Splošne vesti. — Vsi, ki greste v Subotico na gliavno skupščino UJU, čitajte poziv subotiškega društva in se prijavite takoj Pov. UJU Ljubljana Skupščina se vrši 28., 29. in 30. avgusta in morajo do 10. avgustia biti vse prijave že izvršene. da bo društvo lahko izvršilo vse priprave. Torei, pero v roke in prijavite se! — Prihodnja številka »Učiteljskega Tovariša« izide šele čez 14 dni. t. j. 5. avgusta. Posebno opozarjamo na to dopisnike in tudi člane. da ne bo nepotrebnih reklamacij. — Tov. Milutin Stankovič in njegovi pristaši so na pokrajinski skupščini pov. Beograd poskušali s strankarsko političnimi resolucijami terorizirati večino srbskega učiteljstva. ki se je že ponovno izreklo proti strastni strankarski taktiki tov Stankoviča. ki io ie zanašal v organizacijo. Značilno ie. dai se ravno naše 'klerikalno časopisje tako rado sklicuje sedai na Stankoviča. Prepričani smo. če bo tov. Starikovič poizkušal zanašati svoje osebne in strankarsko politične zadeve na glavno skupščino UJU v Subotici, da bo naletel na oster odpor člianstva. Kakor avtentično poroča »Narodna Prosveta«. ie pokrajinska skupščina Pov. UJU — Beograd odklonila Stankovičevo resolucijo in je spreiela cmo. ki jo je predlagal odsek za predloge. »Narodnai Prosveta« v zadnjih številkah ostro obsoja Stankovičeve pristaše. ki so na skupščini le razsa.iali mesto pozitivno debatirali in stvarno delali. — 6565 Din prejme vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki je član »Učiteljske Samopomoči«. Prijavljajo se vedno niovi člani, tako da je sedaj že nad 1313 članov. Opozarjarao one. ki so mad 45 let stari. da imajo samo do 1. septembra 1.1. še čas pristopiti. One. ki ne plačaio sproti smrtnih slučajev se bo v zmislu pravil izključilo in zapaidejo v.i dlosedaj vplačani deleži. V kratkem ie upati. da naraste zavarovalnina na 7000 Din. — »Ročni katalog« je letos zelo izpremenjen in izpopolnjen in najdete v njem vse izpremembe. ki jih je imel »Učiteljski pravnik« in vsa navodila glede plaoe itd. V tisk gre šele prihodnji teden. Prednaročila spr&jema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Izšel ie nov zemljevid za šole, in sicer ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja I. Kamniške planine, Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje in Mežiška dolina. Zeljevid je založilo društvo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen Učitelfjskemu1 konviktu. Zemljevid ie risal tov. S 1 a v o j D i m n i k iz Maribora. litografija in tisk je pa Mariborske tiskarne. Zemljevid je v prvi vrstj namenjen za šole, zai domoznanstveni pouk in se bo po njem lahko orientiral vsak učenec v svojem okolišu ter mu bo najboljši pripomoček za bližnje izlete. Rabili ga bodo pa tudi uradi. društva in turisti. ker je zelo pliaističen in pregleden. Posebnost na zemljevidu je ta. da so vsi kraji, kjer so šole, zaznamovani rdeče. tako da se takoj dobi pregled vseh šol v tem področiu. Tovariši. upeljite ta zemljevid za učence v svofe šole in priporočite ga vsem društvom in uradom v svojem kraju! Šolska upraviteljstva naj pošljejo svoja naročila direktno »Društvu Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. — Nova vlada. Ukaz. ki je bil podpisan, nosi datum 18. julija. Kabinet je sestavljen tako-le: ministrski predsednik Nikolai Pašič; pravda Mar^ko Gjuričič; zunanji posli dr. Momčilo Ninčič; vere Miša Trifunovič; narodno zdravje dr. Slavko Miletič; javna dela Nikolia Uzumovič; kmetijstvo dr. Krsta Miletič; prosveta Velja Vukičevič; izenačenje zakonov dr. MUan Srskič; finance dr. Milan Stojadinovič; socialna politika Milan Slmonovič; vojna in mornarica general Dušan Trifunovič; notranji posli dr. Boža Maksimovič; promet inž. Anta Radojevič; agrarna reforma Pavle Radič; pošta in brzojav dr. Benjamin Šuperina; trgovina in industrija dr. Ivan Krajač: šume in rude dr. Nikola Nikič. — Na državnem ženskem učiteliišču v Ljubljani so se pod predsedstvom gospoda vliadnega svetnika dr. Lovro Požarja kot ministrskega odposlanca vršili od 10. do 23. iunija zrelostni izpiti, katerih se je udeležilo 50 absolviranih gojenk IV. letnika in 1 privatistka. Vseh 50 gojenk je mapravilo izpit, med njimi 16 z odliko, 34 pa s povoljnim uspehom. in sicer gospodične: Andoljšek Ljudmila (z odliko). Anžič Marija. Brejc M a r i j a (z odliko), B r e j c V e r a (z odliko), Chrobath Miaksa. čibei Marija, Ditrich Sonja, Dolenc Anai, Erjavec Cirila, Gerlovič Stanislava (z odliko). Glaesener Terezija, Gospodarič Angela, G r e g o r i č G1 z e 1 a (z odliko), Gspan Silva (z odliko), Jaak o M lai r i j a (z odliko). Jelenc Cecilija, Jernejčič Vida. Kadunc Julijana. Kalan Marija. Karba Tatjama, Kremžar Marija, K r i s t a n E m i 1 i j a (z odliko), Leban Jelica. L e v s t i k J a n a (z odliko), Lovšin Berta, Mairtinčič Matilda. Mokorel Florijana, O s w a 1 d M a r i j a (z odliko), Petek Kristina (z' odliko), Petelin Roža. Piškur Angela (z odliko), Rape Ana. Raznožnik Albina, R e kar Marija (z odliko). Sedei Antonija. Skulj Bogomila, Slapšak Dor o t e i a (z odliko), Smrečnik Ana. Spazier Olga, Svetec Emilija. Š u š t e r š i 5 Julijana (z odliko), Umnik Marija, Urbatnčič Marija, Vardjan Ana. Verovš e k M a r i j a (z odliko). Vozel Nada, Vračko Elizabeta. WostneT Julijana, Završnik Ferdinanda in Zupančič JVlairiJa. Imenovanje. —i Učiteljska imenovanja. Imenovani so: V Brežicah za stalnegia šolskega upravitelja JosiD Bohbc; za stalno učiteljico istotam Ruža Bohinc-Preskarjeva; v Vidmu zia stalnega šolskega upravitelja Alojzij Voglar; za stalno učiteljico istotaim Emil. Voglar - Knaploeva; za stalino učit. istotam Vika Svetkova; v Železnikih z^a stalnega šolskega upraviteija Josip Primožič; v Velikem Podlogu za stalno učiteljico Ljudmila Viziak-Kovačeva; na Reki pri Laškem za stataega šolskega upnaivitelja Jos. Velkavrh; v Višnji gori za stalnega šol. upravitelja Vinko Okorn; na Drenovem griču za stalno učit. Balbina Epihova; v Logu za stalno učiteljico Valentina Vrhovec-Vidjoeva; v Ljubliani na IV. deški osn. šoli za stalnega učitelja Josip Štrekelj; v Orehovici za stalnega šolskega upravitel.ia Ivan Gantar; v Stopičah za stalnega šolskega upravitelja Fran Erker: zia stalno učiteljico istotam Gabriiela ErkerJerebovai; v Sušicah za stalnega šolskega upraviteljia Josip Zajc; za stalno učiteljico istotam Ernestina Zajc-Blažičevat; v Bohinjski Bistrici za stalnega šolskega upravitelja Metod Požar; v Brežicah z<a stalnega učitelja .losip Tavčar; v Bojancih za stalnega šolskeaa upravitelja Slobodan ŽivoHnovič; v Ihanu za stalnega šolskega upravitelja Ivan Hrovat: v Krtini za stalnega šolskeea upravitelja Fran Hvatal; v Radoimljah za stalno učiteljico Alojzija Kersnikova; v Gornjem Tuhinju za stalnega šolskega upnavitelja Drago Kavčič; v Št. Vidu pri Brdu za stalnega šolskega upravitelja Fran Bltenc; v Bukovici za stalno šolsko upraviteljico Olga Madonova: v Cerkl'jah _ pri Kranju za stailno učiteljico Ljudmila Lederhasova; v Poljanah za stalnega šolskega upravitelja Janko Kokali; v Leskovcu za  stalno učit. Franša Černe-Mrakova; na Raki za stalno učiteljico Amalija Malenškova; v Tržišču za stalnega šol. upravitelja .Tosio Bradaška; v Zameškeni za stalno učit. Olga Vodopivec-Vrbičeva; v Mokronogu za stalnega šolskega upravitelja Pavel Herbst; za stJaino učiteljico istotam Mariia Perkova; v TrbbvljahVodah aai stalno učit. Marta Plavšakova; za stalmo učit. istotam Breda Neratova; v Zidanem mostu za stalno učiteljico Alojzija Razpotnik-Severiieva; v Šmartnem pri Litiji za stalno učit. Olgai Kramarjeva; v Višnji gori za stalno učit. Alma Turkova; v Dev. Mar. v Polju za stalnega učit. .[os. Makovec; za stalnega učitelja istotam Valentin Frece; na Dobrovi za stalno učiteljico Antonijai Pav,linova; v Cerknici za stalno učit. Aloizija Modičeva; na Viču za stalnega učitelja Andrej Sežun; v Žireh za stalnega šolskega upravitelia Edo Hribernik; na Dvoru z_ stalno učiteljico Stanislava Višnerjeva; v Dol. Nemški vasi za stalnega šol. _upravi'telja Jakob Novak; v Trebnjem za stalno učit. Dolores Ukovičeva; na Bledu za stalnega uč'it. Viliem Puntar; za stailno učiteljico istotam MlHca Kregan; po službeni potriebi na dekliško šolo v Novem mestu Hedvika Schweigerjeva. Naša gospodarska organizaciia. —g »Učiteljska Saimopomoč«. Opozarjamo tovariše(ice) nad 45-letniike. da se morajo pritglasiti za sprejem v U. S. samio še do 3 1. avgusta 192 5. Po tem datumu se teh priglašencev ne bo sprejeimalo. Kdor želi sebi pomirjenja in prijetne zavesti, da bodo po nj:govi smrti preostali (otroci. vdova, dediči itd.) vsai v prvem času grrfDtno \,\tskrbljeni, ta bo postal član U. S. Društvto je imelo 22. julija 1925 13 13 č 1 an o v. posmrthina za ta dan. je znašala 6 5 6 5 D i n. Število člamov se vsak dan množi. Z vsakim novim članom se zviša iposmrtnina za 5 Din. — U. S. sprejema za člane učiteljice. učitelje (profesorje). njih soproge in vdove. Vsak priglašenec nai sporoči društveni upravi (upnaivniku) sledeče podatke: Dan, mesec. leto rojstva, ime rojstveneg:a kraja in svoje bivališče (ulico. števj. Za odgovior naj priloži znamko za 1 D i n. Nove člane sprejema društveni odbor. — Od 20. miaja 1925 ima U. S. nova pravila. Sprejemne pristojbine so po teh praviilih za 11 Din višje kot prej. Na to lopozarjam posebno nabiralce' novih članov. — Društvena ¦pravila so v tisku. Vsi oni noyi člani, ki so prejeli v zadnjem času (po 20. maju 1925) sprejennne liste brez društvenih pravil. prejmeio te v kratkem. — U. S. pozivlja vse tiste tovariše(ice). ki so se že pred dalj časa priglasili za sprejem v društvio. pa ne še zadostili vsem drtištvenira zahtevam, da store to prav kmalu. — Priglašengai (pismena) sprejema tov. Ivan Kocijančič, učitelj v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13. vrata 10. Književnost in umetnost. Vse lu navedene knjige in publlkaclje se dobe v UCitelJskl knjisarnl v Ljubljanl. FranfiSkanska ulica it. 6. Ocene. —k V založbi tiskovne zadruge v Ljubljani ie pravkar izšla knjiga Pet let ginekologije ia porodništva. Iz bolnice za ženske bolezni v Ljubljani. Poroča prof. dr. Alojz Zalokar, ravnatelj bolnice. Cena Din 60.—, s poštnino Din 61.50. Poročilo podaja pregled ginekološkega in porodniškega dela za dobo petih let. Namenjeno je predvsem strokovnim zdravniškim krogom, katere bo zanimalo notranje strokovno delo. izvršeno v enem petletju, in katerim bo podalo na kratko sliko modernih ginekoloških in porodniških diagnostičnih in terapevtskih metod. Poročilo pa ie zanimivo tudi za ono našo javnost, katero zanima zdravstveni napredek zadnjih petih let in katera se po poklicu ali nagnjenju peča z javnozdravstvenimi vprašanji. Knjiga je zlasti upoštevanja vredna, ker prinaša referat o skušnjah vodilnega in v tej vrsti edinega zavoda v SlovenijL — Po kratkem uvodu riše knjiga v posebnem poglavju postanek zavoda in njegovo notranjo uredbo. — V poglavju »Ginekološki oddelek« je podan sumaričen pregled ginekoloških primerov. Posebna poglavja so odmerjena materničnemu raku, nosečnosti izven maternice in splavu. — Pod naslovom »Porodniški odcielek« razpravlja poročilo v splošnem o poslovaniu porodnišnice, na kateri je bilo v petih letih nad 4000 porodov. V nadaljnjih poglaviih so podana kritična poročila o operativnih porodih, o cesarskem rezu, o eklampsiji, o predležeči placenti ter o defleksijskih legah. V zadnjem odstavku poroča asistent dr. T. Cizelj o tesnih medenicah. — Knjiga prinaša šest slik iz bolnice, osem statističnih diagramov in večje število preglednih tabel. —k About Edm., Kralj gora. Iz francoščine prestavila Kristina Hainer. Ljudske knjižnice 20. zvezek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. ^»_ Na novo oživljena Ljudska knjižnica se izvrstno uvaja. Takoj za Kazanom. Volčjim psom, je izšla kot njen 20. zvezek zajemljiva povest o Kralju gora. Povest se vrši pri naših sosedih v Grčiji v času po osvobojenju. ko se država ni mogla na noben načm na znotraj urediti. tako, da so morale poseči vmes velesile, ki so »varovale« njeno neodvisnost na zunaj in pomagale pri ureditvi na znotraj. V osvobodllnih bojih Grkov proti Turkom (1821—1829) so sodelovale tudi mnogobrojne prostovoljne čete — imenovali so jih palikare ali itlefte —, ki po končani vojni nikakor niso hotele razumeti, da je nastopil čas reda in mirnega dela; iz borcev za svobodo so se sprevračali v navadne tolovaje, ki so prežali na premoženje popotnikov in rnirnih prebivalcev; zacvetelo je organizirano roparstvo, kateremu je bila slabotna vlada kos le v majhni meri, posebno še, ker se ni mogla zanašati niti na svoje varnostne čete, ki so bile z roparji pogosto domeniene. (Kdo bi se pri tem ne spomnil na makedonske kačake, ki prizadevajo s svojim organiziranitn tolovajstvom naši državi toliko truda in skrbi?). S šaljivo, toda jedko satiro nam predstavlja pisatelj te razmere, ko opisuie roparsko četo Kralja gora, Hadžija Stavrosa, in usodo treh ujetnikov, ki so zašli v njihove roke. Bralec se izvrstno zabava in ne more nehati, dokler ni prebral povesti do konca. Pri tem niti ne opazi, da se je tudi marsikai naučil. Knjiga je primerna tudi za mladino. Naše knjižnice naj jo takoj naročijo obenem s Kazanom, ako tega še niso storile. Oprema knjige s trobarvno naslovno sliko je zelo lepa, tako. da se bo dobro podajala tudi vsaki zasebni knjižnici. Cena ni visoka. —k »Ženski svet«. Sedma številka prinaša sledečo vsebino: Srečko Kosovel: Obrazi in duše »XXV. Utva (Ljudmila Prunkova); — Utva: Dve debeli solzi — Idila — Tolovaji (pesmi); — Fr. Bevk: Ubožica; — Tone Oaspari: Cvetoča pisma; — A. Negri-Gradnik: Dekla; — Iv. Vovk: Dostojevski in njegove žene; —¦ M. Bartol: Jugoslovenske umetnice 5 — Karolina Bulovčeva; —: Naši ženski zavodi; —¦ Vida: Porcelan; — Dr. Fr. Debevc: Osnovni nauki o kosmetiki. — Izvestja: Naše delo; Po ženskem svetu; Materinstvo; Higijena; Gospodinjstvo; Kuhinja; Iz naše skrinje; Književna poročila. — Priloga prinaša zopet lepe motive za rišelje, kroj in vzorci vezenin za roket. Vprašanja, odgovori in pogovori na prilogi. »Zenski svet« izhaja že tretje leto v Trstu. Bogata in pestra vsebina lista kakor lepe in praktične priloge za ročna dela: vse to dela list tako prikupliiv, da se je tudi v Jugoslaviji povzpel do tako visokega števila naročnic, kakor še doslej noben drug slovenski ženski list. Naroča se pri Upravi za Jugoslavijo v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1. Letna naročnina Din 64, polletno Dm 32. Novim naročnicam so na razpolago še vse letošnje številke. —k E. R. Burroughs: Tarzanova mladost v džungli. iV. del, roman. Poslovenil —ž—. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 220. Cena broš. Din 30.—. vez. Din 36.—. V seriji zanimivih in privlačnih Tarzanovih povesti je izšel kot V. del: »Tarzanova mladost v džungli«. Če so že bili prvi 4 romani po svoji originalnosti domislekov, po svoji napetosti in čudovitem miljeju, v katerem se gibljejo Tarzanovi doživljaji vobče, presenetljivo in nadvse zanimivo in zabavno čtivo, ima pravkar izišli peti del svoj posebni pomen in svoj'o čisto posebno privlačnost. Razvitek opičjega človeka iz otroka v mladeniča in moža je v prvih delih manj povdarjen in poleg glavnega dejanja bolj površno orisan; sedanjr peti del pa riše v podrobnem, kako se Tarzan razvija iz divjega opičjega nebogljenca v naravno-inteligentnega mladega orjaka, kako sam po svojem opazovanju in premišljevanju razreši razne živIjensko važne probleme in prirodne pojave, kako Iz naše stanovske organizacije. Cribanje okrajnih drufitev V SJoveniji, Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je zborovado dne 4. junija 1925 v Slovenjgradcu. Predsednik otvori zborovanje ter pozdravi članstvo, posebno pa tov. Sinigoja iz Sel. Tov. tajniku čestita k usposobljenostnemu izpitu. Tov. ravn. Vrečko omenia, da je moralnia doižnost vsakega ueitelja in šale, da pristopi. k Šolski Matici. Vendar je članstvo enoglasno izrazilo, da naj Šolska Matica v bodoče izdaja modernejša oedagoška dela v praktičnem in problematičnem smisiu Predavanje. Zadružništvo kot preorijentacijai našega izvenšolskega dela. Predaval tov. B. Jurančič. Predavatelj omenja uvodoma. da naše izvenšolsko delo temelji preveč na zabavi ter ni oparziti izobraževalnega in vzgojnega principa. Učitelj ni »Dummer August«. da bi narod zabaval, ampak da ga privede iz naznih kriz, da bo vsak človek »srečen in zadovoljen ter Imel dovolj prostora na zemlji«. Tu je po trebno, da se učiteljstvo loti gospodarstva na zadružni podlagi. Zadruga pa1 ziahteva temeljite izobrazbe na najrazhčnejših poljih, kakor tudi etičnega preporoda celega naroda. Da dokaže elementarni oojav zadružništva v nanafvi, poseže predavatelj v živalsko življenje, ker ie isto podzavestno in v najprimitivnejše človeško življenje, ker je zavestno. Vojaštvo in duhovščina sta vsilila mirnim in delavnim zadružnikom svojo avtoriteto ter pripomogliai do fevdalizma, ki je izsesaval narode še preko srednjega veka. Francoska revolucija je pokopala fevdalizem. ©stali pa sta mesto njegia/ modernejši mori človeštva, to sta svobodna konkurenca v trgovini in industriji. Predavatelj omenja, da vse krize današnjegai človeka ^zvirajo iz slabega Kospodarskega položaja. Zato vidi edini izhod v zadrugi. Izvršiti bi se morala v prvi vrsti socializacija industrijskih podjetij. Kmet bi morial ustanoviti zadruge, potcm katerih bi spravil svoje produkte do konzumenta in zadružne nabavljalnice potom katerih bi dobil potrebne industrijske izdelke. Tako bi delavec in kraet res soravila ves denar zia svoje izdelke, ki sta delala. r>" pa posredovalec — trgovec. kakor dosedaj. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRA.I je zborovalo dne 6. junija t. 1. ob 10. uri v osn. šoli v Fnaiinu. Udeležba: od 113 članov 70 navzočih. Predsednikovo poročilo: Tov. predsednik pozdravi navzoče osobitio tov. šolskega nadzornika g. Ivana Koropca, g. prof. Druzoviča in njegovio gospo soprogo. — Predsednik poroča dalje. da se je udeležil kot z.astopnik našega društva zborovanja mariboirskega mestnega učiteljskega društva, kjer so poročali o novem šolskem zakonu tov. Jelenc, Fegic in Dimnik. Predlaga, da se pošlje na UJU pov. Ljubljana resolucijo: Kronski upokojenci se naj izenačijo po novem čiti. zakonu na dinarske plače (Sprejeto). — Spominja se nato preminule tov. Olge Soršakove. Njej v spomin zakličejo vsi navzoči trikratni »Slavai!« Za tem častita tovarišem(icam), ki so napravili usposobljenostni izpit. Čha tn overi se zadnji zapisnik. Dopisi se vzamejo na znamje. Predavanje: Tov. Ivanuš nam v zanimivi obliki predava o zgodovini Frama, gradu in šole. Videlr smo tudi skico nekdanjega gradu, ki je danes v razvalinah. — Do lepega umetniškega užitka Pa nam je pomogel prof. Druzovič s sodelovanjem gospe soproge. Očrtal nam je prav poljudno ves razvoj in zgodiovino slovenske narodne pesmi. Krona vsemu pa je bil nastop gospe Druzovičeve. ki nam je zapela celo seriio slovenskih narodnih pesmi od Prekmurja do Jadrana. Občutili smo vso mehkobo in nežnost, ki veje iz naše pesmi. Zdaj smo šele spcznali, kako jasno se zrcali v njej slovanska duša, slovanski značaj Buren aplavz je bil zahvala za krasno predavamje. — Tov. Vauda vzpodbuja učiteljstvok nabiranju našega najlepšega zaklada — slov. narodnih pesmi. Šolski nadzorn«k tov. Koropec se zahvaljuje za pozdrav ter bodri navzoče, da v složnem skupnem delu vzgajaimo značaje, prežete jugoslovenske nacionalne in državne misli. Slučajnosti: Na predlog tov. Ivanuša se pošlje pozdravna brzojavka velikemu županu g. dr. Pirkmajerju, v čigar rojstni hiši je danes zborovalo naše učiteljstvo. — Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zastopal tov. Rajner. Slava učit. borcem! Nato se je podalo vse učiteljstvo na pokopališče, kjer počivajo zemeljski ostanki tov. Domanjka. Pirkmajerja in Skrbinšeka. V lepem nagovoru se jih je spominjal tov. Ivanui in očrtal njihove zasluge na prosvetnem in narodnem polju, osobito za Fram. Učitejski pevski zbor pa je zapel večnolepi »Vigred« m »Blagor mu«. Sledil je obed in prosta zabaiva na vrtu g. Spureja. Iskrena zahvala agilnemu Framskemu učiteljstvu, ki je tako okusno in udobno pripravilo vse, kar razveseljuje oko in ca>ra dušo. Pohvalno moramo omeniti, da so se naši družbi priključili tudi zastopniki krajnega šo\-skega sveta in občine. Videli smo v naši sredi velikodušne dobrotnike šolstva: g. Černeja in g. Bohma. — Lepe spomine smo odnesli iz riomantičnega Frama. Dodatek: G. veliki župan dr. Pirkmajer je poslal na brzojavni pozdrav društvenemu predsedniku sledeče pismo: »Spoštovani gosp. predsednik! Prijazni pozdravi učiteljskega društva iz miojegia rojstnega kraja so mi vzbudili najlepše spomitie. V nadi, da ste prebUi v Framu koristne in vesele ure, se prav iskreno zahvaljujem vsem udeležencem za pažnjo ter vračam ljubeznive pozdrave! — Vdani Pirkmajer.« + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 6. maja t. I. v Mariboru v »Narodnem domu«. Udeležba; od 113 članov 76 navzočih. (Tov. upravitelji se prosijo, naj natančneje izkazujejo frekvenco zborovanj. — Op. taijnikova.) Predsednikovo poročilo. Po običajnem pozdravu poroča tov. predsednik o novem šolskem zakonu ter povdarja, da je isti napreden in odgovarja duhu časa1, Mi se držimo točno zakonov in predpisov, a država naj istotako daje nam, kar nam gre po zakonu. — Dalje porolča o kongresu državnih naraeščencev v Ljubljanl, ki je sprejel resolucijo, da državni nameščenci ne bodo nikdar odstopili od zahteve po diferencah, ki nam jih dolguje država. Cestita tov. Senkoviču k imenovanju oblastnim šoilskim nadzornikom ter pozdravlja tov. Koriopca kot novega sreskega nadzornika. Predlogi, poslani Glavnemu odboru in velikemu županu: 1. Na predlog glede dopustov ipo privatnem po&lu, ki je bil odposllao mariborskemu velikemu županu, še nirnamo odgoivora. 2. Glavnemu odboiru: a) Pri izdelavi šolskega zakona naj &e več pozoraosti obrača na točke, tiaoče se učiteljskih stanovanj. b) Oblastni šolski odbor naj odreja glavne (velike) počitnice v času, prikladneim večini prebivalstva po njihovem poglavitnem poslu. c) Oblastni šolski odbor naj izdela 'praiVilnik o snaženju in belenju šolskih prostorov, uvažujoč pri tem stavbeno stanje posameznih šolskih zgradb. č) Vsaka šola mora biti preskrbljena z dobro pitno vodo; taki studenci morajo biti v neposredni bližini šolskega poslopja. d) Šolaka samoupravna organizacija se naj loči od politične uprave. e) Glavni odbor UJU naj poskrbi, da bo v dvamajstine ali v pribodnji r&dni budžet pravočasno vnešena potrebna vsota za izplačilo razlike med staro in novo plačo. Zapisnšk in dopisi: Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita ter odobri. Dopisi; Centralna upravai liistov pov. UJU Ljubljana glede naročbe »Zvončka« in koliko izvodov imajo posamezni okraji in posamezne šole. Naše društvo ima skupno naročenih 280 izvodiov. »Učiteljski dom« v Mariboru vabi k občnemu zboru. Sprejme se predlog tov. Mohorkota, da plača vsak član 100 Din »Učit. domu«, ko dobimo izplačano razliko. Prečitajo se še nadaljni dopisi. Volitev delegatov. Za pokrajinskio skupščino v Šoštanju so izvoljeni: tov. predsednik, Majcen in Vauda; namest.: Košutoik stair. in Konečnikova. — Za glavmo skupščino v Subotici: tov. predsednik, tav. Šijančeva in Kožuhova. Namestnici: tov. Godčeva in Konečnikova. PredavanJe prof. Druzoviča s sodelovanjem A. 2ivkota je žalibog odpadlo, ker ni bilo na razpolago klavirja. — Prihodnje zborovanje se vrši v Framu dne 6. junija t. 1. — Popoldne smo si ogledovali delavnice državne železriice. Posebno zainimanje je vzbujal kraljevi voz dvomega vlaka, ki je v delu. — Blagajničarka opozatrja upravitelje in poverjenike, ki pošiljajo vsak mesec potoin polažnice članarino okrajni posojilnici, da obvestijo istočasno tudi njo, kdo in koliko ie plačal. + SLOVENJEBISTRIŠKO UClTELJSKO DRUŠTVO je imelo majnšiu izlet 2. maja 1925 v Sv. Juriju ob južni železnici. Dasiravno je bilo vreme pr,ou vsakemu pričakovanju skrajno slabo, se je vendar udeležilo zborovanja 31 čianov. Pozdrav predsednlka. Tov. predsecinik je pozdravil y zbranih besedah vse navzoče in se jim zahvalil. da so se vkljub slabemu vremenu udeležili. ziasti pa se je zahvalil Št. Jurčanom, da so nas tako gostoljubno sprejeli, posebno pa tov. Schreinerjevi in tov. Sivka. Zapisnik. Tajnica ie prečHala zapisnik 'občnega zbora Dopisi. Prečitali so se došli dopis?. Tov. Povh starejši in tov. Torka Kraševec javita izstop iz našega društva. Prvi prestoipi k društvu upokojencev. Vabilo za naročbo »Zvončka« se te prečitalo in predsednik ie pozval člane, naj pridobiva naTočnikov za ta mladinski list. Volitev delegatov. Volili so se delegati za pokrajinsko skupščino v Šoštah nju in državnio v Subotici. Za pokrajinsko so se prostovoljno oglasili: Rainer Josip, Logar Ana, Kri-1 stan Zmagoslav in Križmain Josip. — Za državno pa: Pauer Albert in Marija. Volitev prosvetnega odseka. Glasom predpisa se je izvolil prosvetni odsek v društvo, in sicer: tov. Otilija Feigel. Vaiuhnik Helena, Metlika Anton in Križman Josip. Ogled kmetijske šole. Ker ie bil glavni namen tega izleta, da se učiteljstvo ogleda kmetijsko šolo, se je po zborovanju podalo tjakaj Ravnateli kmetijske šole g. inženir Koprivšek niaiS je prav gostoljubno sprejel ter nam razkazal vzorno urejenii^avod, kjer se izobražujejo mladeniči za bodoče kmetovalce. Učiteljstvo si ie pridobilo dovoli koristnega, kar bode poneslo med tiarod. Po dokončanem ogledu nas je g. ravnatelj pogostil, za kar se mu učiteljstvo iskreno zahvaljuje. Po oficialnem delu se je vršil neoficialen v gostilni g. Kiincl. Počastil nas je s svojim obiskom sreski šolski nadzornik g. Ljudevid Černej. kateri je pripeljal s seboj tudi tov. Potočnika iz Štor. Za zabavo ie poskrbel »Šentjurski orkester«. ki narn je zaigral nekaj lepih komadov. Le prehitro so nam potekle urice, zapustiti smo morali Sentjurčane, katere ohranimo v najlepšem spominu. + MARENBERŠKO UCITELJSKO DRUŠTVlO je zborovalo dne 6. junija 1925 pri Sv. Antonu na Pohorju. Navzoči olani; 18 izmed 38. V uvodu se spominja tov. predsednik P. Koširja. nadučitelja v Prevaljah, ki je dne 18. maja nenadoma preminul. Nerumornemu delavcu zakličejo vsi trikratni »Slava«. Na dnevnem redu Je bila volitev delegatov za glavno in pokrajinsko skupš^no. Delegat za Subotico je Maks Tojmažič, namestnica Vlasta Tomažičeva. Za pokrajinsko skupščino v Šoštanju je bla izvoljena za delegatinjo Olga Brah čičeva. za namestnico T. Selakova. Tov. predsednik J. Golob predava: »Kako si more učitelj ohrainiti avtoriteto svojega poklica in katerih pogreškov se naj varuje.« Za obširno in gtoboko zamišljeno predavanje se mu podpredsednik najprisrčneje zahvaljuje. Sprejme se sledeča resolucija: »Društvo soglasno sklene. da je proti vsakemu nabJranju denarnih in drugih prispevkov pri šolski mladini po učiteljstvu iz moralnega in vzgojnega stališča. — Ker se je razpoliaigalo s časom, so šolski voditelji razmotrivali o izpopolnitvi tiskovine »Polugodišni izveštaj«. Po izčrpanem dnevnem redu zaključi tovariS predsednik zborovanje + UCITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je zborovalo dne 20. junija 1925 v Ormožu. Navzočih ie bilo 44 olanov od 53, kot gost tovarišica A.' Mrovlje od Sv. Bolfenka. Predsednik pozdravHja in poroča. Društveni predsedtiik tovariš Jos. Rajšp pozdnavi Drisrčno vse navzoče ter želi k bližajočim se DOčitnicam dosti okrepčujočega oddiha za novo šolsko in društveno leto Nadalje izraža sožalje tovarišicama Ani in Zorki Trsteniaikovi. ki sta zgubili s smrtjo g. Borisa Trstenjaka. železniškega uradnlka, prva svojega dobrega edinega sina,. druga svojega brata. Potem poroča o društvenem izletu v Mursko Soboto dne 27. maja t. t. in o slovesni izročitvi častne dipliome tovarišu Antonu Porekarju. upokojenemu nadučitelju na Humu. Pogovor o oSnutku novega šolskega zakona. Pri nekaterih točkah. ki so se obravnavale na podlagi spomeTiice k projektu zakona io narodnih šolah. se }e vnela prav burna debata Volitev delegatov. Za pokrajinsko skupščino v Šoštanju so bili izvoljenl poleg društvenega predsednika še Vlado* Porekar, namestnikoima Franja Bratanič in Milan Megla; za glavno skupščino v Subotici pa k predsedniku §e Adolf Rosinia. namestnikoma Anton Kosi in Drago Pinterič. Prihodnie zborovanie bo v Ivanjkovcih z izletom v Jeruzalem meseca septembra. pride do izbruha v človeku vkoreninjena misel na Boga, na ljubezen itd. Kar so prejšnii deli' pri razvijanju pestrega glavnega deianja prezrlu. namreč duševno stran človeškega bitja, to vsebuje v zabavni in mični obliki peti del: Tarzanova mladost v džungli. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z mikavnimi pustolovščinami in šegavimi nagajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v svojem orjaškem prirodnem gledališču in pokazuje kot misleč človek nadmoč med surovimi silami pragozdnih živali in vražasto mentaliteto primitivnih zamorskih plemen. Če so vzbudili prejšnji deli Tarzanovih povesti tako veliko zanimanje in pozornost čitateljev, bo peti del še nadkrilil prejšnje knjige po svoji poglobitvi. po novih efektih in po šaljivi vsebini, ki bo vzbujala zanimanje pri starih in mladih, pri inteligentu in pri priprostem človeku. Hvaležna je knjiga tudi kot mladinsko čtivo. Oprema in cena sta enaki prejšniim delom; oprema okusna, cena nizka. —k »Zaročenca« (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrei Budal. Izdala in založila »Narodna knjigarna« v Gorici v letu 1925. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici. Cena broširanemu iztisu L 30.—, vezanemu L 34.—, po pošti 3 lire več. Za Jugoslaviio (franko) broširanemu tetisu 85 Din, vezanemu 95 Din. — Obsega: 576 strani in 36 ilustracij. Velikost 18X25 cm. Slovenci smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana »Zaročenca« (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842 po dvajsetih letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzoni. Prva italijanska izdaja teg.a romana je. bila takoj razprodana, in sloves Manzonijevih »Zaročencev« je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil državne meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman »Zaročenca« prava duševna hrana vsega naobraženega sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske. srednje in visoke šole zbog svoje visokokulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki Je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropov in požigov od strani razbrzdanih plemičev. V to skrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta konečno dosegla svoj cilj — poroko. Ni naš namen, da se spuščamo v podrobno oceno slovenskega prevoda. Sicer pa že ime prevajalčevo nam je pbrok, da je prevod najboljši. Saj profesor dr. Andrej Budal je znan poznavalec romanskih jezikov. Le hvaležni mu moramo biti, da se je lotil in tudi srečno dovršil ogromen prevod svetovnega romana, ki bo z nesmrtnimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega slovstva. Najbrže je to največje slovensko književno delo, ki je po vojni izšlo med Slovenci to in onostran sedanjih državnih mej. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da so Slovenci v Julijski Benečiji ponosni na to knjigo. ki bo pričala tudi poznim rodovom, kaj zmore žilavost in duševna narodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. Italijanom pa je s tem znova podan očiten dokaz, da se Slovenci želimo pobliže seznaniti s pravo italijansko kulturo, da jo visoko cenimo in skušamo dovesti obe v deželi živeči plemeni do tega, da se bodete medsebojno druga drugo podpirali in vzljubili. Oprema knjige je prav okusna, ilustracije jasne, papir dober, kar dela čast »Narodni Tiskarni«. še bolj pa »Narodni Knjigarni«, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to iinpozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice. zasebniki, sezite po nestnrtnem romanu slavnega Manzonija! — Anton Porekar, častni član Ormoškega učitellskega društva — izročitev diplome dne 13. jjunija t. 1. Na»ta dan — slavljenčev god — točno ob 17. uri so se zbrali odborniki našega druištva polnoštevilno v ovenčani sobi tretjega raereda osnovne šole na Humu. Navzooi so bili: odlikovanoeva soproga. sinova, hčerka in vnukič ter tovariš Anit. Kosi iz Središča in Rihard Papst iz Ormoža i dr. Prvi ie govoril predsedmk tovariš Rajšp. ki je slaivil tovanša Ant. Rarekarja kot dolgoletnega predsedmka oziroma ipodpredsedniika in ¦odbornika mašega društva. kot zvestega tovairiša in nedosegljivega družabnika. Ko je govornik izrekel slavljencu zahvato za vse kar ie storil za traš stan ter mu želel še miiogo zdravih let uživati v zaslužnem pofcoju. mu je izročil okusno slikano častno dipliomo, ki je ročno delo našega olana tovariša Piaipsta. Nad besedilom diplome vidiš razprostirati se ormoška vzhodna polja, nad temi so gozdi. višie v iozadju humski vinorodni bregi. med njimi na hribčku pa je prijaznl Hum s cerkvico, šolo. belimi hišicami in nebotičnimi topoli. s sadnimi gaji in vinogradi na eni ter globokozevajočimi ikamnolomi na drugi strani. Tukai biva niaš •Porekar, humski slavček, dr. Brn, 71letnik, spoštovan in priljubljen. že 37 let med svojimi Humčani. ki so ga pred leti že imenovali častnim občanom. Razgled s te točke ie diven, odpira se ti tia v Prekmurje. čez Medjimurje. zreš Pohorje in vidiš da »Haloze so gore«, odprto ti ie Ptujsko in Dravsko polje ter ti poliagoma prehajajo Slovenske goriee z Alpami v ozadju v nebesno modrino. Ginjen se ie odlikovanec ob pogledu diplome in toplih predsednikovih besedah izahvaljevial obljubljajoo po mogoČTiosti ostati in delati kakor doslej. Nato ie tovariš tajnik slavil Porekarja kot moža, ki je znal vzbujaiti pri naših začetnikih zaupanje do starejših tovarišev, jih vpeIjaval v stanovsko in društveno deliovanje; prirojen optimizem ga je dovedel v marsilkaterih težkih položajih do ziaželjenega uspeha; slikal ga ie kot marljivega delavca na izvenšolskem. osobito gasilskem polju, radi česar je bi-1 odlikovsKi od kralja s srebrno kolajno za zasluge v prostovoljnem gasilstvu, čestita mu v imenu Gas:lske župe ormoške in Gasilnega društ\ra na Hardeku. kiaiterega častni član (ie tovariš Porekar. V vezani poetični obliki ga je slavrl in mu čestital tovariš Preindl. In ko je družba zasedla omizje v prijaznem in gostoljubnem PoTekarievem domu ter se je oglasil v toplih prijateljskih besedah tovariš ravnatelj Kosi, so se začeli vzbujati spomšni na prestale oase in dogodke in marsikateri si je se »nekaj zmislil«. in predho smo se podali v temi skozi vinograde in šume domu. je še zadnja zdravica izzvenela z željo: Dragi Tone, ostani nam zdnav in čil še prav mnogo. mnogo let! —na. — ŠtiriinštirMeSet in petinštiridesetletnico mature so slavili maturanti mariborskega učiteljigča letn. 1880. in 1881. dne 3. in 4. t. m. v Šoštanju. Zbrali so se dne 3. julija zvečer pri tov. jubilantu najvnatelju Trobeju. Ta je najprvo s svojci vse došle (12 od 20) izboimo pogostil. Svoj sestanek so nadaljevali v hotelu »Kunst« z nekaterimi tovariši in prijater iji. V bratoljubju so si priipovedovali življenjske dogodke. govorili in popevali .v spominu na minule čase. Prihodnji dan so se zbnaili po kratkih izlfetih k skupnemu obedu Reditelja Porekar in Šmid sta ves načrt v splošno zadovoljstvo izpolnila. Bratske radosti v navzočnosti nekaterih boljših polovic tovarišev in prijateljev. v imenitnem razipoloženju. ni bilo konoa do razhoda. Spomnili so se vseh umrlih. pnofesorjev in tovarišev, kakor vseh nenavzočih, želeč si. da bi ostali po dnevih težkega prestanega dela in trpljenja mirno uživali sadove svojega dela in se veselili doseglih uspehov v že urejenem pokoju. Sestanek za prifoodnje leto so sklenili v Ljutomeru z izleti v Prekmurje in Medjimurje s soprogami in častnimi člani. —rn. — Poročil se ie 11. t. m. v Uubliani tov. Gvido Pahor, učitelj v Hrušici s tov. M lat r j a n c o J a n e ž li č, iKSteljico na zavodu za slepce v Kočevju. — Abiturjenti iz leta 1873. imamo letošnji sestanek dne 4. avgusta 1925 ob 3. uri popoldne na vrtu pri Novem svetu v Ljulbljani. Vabimo tudii letnike 1874. iin 1875. Ako se hoče kdo stairejših pridružiti, je dabno došel. Zdravo! — Janko 2 i r o v n i k. — Smrtna kosa. Dne 2(2. aprila t. 1. je umrl v Stari cerkvi pri Kooevju gospod nadučiteli Jurii Erker. Deloval je skoraj 38 let v učiteljski službi. Komcno je bil letai 1919. primoran prositi za pokoj, kar ga je duševno uničilo. Mož je bil zvest in marljiv učitelj. odkritosrčen tovariš. gostoljuben prijateli in pravi vzgojitelj mladine k značajnosti. Ni ga več med nami. a vsem, ki so ga pozmadi, bo ostal v dobrem spominu. Naj počiva v miru! — V Kočevski Reki ie umrl dne 13. junija t. 1. učitelj v pok. gospod Matija Petschauer. Tudi on ie znan kot dober učitelj in vzgojitelj mladine. Počivaj v miru! — Zahvala. Ob smrti mojega soproga nadučitelja v pok. Juri.ia Erkerja, ki ie bil član društva »Učiteljske Samopomoči« in »Društva upok učiteljstva v Sloveniji« sem prejela od obeh društev izplačano posrartnino. zia kar izrekam društvoma posebno zahvalo. Obenem 'Priporočam vsemu učiteljstvu, laktivnemu in upokojenemu. kakor vsem učiteljskim vdovam. naj pristopijo tem društvom, ki v težkih dneh skrbita za pomoč. »Vsi za enegai. vsak za vse!« — Marija Erker, nadučit. vdova. — Mariborsko moško učiteljišče maturanti iz leta 1909. Zvesti našemu dogovoru se snidemo letos pri meni. V to svrho Vas vabim za 15. in 16. avgust v Sv. Vid pri Ptuju. Prihod na Hajdino dne 15. avgusta ob 16.30 popoldne. V medeljo za rano napravimo z vozom izlet v Trakoštjan na Hrvaškem in smo do 12. ure nazaj Vzpored za popoldne pa določimo skupno. Vsakega iovariša prosim, diai se mi prijavi vsai do 8. avgusta, da morem preskrbeti prenočišča. Da pa pridemo vsi skupaj, o tem ne dvoniim. Pismeno ne bom vabil nikogar. Zdravo fantje! — Ljudevit Musek. — Maribor. Predsednikom mestnega šolskegiai sveta je bil izvoljen profesor dr. P. Strmšek. sin nadučitelja Strmšeka, vrlega buditelja za naše pravice. Šola šolnikom. tako je prav! Prepričani smo. da bo kat tak storil vse, kar bo storiti mogoče za povzdigo mariborskega šolstva. • — Tovariše in tovarišice litijskega okraja prosim. dia mi 1. avgusta nakažete članarino za Slovensko Šolsko Matico. Tudi krajni šolskl sveti nai vrše svojo dolžnost. Zdravo! — B. Andoljš e k . poverjenik.