesne polizdelke v najširšem smislu v Evropi obstaja in da moramo svoje deleže na tem trgu povečevati,
—	da bomo na trgu nastopili samostojno in da bomo v izvozu prodajali dodatno še preko lastnih podjetij, ki jih bo ustanavljal Novo-les,
—	da bomo tržili in proizvajali le za znanega kupca in izgrajevali le tržno prilagodljivo proizvodnjo,
—	da bomo neprenehoma skrbeli za izobraževanje in da bomo v naše izdelke vgrajevali čim več lastnega znanja,
—	da bomo glede na razvojno tržno usmeritev svojim programom in inovativnosti zagotavljali ustrezne oblike in pogoje za delo,
—	da bodo novi programi oz. izdelki ob primerni dohodkovnosti tudi investicijsko podprti in
—	da bodo ob kvaliteti, ki jo zahteva prodor na tuja tržišča in dogovorjenim rezultatom, tudi ostali motivacijski faktorji sledili tem trendom.
Tako kot že februarja želim ponovno poudariti in opozoriti, da ne smemo biti pod vtisom trenutnih razmer v naši delovni organizaciji, ki niso lahke in se napačno odločati. Vsakdo od nas mora najti toliko časa, da v obratu, temeljni organizaciji ali delovni organizaciji najde odgovornega delavca, ki mu bo znal odgovoriti na vsa odprta vprašanja.
Pripravil: Jože Pirc
ii
KEMIJA IN ORGANIZIRANOST PODJETJA ZA VSTOP V ZDRUŽENO EVROPO
Povsem se strinjam z ugotovitvijo, da je pustolovščina s temeljnimi organizacijami združenega dela preživeta in neustrezna. Temeljne celice našega gospodarstva se hitijo prilagajati novi gospodarski zakonodaji.
Pred nami je naloga, odgovornost in obveznost organizirati se tako, da bomo sposobni za konkurenčni boj za »Evropo« in z njenim združenim trgom. To zahteva pomembne spremembe v organiziranosti podjetja. Predvidena decentralizacija programsko tržne celote KOLPA, d.d. v posamezni poslovni izidni enoti Metlika Kolpa San in Radatoviči Kolpa Ker, zagotavlja odgovornost za poslovni izid ali če hočete — dobiček. Nujna sprememba podjetniške miselnosti od načela MISLITI OD PROIZVODNJE NAPREJ k načelu MISLITI OD TRŽIŠČA NAZAJ zahteva sprostitev kreativnosti, inventivnosti in ustvarjalnosti na vseh področjih.
Razvojna strategija programa KOLPA bo temeljila na intenzivnem razvoju dosedanjega programa. Pospešeno z raziskavo na novih alternativnih materialih »alukril«, »kerakril plus« itd; obdržati vodilno mesto proizvajalca opreme kopalnic na domačem trgu in kuhinjskih korit v kvaliteti na svetovnem trgu; stalno spremljanje razvoja tovrstne opreme v svetu in prenos znanja in izkušenj v proizvodnjo in poslovanje; novih tehnoloških spoznanj in tekoče spremljanje razvoja lastne tehnologije za predelavo in preoblikovanje materialov, povezovanje z domačimi in tujimi partnerji v smislu ustanavljanja novih podjetij finančnih povezav, mešanih podjetij, vse s ciljem postati in ostati z vsemi širokimi pooblastili poslovno uspešni izidni enoti, s tem tudi enako kot programsko tržna celota KOLPA.
Pripravil: Peter Henčič
ENERGETIKA V NASLEDNJEM OBDOBJU
Na področju energetike je najpomembnejša naloga priključitev na posavsko-dolenjski plinovod. Ob napovedanem zmanjševanju porabe lesne mase in njenem večjem izkoristku je to nujnost. Pri tem pa ne smemo zanemariti tudi velikega ekološkega učinka v boju za čisto okolje. Ob kurjenju preostalih lesnih ostankov bo kot rezervna varianta služil rekonstruiran sistem na plinsko olje.
S formiranjem manjših ekonomsko zaključenih enot bo za doseganje uspešnega poslovnega rezultata potrebno izjemno pozornost posvetiti stroškom poslovanja v katerih strošek za porabljene energetske medije predstavlja precej velik delež. Zato bomo vzpostavili kontinuirano merjenje porabe (predvsem pare) in s tem omogočili možnost ukrepanja v smeri racionalne porabe. Glede na relativno veliko porabo komprimiranega zraka bo smotrno vzpostaviti tudi merjenje porabe tega medija. Pri električni energiji pa se bo po potrebi razširil in v največji možni meri uporabljal sistem za izravnavanje električne konice, saj konica predstavlja 50 % cene električne
energije.	r, •	•,
b 1	Pripravil:
Bojan Vernig
»ERGO«, PROIZVODNJA GALANTERIJE IN OPREME, STRAŽA, d.o.o.
V DO Novoles, smo prvi resnejši poizkus za sistematičnejšo ureditev položaja delavcev invalidov opravili že leta 1983 s takratnim projektom »OBLAZINJENO POHIŠTVO«. Žal takrat projekt ni bil
realiziran. V času od tedaj do letos spomladi je bilo še nekaj pobud in idej za rešitev te problematike, vendar tudi neuspešne.
Z izvajanjem sanacijskega programa v naši temeljni organizaciji Finalna predelava lesa, so odgovorni delavci ponovno sprožili idejo o ustanovitvi invalidske delavnice oz. ustanovitvi takšnega podjetja in pripravili programske idejne zasnove bodočega podjetja.
Osnovno izhodišče, ki nas je vodilo pri izvajanju tega projekta je bilo, da se omogoči zaposlovanje in usposabljanje delavcev invalidov na več načinov in sicer:
—	v sedanjih (obstoječih) delavnih prostorih podjetja
—	v posebnih prostorih novo ustanovljenega podjetja (v prihodnosti, če se bo izkazalo za potrebno)
—	organiziranje dela na domu
—	opravljanje storitvene dejavnosti za matično podjetje
—	organiziranje proizvodnje preko kooperacije izven matičnega podjetja
Delavski svet DO Novoles je na svoji seji dne 18. 7. 1990 projekt v »INVALIDSKE DELAVNICE - ERGO« na predlog kolegija generalnega direktorja podprl in sprejel naslednje sklepe:
1.	Sprejel je akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo »ERGO« proizvodnja galanterije in opreme, Straža, d.o.o.
2.	Za v.d. direktorja tega podjetja je imenoval Marjana Grabnarja
3.	Sprejel sklep o ustanovitvenem deležu podjetja Zaenkrat je Novoles edini ustanovitelj tega podjetja.
Predvidena dejavnost novoustanovljenega podjetja je zelo široka
in bo omogočala žele veliko poslovnih aktivnosti.
V tem trenutku se v podjetju v katerem je zaenkrat samo v.d. direktorja, izvajajo naslednje aktivnosti:
—	dokončati je potrebno registracijo podjetja in pridobiti ustrezna inšpekcijska mnenja oz. odločbe.
—	izvesti prvo fazo projekta oz. dejavnosti novoustanovljenega podjetja s prezaposlitvijo invalidov v novo podjetje in te odnose pogodbeno regulirati s sedanjimi TOZD oz. bodočimi podjetji Novolesa.
Sočasno pa s sodelavci iz Razvoja in nekaterimi drugimi preverjamo možnosti na področju konkretnih poslovnih aktivnosti oz. preverjanjem programov na področju galanterije, otroškega programa itd. po kriterijih prodaje oz. možnostmi plasmaja dohodkovnosti itd.
Vsak začetek je težak, vendar sem prepričan, da z ustrezno strokovno ekipo v vodstvu novega podjetja, entuzijazmom in korektnim sodelovanje vseh v DO Novoles, moramo uspeti.
Pripravil: Marjan Grabnar
■
SKLEPI DS DO z dne 18. 7. 1990
1.	Razpiše se referendum, ki bo 20. 8. 1990 za:
a)	SaS o spremembah v organiziranju (akt o ustanovitvi)
b)	Statut družbenega podjetja
2.	Imenuje se volilna komisija v sestavi:
a)	Durič Branko — predsednik
b)	Novinec Jože — namestnik
c)	Petrič Jože — član
d)	Todorovič Zvonka — članica
e)	Pavlin Martina — namestnica
f)	Bukovec Janja — namestnica
3. Zadolži se v.d. generalnega direktorja, da do 25. 7. 1990 javno objavi v glasilu Novoles:
—	poročilo o ekonomski upravičenosti nove organiziranosti
-	predlog vsebine akta o ustanovitvi in statut
4. Urnik aktivnosti:
18. 7.
25.7. 26. 7,-15. 8. 20. 8.
13. 8.
seja DS DO, pričetek javne razprave, referenduma
izdaja glasila Novoles, predlog aktov zbori delavcev, delovne skupine DS DO uskladitev pripomb referendum
razpis
5. DS DO v današnji sestavi ostane mandat tudi po referendumu in to za čas, do izvolitve novega DS.
NOVOLES 3
PREDLOG
V skladu s 192. členom Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ 77/88 in 40/89) so delavci
—	TOZD Primarna predelava lesa Straža, n.sol.o., Straža
—	TOZD Finalna predelava lesa Straža, n.sol.o., Straža
—	TOZD Kopalniška oprema, TKO, n.sol.o., Metlika
—	TOZD Strojna proizvodnja in oprema, SIGMAT, n.sol.o.,
Brestanica
združeni v Lesni kombinat »NOVOLES«, n.sol.o., Straža, Na žago 6, na predlog delavskih svetov TOZD na referendumih dne 20. 8. 1990 v vsaki TOZD sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah v organiziranja
1.	člen
Delavci vseh TOZD v DO »Novoles« smo na podlagi strokovne podlage o družbeni in ekonomski upravičenosti sprememb v organiziranju ugotovili, da je potrebno sedanjo organiziranost uskladiti z zakonom o podjetjih.
Nova organiziranost v skladu z zakonom o podjetjih bo prispevala k hitrejšemu in učinkovitejšemu prilagajanju tržnemu gospodarstvu in oblikovanju po tržnih zakonitostih tako notranjih enot kot celotne DO.
Na tem temelju delavci vseh TOZD sklenemo, da se v skladu z zakonom o podjetjih združimo v družbeno podjetje pod firmo: Industrijsko podjetje »NOVOLES«, s popolno odgovornostjo, Straža — Na žago 6.
Z vpisom družbenega podjetja v sodni register se TOZD-i izbrišejo iz registra.
2.	člen
Z dnem 31. 8. 1990 se izdela zaključna bilanca stanja za vsako TOZD. Z dnem prenehanja vseh TOZD pa se združijo vsa njihova sredstva, pravice in obveznosti ter postanejo sredstva, pravice in obveznosti podjetja v družbeni lasti.
3.	člen
S prenehanjem TOZD oz. z njihovo združitvijo v podjetje preneha obstajati tudi delovna skupnost strokovnih služb (DSSS). Delavci DSSS postanejo delavci podjetja.
II. NOVA ORGANIZIRANOST IN POOBLASTILA
4.	člen
DS družbenega podjetja bo neposredno po referendumu, največ v roku enega meseca v skladu z elaboratom o prestrukturiranju ustanovil delniške družbe oz. družbe z omejeno odgovornostjo v katere bodo vložena sredstva družbenega podjetja v posamezne družbe pa tudi sredstva delavcev in tujih partnerjev:
1.	NOVOLES, Žaga, d.o.o., Soteska
2.	NOVOLES, Žaga, d.o.o., Straža
3.	NOVOLES, Vezane plošče, d.d., Straža
4.	NOVOLES, Ploskovno pohištvo, d.d.. Straža
5.	NOVOLES, Priprava lesa, d.d., Straža
6.	NOVOLES, Stoli, d.d., Straža
7.	NOVOLES, Ploskovni elementi, d.d., Račje selo
8.	NOVOLES, Bor, d.d., Krško
9.	NOVOLES, Kolpa, d.d., Metlika
10.	NOVOLES, Sigmat, d.d., Brestanica
11.	NOVOLES, Ingeniring, d.o.o., Straža
12.	NOVOLES, Energetika, d.o.o., Straža
13.	NOVOLES, Novoline, d.d., Novo mesto
5.	člen
Delavci DO Novoles smo na seji delavskega sveta dne 18. 7. 1990 sprejeli sklep o organiziranju podjetja Novoles, ERGO, proizvodnja galanterije in opreme, d.o.o., Straža.
Statut tega podjetja se z novo organiziranostjo ne spreminja.
6.	člen
Na podlagi dosedanjih opredelitev v elaboratu o organiziranju in prestrukturiranju se ustanovi tudi družbeno podjetje NOVOLES Novoline, d.d. Straža za opravljanje naslednjih skupnih poslovnih funkcij:
L finančni inženiring
2.	controlling
3.	informatika
Obseg posamezne funkcije za posamezno podjetje iz čl. 4 se določi pogodbeno.
7. člen
Notranja organiziranost delniških druž odgovornostjo, bo opredeljena v statut aktih.
&8V(91).R
h) 00
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBI [f
8. člen
Z uveljavitvijo tega sporazuma prene,.„jv. samoupravne organizacije ter se organizira družbeno podjetje. Z uveljavitvijo tega sporazuma prenehajo veljati:
—	SaS o združitvi TOZD v DO
—	statuti TOZD in DSSS
—	SaS o svobodni menjavi del med DSSS in TOZD
—	statut DO
razen tistih določil v teh aktih, ki se nanašajo na TOZD oz. DO kot družbene pravne osebe in na njihovo nastopanje v pravnem prometu z drugimi. Ta določila veljajo do vpisa družbenega podjetja v sodni register.
Ostali samoupravni splošni akti DO, TOZD in DSSS veljajo do uveljavitve statuta podjetja v družbeni lasti, s katerim bo določena nadaljnja veljavnost dosedanjih aktov in roki uskladitve teh aktov s statutom.
9. člen
Dosedanji samoupravni in poslovodni organi ter delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bodo opravljali svoje funkcije do izvolitve organa upravljanja in poslovodnega organa.
■
STATUT DRUŽBENEGA PODJETJA
Statut družbenega podjetja je temeljni samoupravni splošni akt podjetja. Drugi samoupravni splošni akti družbenega podjetja ne smejo biti v nasprotju s statutom.
V predstavitvi statuta družbenega podjetja Novoles je kot prvo treba povedati, da je sicer pisan za celotni kolektiv, da vsebuje vse zahtevane elemente po zakonu o podjetju, vendar pa se bo v taki obliki uporabljal le kratek čas (1 mesec), saj se bo, kot je bilo že nekajkrat omenjeno, takoj po uspelem referendumu, pričel postopek ustanavljanja delniških družb oz. družb z omejeno odgovornostjo, ki bodo določali njihovo notranjo organiziranost.
Statut družbenega podjetja Novoles vsebuje naslednje bistvene določbe:
L Sedanji TOZD-i in delovna skupnost strokovnih služb se združijo in organizirajo v družbeno podjetje Novoles.
2.	Zaključene programske celote kot temeljne enote gospodarjenja nastopajo v pravnem prometu v imenu in za račun podjetja, in sicer tako, da sklepajo pogodbe in druge pravne posle v okviru pooblastila.
3.	Dejavnost in poslovne funkcije podjetja se izvajajo na način in v oblikah, ki so določene v samoupravnem sporazumu o organiziranju.
4.	Finančni rezultat se ugotavlja za podjetje kot celoto. Za posamezne programske celote se interno prav tako ugotavlja finančni rezultat, za nižje organizacijske enote pa se spremlja rezultat po stroškovnem principu.
5.	Najvišji organ upravljanja družbenega podjetja je delavski svet. Tega sestavljajo delegati delavcev posameznih organizacijskih enot oz. programov — podjetij in delavci, ki izvajajo za njih skupne poslovne funkcije in storitve.
6.	V podjetju se oblikuje individualni poslovodni organ. Ta ima dva pomočnika in sicer za strateško trženje ter za strateške raziskave in načrtovanje.
7.	V primeru, da delavski svet izglasuje nezaupnico gen. direktorju in njegovima pomočnikoma, se istočasno izglasuje tudi vsem delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so bili imenovani na predlog gen. direktorja.
8.	Funkcijo delavskega sveta opravlja do njegove izvolitve sedanji delavski svet delovne organizacije.
V statut družbenega podjetja so torej vnesena vsa tista pravila, za katere menimo, da so pomembna, da predstavljajo hierarhične norme, ki jih je potrebno spoštovati pri sprejemanju drugih aktov, in ponazarjajo organiziranost in delovanje podjetja, kjub njegovemu predvidenemu kratkotrajnemu delovanju v tej obliki.
Pripravil: Bojan Bencik