■sto XIV., štev. 170 ^lavuistvu. ujuuijiiuii, Koiailjeva uitca 6. — 1'eletOD št. 3122, 3123, 31^4. 3125. 3126. Lnseratni oddeieK: Ljubljana, Selen-ourgova UL 3. — TeL 34H2. 2492. Putiruzuica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Teleton St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Rafuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105 241 Razkritja o nemški ztmanp pslitikl »Nemčija si mora osvojiti vse dežele, kjer prebivajo Nemci, četudi le kot neznatna manjšina. Pred vsem pa zahteva od Francije Alzacijo - Loreno in od Poljske vsaj vse ono ozemlje, ki je nekdaj pripadalo Nemčiji. Da vse to doseže, se hoče neomejeno oboroževati in odklanja vsako kontrolo, pa čeprav bi se druge države taki kontroli podvrgle. V interesu Nemčije je, da ostane Balkan razprt in da Francija in Anglija ne hodita roko v roki.« Take so glavne smernice nemške zunanje politike. One ne datirajo šele od Htlerjevske zmage, marveč so bile me-rodajne že ves čas po vojni, le da so jih vlade skrbno prikrivale. Prikriva jih tudi še sedanja hitlerjevska vlada, toda vendar je bil njen propagandni oddelek tako nepreviden, da jih je v okrožnici razposlal nemškim diplomatskim zastopstvom v inozemstvu, pač za navodilo, kako naj usmerijo svojo neoficiel-no propagando. Okrožnica je prišla v roke velikemu pariškemu dnevniku, ki je o svojem senzacionalnem odkritju seveda takoj obvestil javnost; glavno vsebino okrožnice smo prinesli včeraj tudi mi. Razumljivo je, da so iz Berlina vest o kompromitujoči okrožnici promptno in energično demantirali. Pariški list pa ravno tako energično vztraja na resničnosti svojih informacij. Tako bo nastala zopet ena že dovolj znanih polemik o avtentičnosti vesti. Kdor pa pozna nemško miselnost, bo brez oklevanja pritrdil pariškemu dnevniku. Tudi če z okrožnico ni vse tako, kakor je on poročal, i prav nobenega dvoma, da so objav-"ene točke v resnici proeram nemške ■nanje politike. Ako iz Berlina danes zrrjujejo še drugače, je to le zato, ker se še ne čutijo dovolj močne, da bi že udarili s snblio. Nedavno je bil svet priča zopet miroljubnih izjav iz ust kancelaria Hitlerja. V nasprotju z lepimi besedami pa remški narodni socializem že dobro desetletje govori v izrazito bojaželjnem tonu. Pacifist in veleizdajalec sta bila ljudem kljukastega križa do včeraj še sinonima in sta v notranjem življenju še danes. Edina sprememba, ki je nastopila po hitlerjevski zmagi, je v tem, da na odgovornih mestih stoječi nemšld državniki ne sms jo več govoriti na orn kričav in bučen način, kakršnega šo si usvojili v dolgoletni agitacijski borbi. Zato pa je njihovo zakulisno delovanje tem ostrejše. Prav za prav je zelo čudno, kako hitro je zbledel spomin na nemško nasilnost in oblastnost. Spomnimo se, da je še maršal Focli bojeval brezupen boj s francosko vlado, ko je zanteval, naj se da Nemcem v polni meri čutiti, da so premagani. Foch je iz golih vojaških razlogov zahteval vkorakanje zavezniških vojsk globoko v Nemčijo. Predvideval je argument, ki ga bodo Nemci takoj vrgli na tehtnico: saj nismo bili z orožjem premagani, sovražne vojske niso korakale preko Rena, mi pa smo bili pregazili Belgijo, Srbijo, Rumunijo, Italijo in stali pred samim Parizom. Niti strastni nasprotnik Nemcev, za kakršnega je veljal Clemenceau pred svetom, ni pojmoval globljega pomena Fo-cbeve zahteve. Smatral jo je za kaprico po triumfu hlepečega vojaka in je bil uverjen. da so Nemci tako silovito potoičeni, da jih bo za vedno prešla vsa oblastnost. Še globlje je zašla francoska pomirljiva politika v svojem nepoznavanju nemške duše, ko je njeno krmilo vodil Aristid Briand. Ako danes gledamo nazaj na njegovo ero, se nam zdi, da je stal tedaj na vodstvu Francije fantast, ki si je domišljal, da bo z logiko in le-porečnostjo ugnal nemško trmoglavo nasilstvo. Ožarjen s trenutnim uspehom lokarnskega pakta, je bil pripravljen popustiti Nemčiji v vsem, misleč, da je s pridobitvijo Stresemanna — zapiski slednjega kažejo, da niti ta ni bil pridobljen iskreno in brez pridržkov — pridobljena vsa Nemčija in da je z Locar-nom za vedno ukročen nemški bes. Za Clemenceaujem je bil na Francoskem morda samo še Poincare oni mož, ki je dalekovidno .spoznal nemške nakane, lo-da mora! se je umakniti Briandovemu konceptu, čigar edina vsebina je bila lepa fraza o lokarnskern duhu, ki da ga je treba le poglobiti na vseh mejah, pa bo Evropi napočila zlata doba večnega miru in bratstva med narodi. V tem duhu se je rešila zasedba Poruhrja, tej fik-ciji so kot žrtev padle reparacije, ista prelepa utvara je onemogočila razorožitev, priznavši Nemčiji teoretično rav-nopravnost v oboroževanju. En poraz na polju evropske politike je klical drugega, vsi pa so temeljili na Briandovi zmoti in napačni veri v nemško iskrenost. Tudi nas se tičejo berlinska navodila nemški diplomaciji. Tičejo se nas posredno in nep^redno. Zahtevajo namreč priklopitev k Nemčiji za vse one nokra-iine. ki jih Nemci reklamirajo zase pod Ljubljana, sobota 18. novembra 1933 SPRAVLJIVOST NEMČIJE NOVA PAST ZA FRANCIJO Senzacionalna razkritja pariškega tiska o najnovejšem manevra Nemčije za dosego svojih prikritih ciljev Pariz, 17. novembra, p. Hitlerjeva Nemčija je zopet enkrat presenetila svet z novim korakom, ki po svoji da-lekosežnosti ni nič manj senzacionalen, kakor je bil nepričakovan izstop Nemčije iz Društva narodov in njen odhod z razorožitvene konference. Hitler je ponudil roko sprave Poljski in celo predlagal. da se obojestransko odrečeta vs..kemu nasilnemu reševanju medsebojnih sporov, z drugimi besedami, v prijateljskih razgovorih naj se rešijo vsa sporna vprašanja in ohranijo sedanje državne meje, ki so bile še nedavno bojno 1-eslo narodno-socialističnega režima. Vsa Evropa se je vzradostila ob prvem vtisu teh vesti, ki bi pomenile temeljit preobrat v mednarodni politiki, na drugi strani pa bi bilo to. kakor tudi napoved o sklenitvi enake pogodbe s Češkoslovaško zares dokaz nemške spravljivosti Ln miroljubnosti. Kakor bomba pa so razpršila te nade razkritja uglednega pariškega lista '»Petit Parisien«, ki je objavil tajne dokumente o nalogah nemške propagande !m jih kljub demantijem iz Berlina v polnem obsegu vzdržuje. 1 a razkritja namreč dokazujejo, da je vse skupaj samo manever, s katerim bi rada Nemčija uspavala čuječnost Francije in ob enem pridobila na času, da bi se na zunaj in znotraj pripravila na veliko ofenzivo, ki je ideal sedanjega režima in ki naj b: obnovila nekdanjo veličino Nemčije ter ii pridobila ne samo vse nekdanje ozemlje. marveč vmila tudi vse kolonije ter pritegnila v nemške meje vse sirom Evrope raztresene nemške narodne manjšine. SO vzbudile v vsej mednarodni javnosti največjo senzacijo in ogromno zanimanje Berlin, 17. novembra, d. Izjavo državne- ga kancelarja Adolfa Hitlerja novemu poljskemu poslaniku v Berlinu Lipskerou, d:i naj bi ae v svojem medsebojnem razmerij Poljska m Nsnčija odrekli vsaki up >rabi sile, označuie nemški tisk povsem odk-to kot posebni važen političen lugodelc S Hitlerjevim nastopom hoče nemška vlada dokazati. aa more tudi izven Jnuštva na rodov izvesti v d.iektnem stiku z drugimi državami pomembne korake, k. morejo služiti miru in se morejo izvršiti hitreje kakor pa po ženevskih metodah. Na dru^i strani nemški tisk priznava, da pri tej Hitlerjevi zjav ne gre ta sako novost, temveč za nadaljevanje razgovorov, ki jih 'e imel državni kancelar že pred meseci s poslanikom Wysockim, prednikom Lipskega. Že tedaj se je namreč izrazil v euakem smislu, in se je zato v nemško-poljskem razmerju že v preteklih mesecih pokazalo gotovo omiljenje napetosti. Hitlerjeva izjava je v skladu z njegovimi znanimi govori, ni pa enakovredna s pogodbo o nena-padanju in inozemstvo bi bilo v zmoti, če bi menilo, da sega preko določb locarnske-ga pakta in Kelloggovega pakta o razso-diščnem postopanju. Pomen Hiflerjeve izjave je brezdvomno mnogo bolj v času v katerem je bila izrečena, kakor pa v njeni vsebini in mnogo bolj v dejstvu, da je bila objavljena v posebnem komunikeju, ki je imel namem pokazati zapadnim državam, da je njihovo nezaupanje proti Nemčiji neutemeljeno m da more Nemčija z direktnimi pogajinji najti sama modus vivendi z državo, od katere so jo ločili spori zaradi meje. V ostalem poudarjajo na nemški strani, da se je razgovor vršil na poljsko pobudo. Poslanik Lioski je šele pred nekaj dnevi izročil svoja poverilna pisma državnemu predsedniku Hindeoburgu tei je v sredo prvič po-setil državnega kancelarja. Hitlerjeva izjava se tudi zaradi tega ne more smatrati kot nekaj izrednega, ker je Nemčija že pristala na »: n force declaration«, kakor je bila prvotno uvrščena po . iacdonaldo-vem načrtu v razorožitveno konferenco. Kljub vsen naj bi izjava nemškega kancelarja tvorila podlago za bodoča nemško-poljska pogajanja, ki so bila nedavno prekinjena. Agencija Conti piše v komentarju o pu-setu novega -^oljskega poslanika Lipskega pri državnem kancelarju Hitlerju, da je imel pred vsem namen spraviti nemško-poljske odnošaje na nov tir. Razveseljivo je, da je že pri tem obisku prišlo do^ stvarnega uspeha. Predmet pogajanj b-Jo vsa aktualna vprašanja v nemško poljskih odnošajih. Varšava, 17. novembra, d. O razgovoru državnega kancelarja Hitlerja s poljskim poslanikom Lipskim preteklo sredo v Berlinu ie izjavil zunanji minister Beck zastopniku poljske brzojavne agencije: Stališču nemškega državnega kancelarja glede na poljsko-nemške odn-ošaje, pripisujem velik pomen. Poslanik Lipski je o namenih in mnenjih poljske vlade točno učen in je zato mogel na merodajen način označit: stališče Poljske. Poseben pomen pripisujem dejstvu, da se more sedaj prebivalstvo obeh držav prepričati, da se obe vladi trudita, da ga zaščitita proti možnost! kakršnegakoli napada. Pariz, 17. novembra. ' £ Tudi danes se tisk obširno bav: s predvčerajšnjim sestankom nemškega državnega kancelaria >n poljskega poslanika ter poudarja, da pomeni znatno popustitev napetosti v evropski mednarodni politiki. Francoskim diplomatskim krogom, pravi agencija Radio, ie 'bilo znano, da je poljsko zunanje 'ministrstvo obvestilo fr-ancosko vlado o svoji nameri. Nemško-poljsko zbližan je bo v znatni meri olajšalo tudi zbližanje Nemčije ki Francije. Ce bi nemško-poljska pogajanja dovedla do sporazuma med Varšavo in Berlinom, bi bil položaj Francije znatno olajšan, ker bi ji poleg svojih lastnih ne b:io treba braniti še interesov svojih prijateljev. Tudi »Oeuvre« izraža mnenje, da se je morala Francija dosedaj v veliki meri ozirati na zahteve svojih prijateljev ter da zarad: tega dosedaj ni moglo priti do neposrednih pogajanj med ni o in nemško vlado. Sedaj je Francija vsaj deloma osvobojena tenkočutnosti, ki io je morala izkazovati napram svojim prija-.eljem glede svojih odnosov napram Nem-čij:, »Volonte«, glasilo radikalov, zahteva, r.aj se v interesu spremembe sedanje mednarodne politične atmosfere takoj sklene nena.Transocean« la »Deutscher Nachrichten-Dienst«, češ, da diše preveč po uradnem, dočim jih drugi listi mečejo v koš, ker so baje židovskega izvora. Da se temu otipo-more, bi bilo treba uvesti dobro radijsko zvezo in honorkati tujiin listom 'astne brzojavke ter jim poravnati tudi troške za posebna poročila, ki jih žele. V mestih, naslovom »Kulturgebieta«. V te nemške sanje spada, kakor znano, vsa Slovenija in dobršen dei savske banovine. Neposredno pa je nemška okrožnica izdala namene nemške politike na Balkanu, s čimer streže po življenju naši mladi državi in narodni svobodi. »Nemčija si mora prizadevati, da prepreči konsolidacijo na Balkanu,« stoji v teh navodilih. Odtod neprestano nemško poudarjanje, da je Balkan sod smodnika, da je to nekak kot Evrope, od koder vedno prete nevihte, da so tu vulkanska tla in slično. Nemška zunanja politika si je postavila v program ovirati konsolidacijo na našem jugu in to v času, ko se kažejo ra:ia ugodna znamenja, napovedujoča kier je več listov, bi bilo treba ustanovti centralno radijsko postajo, ki naj bi jo vodi! narodno-socialistični radijski tehnik nemške trgovinske mornarice Listom, ki priobčujejo nemška radijska poročila nt-skrajšana, bi bilo treba dati posebne »ugodnosti«. Napraviti bi bilo treba statistiko o odstotkih objavljenega materiala, ustanoviti radijsko, službo pod nevtralnim vodstvom z a vodilne liste, ponuditi poseb ne korespondence, zlasti o Franciji, Angliji in Avstriji, ki bi jih Nemci plačevali, ter dajati posebne ugodnosti vladnim listom in listom s fašistično tendenco, lža bi ponudbe rodile uspeh, posredovalci ne bi smeli biti Nemci. V časi bi bilo treba listom poleg te^a, da dobe vesti brezplačno, dati tudi priliko za prikrit finančni dobiček, recimo v obliki oglasov. Liste bi bilo treba vprašati, ali imajo kakšne posebne želje ter jim jih izpolniti, toda le tako. da se 50 odst. takšne službe rezervira za vesti. ki so v nemškem interesu. Takšne vesti je treba, če le mogoče, zbrati iz inozemskih listov, da se odvrne vsak sum. i n listih, ki ne bi hoteli na to pristati, je treba vplivati na glavnega urednika pc osebah. ki so na glasu »proiinacistov« in jim vtihotapiti dopisnike, ki na videz n.so z narodno-^ocialističnimi krogi v noben-h odnošajih. Glede na demanti, ki ga je izdal Wo;ffov urad o tajnih nemških navodilih za propagando v Inozemstvu, iziavlja »Petit Parisien«. da absolutno vztraja na avtentičnosti objavljenih dokumentov Pariz, 17. novembra d. Objava tajnih navodil nemškega propagandnega mini- .NaroCniua cuaSu uieseCno L>iD 25.— Za ino/emstve Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. strstva diplomatskim zastopnikom Nemčije v Severni in Južni Ameriki po listu ^Petit Parisien« je v pariških diplomatskih in političnih krogih učinkovala nad vse senzacionalno. Vsi listi brez razlike strankarske smeri ponatiskujejo odkritja »Petit Parisiena« in jih komentirajo na rajrazličnejše načine. Tako piše »Intransigeant« med drugim: Pojavilo se je vprašanje, zakaj ponuja Hitler Franciji roko. Danss vemo, zakaj. Hotel je zavesti mednarodno javnost, zlasti pa francosko. Francoska vlada je vsekakor sedaj na primeren način posvarjena pred velikopotezno ofenzivo narodno socialistične propagande. Levičarski meščanski list »Notre Temps«, ki ima zveze z bivšim ministrskim predsednikom Daladierjem, pripominja v svojem uvodniku: Odkritja »Petit Parisiena« so resno svarilo vsem. ki so bili doslej v skušnjavi, da bi verjeli v odkritosrčnost narodno socialističnih voditeljev. Ta odkritja osvetljujejo zelo značilno manevre in prave namene narodno socialističnih voditeljev, ki skušajo predvsem pridobiti časa za zopetno oborožitev in obnovo Nemčije, da bi potem s silo izvedli svoj celotni teritorialni progr:im. Odkritja »Petit Parisiena« so tem bolj značilna, ker so prišla v javnost istočasno z vestmi o za-ključitvi nernško-poljske pogodbe glede nenapadanja. Francoska javnost bi se omi-Ijenja napetosti v nemško-poljskih odnošajih brezpogojno razveselila, če ne bi istočasno odkritja »Petit Parisiena« na čuden način razsvetlila pripravljenosti voditeljev tretje nemške države za mir. Slično se izraža tudi »Pariš Soir«, ki pravi; Zaključitev nemškopoljske pogodbe o nenapadanju bi bila sama na sebi primerna, da odstrani največjo oviro nem-ško-francoskega sporazuma, seveda pod pogojem, da ne bi nemška ponudba vsebovala nobene zahrbtne misli. Francoska javnost bi zelo rada verjela v odkritosrčnost nemške vlade, odkritja »Petit Parisiena« pa so, žal, zadušila naše veselje fn naše navdušenje. Nemška nota Mussoliniju Nemčija zahteva pravico do povečanja svoje stalne vojske in oborožitve s tanki in težkimi topovi pomirjenje in sporazumno sodelovanje balkanskih narodov. Berlin je prevzel dediščino dunajskega Ballhausplatza in si izbral za verno pomočnico Budimpešto. Nemčija ni samo leglo nemira v Srednji Evropi, marveč hoče zanesti mi-azem nereda in sovraštva tudi na Balkan, bržko je zasijal prvi žarek sporazuma med tukajšnjimi narodi. Zapreke, ki jih bo morda srečevalo naše prizadevanje na poti konsolidacije, bomo morali potemtakem prištevati v zaslugo Nemčiji in ne samo njenim zaveznikom. Gotovo je dobro, da srao o tem poučeni, kajti tudi pri nas včasi prevlada sentimentalnost, da nekako sočustvujemo —-prav po nepotrebnem — z namišljenim nemškim trpljenjem. Pariz, 17. novembra, č. »Oeuvre« poroča, da je poslala nemška vlada Mussoliniiu noto, v kateri točno navaja svoje zahteve glede oborožitve. Mussolini je nemško noto včeraj odposlal pariški in londonski vladi. Nemčija v svoji noti zahteva, naj pristanejo velesile na povečanje nemške efektivne vojske na 300.000 mož. Razen tega naj bi se Nemčiji priznala pravica do oborožitve s tanki, letali in težkimi topovi. Ne zahtev? pa neomeiene količine tesa orožja, marveč se strinja s tem, da se to vprašanje reši v sporazumu z velesila .u. Mednarodne kontrole v oboroževanju nem-ška nota niti ne omenja. Vse te ucn«ške zahteve veljajo le za primer, da bi H.e velesile pripravljene izvršiti razorožitev. V nasprotnem primeru si bo nemški vlada pridržala svobodne roke glede svoje oborožitve. Angleška demarša v Rimu Pariz, 17. novembra, g. »Information« javlja, da je angleški poslanik v Rimu dopoldne posetil ministrskega predsednika Mussolini ja ter mu izročil nujno demaršo, naj bi se Italija ne abstinirala od pogajanj, ki se bodo zopet pričela. Poslanik je zagotovil, da se bo razprava pričela na drugi podlagi, kakor jo je določilo pred-sedništvo razorožitvene konference. Na to je Mussolini obljubil, da bo zopet poslal svojega zastopnika v Ženevo. Pri tem je izrazil željo, naj bi se druga konferenca, h kateri bi se povabila tudi Nemčija, vršila izven Ženeve. Francoska spomenica Pariz, 17. novembra, s. »Petit Parisien« javlja iz Ženeve, da je francoska razoro-žitvena delegacija včeraj popoldne izročila kontrolni komisiji spomenico, ki naj bi služila kot podlaga za pogajanja m bi obenem ojačila določbe Macdonaldovefia na- Cr8" bližnjih ženevskih pogajanjih piše »Temps«: Ne smemo biti v nejasnosti, da bodo prizadevanja za zopetno oživljenje ženevske konference naletela na resne tez-koče. Ce bo sestavljen načrt konvencije, mora Nemčija označiti svoie stališče. Taka konvencija more stopiti v veljavo le tedaj, ako se ji pridruži tudi Nemčija. Francija na noben način ne bo dala novih koncesij v svrho, da se Nemčiji omogoči povratek k ženevskim pogajanjem. Kljub temu pa se morajo v Ženevi izkoristiti vse politične možnosti, ker se morejo le tamkaj preprečiti oborožitvena tekmovanja in bodoča voina. List se zelo energično zavzema za Društvo narodov, za čigar obstoj trenutno gre. Anglija ne »me kazati samo lepih kretenj, temveč mora biti pripravljena tudi za dejanja. Sestanek Simona in Paula Boncourja Ženeva. 17. novembra. AA. Nova razoro-žitvena pogajanja fft prično jutri. Ansl?ški * mani? minister John Simon in delearat Eden sta odnotovala iz Londona popoldne. V Parizu ee jima bo oridružil francoski zunanji minister Paul Boncour. Vsi trije odpotujejo nato v Ženevo. Novi Simonovi nafrti so v zvezi s ekl»Dl angleške vlade po obširni razpravi o celotnem razorož^nem vprašanju na dveh za-norpHnih sejah oMeklo sredo, po k*t*rih je imel Simon daljši tpiefon'ki ra*eovor s Hen-deronnom. ki ie ostal v Ženevi. Pri novih pogajanjih bndo tk> priliki ■^rtMovali tudi zastomiiVi in dnigih držav. Medtem se aneleška vlada trndi. da bi se razoroiitvena konferenca nadaljevala in da bi jo privedli do srefnega zaključka. Zunani minister Simon in Macdonald Ma v svojih zadnjih govorih opetovano poudarila, da ostane angleški načrt razorožitvene konvencije slej ko prej osnova vseh razorozšt-venih pogajanj. Zadnji angleški poizkusi London, 17. novembra č. Kakor znano, je nastalo v angleški vladi nesoglasje glede angleške zunanje politike, zlasti pa glede Simonovega stališča o ureditvi razorožitve-nih problemov. >Morning Post-^ trdi, da so bila nasjprotstva med angleškimi ministri zelo veiika, da pa so sedaj, ko je zunanji minister Simon odpotoval v Ženevo, vsaj za einkrat stopila zopet v ozadje. V vladi je zmagala skupina, ki se zavzema za to, da bi se Nemčiji v razorožitvenem vprašanju priznale materialne koncesije. >Daily Telegraph« piše, da je zunanji minister John Simon odpotoval v ženevo, da zadnjič poizkusi spraviti na noge konferenco zastopnikov štirih ali petih velesil, ki paj bi proučila mednarodni politični položaj in pripravila Nemčijo k ponovnemu sodelovanju pri razorožitvenih pogajanjih, ki naj bi se vršila v Rimu ali v kakem drugem mestu, vsekakor pa v Italiji. Italijanski vladni krogi namreč po mnenju londonskega lista upajo, da bo Hitler sam prisostvoval tem pogajanjam in osebno zastopal nemško tezo. Glasilo opozicijskih liberalcev »News Chronicle« izraža mnenje, da je angleški tisik s svojim zadržanjem prisilil angleško vlado, da je izpremenila svoje smernice glede razorožitvenih vprašanj, žrtev te iz-premembe bo postal sedanji zunanji minister. Nedvomno je vlada ravnala prenagljeno, ko je spočetka odobrila njegovo politiko. Zato se bo morala sedaj osvoboditi zunanjega ministra, ki ga je zadnje din i moralno diskreditirala. Simon je bil poslan v ženevo, da odigra tam svojo poslednjo politično vlogo. Proces proti atentatorju na dr. Dollfussa Dunaj, 17. novembra, č. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem se prične jutri proces proti atentatorju Rudolfu Dertilu, ki je poizkusil umoriti zveznega kancelarja dr. Dollfussa. Atentator Dertil ifc tudi obtožen, da ni imel dovoljenja za rabo orožja. Obtožnica pravi, da je 3. oktobra z merilnim namenom oddal dva revolversKa strela proti zveznemu kancelarju. Navedbe Dertila, da ni imel namena ubiti dr. Dollfussa, marveč le opozoriti javno mišljenje na svojega očma dr Giintherja, ki je po njegovem mnenju edini sposoben rešiti avstrijski narod iz krize, obtožnica odločno zavrača, češ da je obtoženec tikoi po aretaciji na p>icijskem komisarijatu priznal, da je skušal priti v čim večjo bližino zveznega kancelarja in da je naperil orožje naravnost proti njegovim prsom. Da atentat ni uspel, je pripisati zfipli naključju. Razpravo bo vodil predsednik deželnega sodišča Turški. Atentatorja bo branil dr. Waster. V celoti bodo nastopile le štiri priče in sicer dr. Dollfuss. trgovinski minister Stockinger, uradnik kriminalne policije Baumann in okrajni inšpektor Krar. Scialoia obolel Rim, 17. novembra s Bivši delegat Italije pri Društvu narodov Vittorio Scialoia je resno obolel. Njegovo stanje je nevarno. Manifestacija skupščine za narodno vzgojo mladine Narodna skupščina je včeraj z aklamacijo odobrila zakon o obvezni telesni vzgoji - Zasedanje odg o- deno do četrtka Beograd, 17. novembra, p. Narodna skupščina je danes zaključila razpravo o zakonskem predlogu glede uvedbe obvezne telesne vzgoje naroda in je zakon z aklamacijo odobrila. Seje Narodne sKup-ščdne so bile nato odgodene do četrtka 23 t. m., ko pride na dnevni red klirinški sporazum s Švico, nato pa predlog zakona o pobijanju spolnih bolezni, ki je bil predložen Narodni skupščini že v prejšnjem zasedanju in ga je med tem skupščinski odbor že proučil ter predložil svoje poročilu. Današnja seja se je pričela ob 10. Predsedoval ji je g. dr. Kumanudi. Pred prehodom na dnevni red je bilo prečitanih vec interpelacij, med njimi interpelacija poslanca Milana Božiča glede prekinitve pogodbe z lesno-industrijskim podjetjem Krivaja dd. Poslanec Božič je zahteval za svojo interpelacijo nujnost. V imenu vlade je minister za šume in rude g. Pavao Matica nujnost odklonil, češ da je ministrstvo o stvari že uvedlo preiskavo. Pri glasovanju pa je Narodna skupščina z večino giaso> sprejela nujnost te interpelacije, ki Do prišla zato na eni prihodnjih sej na dnevni red V nadaljevanju dnevnega reda je prvi govoril o zakonu o telesni vzgoji narodni poslanec g. dr. Ante Kuntarič, ki je v svojem govoru poudarjal, da je Nj. Vel. kralj s svojim šestojanuarskim manifestom porušil vse, kar je oviralo narodno in držav no edinstvo. Prav tako je sedaj treba porušiti vse, kar ovira gospodarski, socialni in kulturni razvoj naroda. Potrebna nam je neke vrste gospodarsko-socialna diktatura, ki bo zrušila samovoljnost zasebnikov, ki delajo na škodo države in napravila red pri posameznih družabnih slojih, ki škodujejo narodnim in državnim interesom. Ta zakon ima velike koristi in daje mladini možnost, da se temeljiteje pripravi za naloge, ki jo čakajo v bodočnosti!. Zadnji govornik v debati je bil narodni poslanec dr. Miloslav Stojadinovič. Ob-sinro je govoril o potrebi vzgoje mladine v duhu predloženega zakona, vendar pa je obenem izrazil dvom, da se bo zakon prn vil no izvajal, če se bo to poverilo držav num organom, t. j. učiteljem. Po njegovem mnenju bi bilo koristnejše, da bi se izvajanje zakona poverilo zasebni inciativi. Opozarjal je na zgled Sokolstva, ka jc vzniknil iz privatne iniciative i.n predstavlja probujenje nacionalizma v duši naroda. Pa tudi finančna sredstva v znesku dveh milijonov so po njegovem mnenju nezadostna za izvedbo tako važne in velilke naloge. Potrebno bi bilo, da se v ta namen kaj več žrtvuje. Z veseljem pa bo glasoval za zakon, ki naj za jamči našii mladim in s tem vsemu narodu boljšo bodočnost. Debato je zaključil minister za telesno vzgojo g. dr. Lavoslav Hanžek, ki je rea-sumiral celo debato ter se zahvalil govornikom za mnoge inciativne predloge. Odločno je pobijal , skepso ki so jo izražali nekateri govorniki in poudaril, da je po njegovem mnenju baš v tem dano najboljše jamstvo za uspeh, ker je izvajanje zakona v glavnem poverjeno osnovnošolskemu učiteljstvu, ki je osnovni predstavnik r.aše narodne kulture. V naši prošlosti je baš učiteljstvo izvršilo zgodovinske naloge in je zato globoko prepričan, da tudi sedanja učiteljska generacija ne bo zaostajala za prejšnjimi; kajti učitelj je pozvan ne samo za to, da da mladini osnovno izobrazbo v šoli, marveč tudi za to, da jo vodi Izven šole in jo vzgoji v krepak in zaveden narodni naraščaj. Predsednik je nato odredil glasovanje, toda narodni poslanci so glasovanje odklonili ter sprejeli zakon brez podrobne debate z aklamacijo. Seja je bila nato zaključena in napovedana prihodnja seja za četrtek, 23. novembra ob 10. dopoldne. Kriza Sarrautove vlade Demisija prosvetnega ministra —• Splošen odpor proti vladnim finančnim predlogom — Možnost de- misije vlade Pariz, 17. novembra, s. Sarrajtova vlada je že v krizi. Niti v finančnem odboru, niti v ostalih krogih parlamenta niso zadovoljili z novim predlogom vlade za sanacijo državnega proračuna. Kljub resnim izjavam finančnega ministra Boneta radikalnim poslancem, ee opaža v vladni večini veliko ko-lebanje. Finančni odbor je. danes pričel g proučevanjem vladnega predloga. Pričakujejo. da ga bo odklonil. Isti rezultat bi dalo tudi glasovanje v plen umu zbornice. Vlada še ni sporočila svojih namenov. V kuloarjih zbornice se fuje. da bo Sarraut prostovoljno odstopil, da olajša preureditev vlade in njen razvoj proti sredini. Medtem je prosvetni minister De Monzie že danes podal ostavko. V poročilu, ki ga je podal na včerajšnjem setjianRu radikalnih socialistov finančni minister Georgas Bonnet, jj o vladnih finančnih načrtih med drugim dejal: Nisem dolžan, pred vami zagovarjati vladnih finančnih načrtov, toda kot varuh državne blagajne in državnega imetja mislim, da ne snK.m čakati, da 9? državne blagajna izpraznijo, Če. bi se to vobče imelo zgoditi, ter da vas šel i potem obvestim o težki finančni situaciji. Nato j3 Bonnet naštel ve? pomembnih znakov sedanje mentalitete širokih francoskih krogov. Dveletni državni boni v višini 3200 milijonov frankov, petletni in desetletni državni boni si obnavljajo vsak mesiC, toda prejšnji teden so bile terjatve lastnikov bonov Za 75o milijonov frankov večje od Zahtev za obnovo bonov. Na dragi strani država ne more izdati poslednja tranše notranjega posojila, ki ga je parlament odobril, ker 60 široke množica postale nezaupljive. Poslednja transa posojila bi se mogla uspešno izdati le tedaj, kadar bi se obrestna mera dvignila, tega pa mi seveda ne moramo storiti. Na koncu je Bonnet dejal, da Je položaj zelo resen, ni pa obupen. V vsakem slučaju je pa vladi potrebna podpora parlamenta 111 prebivalstva, da se obnovi proračunsko ravnotežje in da si država finančno reetav-rira. Angleški prestolni govor Kralj Jurij o aktualnih zadevah zunanje in notranje politike Velike Britanije London, 17. novembra. AA. Danes sta imeli spodnja in gornja zbornica skupno sejo, na kater; je bij prečitan prestolni govor angleškega kralja Govor opozarja v uvodu na znatno izboljšanje v trgovini, pa tudi na porast zaposlenosti. Z mnogimi državami so bile sklenjene nove trgovinske pogodbe, ki prnašajo velike koristi za obe stranki. Podobna pogajanja bodo sedaj še z drugimi državami. Prestolni govor omenja nadalje svetovno gospodarstvo in denarstveno politiko, ki je v mnogih vprašanjih dosegia znatne sporazume, na drugi strani pa zaradi nepričakovanega razvoja mednarodnih de-narstvenih in finančnih vprašanj le ni mogla rešiti nekaterih najvažnejših vprašanj. Zato se je morala svetovna gospodarska konferenca 27. julija odgoditi Z zadovoljstvom je treba naglasi ti, da so delegacije iz posameznih delov angleškega imperija vendarle sklenile skupno deklaracijo o skupnih pogledih na razna važna gospodarska vprašanja. Svetovna gospodarska konferenca je pooblastila nekatere svoje odbore, da »kličejo konferenco v primernem trenutku k novemu zasedanju. Glede razorožitve ne konference pravi angleški kralj, da je bil načrt razorožitve-ne konvencije, ki ga je angleška vlada predložila 16. marca, v juliju sprejet kot podlaga splošne razorožitvene konvencije. Nastop Nemčije je sicer izprememl prvotne načrte, prizadevanja glede splošne razorožitve pa je treba navzlic temu dovesti do pozitivnega zaključka. O notranjih vprašanjih ugotavlja prepolni govor, da je angleški narod prevzel velike žrtve, samo da pripomore k izboljšanju svojega položaja. Anglija je tako postala sedaj edina velika država na svetu z zadovoljivim ravnotežjem med dohodki in izdatki. Splošno zaupanje se vrača, ker izvaja vlada zdravo politiko in ker je uvedla pametne zaščitne ukrepe za industrijo svoje dežele. Število brezposelnih, ki je še vedno veliko, je bistveno padlo in izboljšanje se kaže tudi v zadnjih mesecih, čeprav so ti meseci navadno vzrok nasprotnih pojavov. Adresna debata v Sobranju Sofija, 17. novembra. AA. V Sobranju traja že nekaj dni razprava o adresi, s katero bo sobranje odgovorilo na prestolno besedo. V razpravo je med drugimi posegel tudi bivši minister dr. Vladimir Molov, ki je med drugim izjavil, da je sedanja politika dobrega sosedstva v skladu s paktom Društva tiarodov in s četvornim paktom. To je v bistvu edina politika, ki lahko reši vsa za Bolgarsko važna vprašanja. Petko Stojanov je v imenu vladne demokratske skupitie naglašal, da se mora Bol-' garska nasloniti samo na svojo lastno moč Zaupati mora ,v delavnost in iskrenost svojega naroda. Zahteval je končno poravna vo r«paracijskega viprašanja in viprašanja vojnih dolgov, zaščito delavskih mezd, zvišanje cen obrtnih izdelkov-, izdelkov monopolov, pospeševanje zunanje trgovine zaradi ravnovesja državnega proračuna in reformo davčnega sistema. član opozicije dr. Stojan Danev je zahteval ravnovesje proračuna s strogo šted-njo in s preureditvijo državne uprave. Je tudi za odločno državno intervencijo v go sipodarskem življenju Glede zunanje politike je naglašal miroljubnost Bolgarske Nadeja se. da bodo tudi druel j-"n0Mli svoje obveznosti napram Bolgarski. Z zadovoljstvom ugotavlja, da vlada glede zuna- nje politike popolno soglasje vseh odločilnih činiteljev. Bivši minister Omarčevski se je izrekel za zbližanje Bolgarske in Jugoslavije. Grška vladna kriza Atene, 17. novembra, g. V Grčiji imajo delno vladno krizo. Ministrski piedsednik Tsaldaris je na javnem zborovanju napovedal, da bo izdal zakon o amnestiji obsojenih venizelistov, ne da bi ga prej nred-ložil parlamentu v odobritev. V znak protesta proti samovoljnemu postopanju mi nistrskega predsednika so kmetijski, zrako-plovni in prosvetni minister ter državni podtajnik v ministrskem predsedništvu od-' stopili. Tudi vodja rojalištoV MetasaS je izjavil, da njegova skupina ne bo več podpirala vlade. Vlada se trudi, da bi se sporazumela z opozicijo ter jo pridobila za vrnitev v parbment. Sporazum o vojnih dolgovih nemogoč New York, 17. novembra, č. Britanska delegacija pod vodstvom znanega finančnega strokovnjaka Levtha Rossa je danes odpotovala iz Wasb-ngtona preko Oceana v London. Pred odhodom se je šef delegacije precej pesimističnon " Izjavil o možnosti sporazuma Anglije in Amerike glede vojnih dolgov. JUCOSL IZDELEK vega veka Dominikanski samostan, v katerem je sedaj nastanjen mestni Ferkov muzej, je 1. 1230. ustanovila pobožne Mehtilda, vdova Friderika III. Ptujskega v svoj in možev blagor. Prvotna samostanska stavba je bila skromna in je obsegala poleg samostana le manjšo kapelico z dvojnimi krasnimi okni, ločeni po dveh ličnih stebričih, med lepim portalom. Ta je poleg oken tipičen primer iz prehoda romanskega sloga v gotskega. Ugotovljena je tudi apsida z grobnico. Kapelica je bila nekoč pokrita z ravnim stropom ter stene okrašene s slikarijo. Po vsej fondi, t. j, vzhodni steni kapelice in samostana so odkrili pod ometom orav dobro ohranjene freske iz prve polovice 14. stoletja. Ves ta prostor je bil razdeljen v tri pasove, izmed katerih je bil spodnji skoro popolnoma uničen, srednji pa je vseboval v krogih ležeče f,rbe dobrotnikov dominikanskega samostana (grb rodbine Schwanberg, grb marenber-ških gospodov). V gornjem so pa ostanki fresk, predvsem Matere božje z Jezuščkom v naročju, nato tudi tako zvana »missa st. Gregorii« t. j. fragment trpečega Zveli-čarja, obdanega z mučilnim orodjem, sv. Janeza Krstnika in nekega nadškofa v polnem ornatu. Med drugim vidimo dva pasova klečečih dominikancev na rdečem ozadju. Napisi, v kolikor so še čitljivi se nanašajo večinoma na mrtvaške oznake dobrotnikov in menihov. V nekdanjem zvoniku poznejše cerkve je na steni votiv-na slika iz 14. stoletja, ki nam predstavlja dominikanskega gvardijana z napisom »Mi-serere mei Jesus«, levo od njega pa kaže Zveličar, stoječ do pasu v sarkofagu, svoje rane. Ves ta prizor obdaja še gotski bal-dahin. V 15. stoletju so samostan s cerkvijo znatno povečali in prezidali. Neprecenljive vrednosti za spoznavanje naše gotike je križni hodnik. Zlasti važne so gotske skulpture sklepnikov na stropu. Važna so nadalje v njem še lepa gotska okna in por-tal z rozeto proti samostanskemu vrtu. Posebne pozornosti vredna pa je tudi d »-bro ohranjena freska iz 16. stoletja, ki Bredstavlja Marijino oznanjenje. Levo od ladone stoji Janez Krstnik, desno pa sv. Mihael. Tip slikarije pripada že novemu lepotnemu okusu, ki ga je gojilo pod vplivom renesance Diirerjevo nasledstvo. Koncem 17. stoletja so ponovno prezidali samostan s cerkvijo. Presbiterij, ki je bil obrnjen proti vzhodu, so preložil iproti zahodu in cerkev je dobila svojo sedanjo veličastno baročno fasado. Najdragocenejši del vse stavbe je refektorij s svojo fino štukaturo in freskami iz 18. stoletja. Šestnajst svetnikov dominikanskega reda, upodobljenih na stropu, gleda med razpletaio-čimi se girlandami, cvetjem in bogato štukaturo na gledalca. Na stropu v ovalih so čudovito lepe freske Kristus z učencema na potu v Emavs, prizor z gorske pn-dige, Mojzes z judovskim ljudstvom v puščavi in končno sv. Tomaž Akv. pri po jedini na domu Ludovika Svetega. Pravi &isc-; ki stoji ob steni v refekto-riju, je gotski krilni oltar, ki je nekoč stal pozabljen in zapuščen že mnogo stoletij v krstni kapeli mestne župnijske cerkve. Ločimo na oltarju tri dele, tako zvano predelo, srednji del z gotsko rezbarijo in zgoraj. zaključeno gotsko krilo, od kater h je troje pritrjenih in dvoje premakljivih. Odprti oltar nam pokaže praznično, zaprti pa delavniško lice. Umotvor je nastal približno okoli I. 1453. in ga splošno pripisujejo solnograškemu mojstru Konradu Lti- bu- Na nasprotni strani oltarja vidimo v mali vdolbini lesen pozlačen kip sv. Jurija v oklepu, stoječega na zabodenem zm;'iu. Ta lepa umetnina je bila dolgo let ne;pa-žena in spada po načinu izdelave v začetek XV. stoletia. V dolnjem delu mesta stoji mogočni mi-noritski samostan s svojo grandijozno fasado. Prvotna stavba sega daleč nazij v L 1229 — 1239 in je po svojih umetninah freskah in slikarijah močno podobna do-n.inikanski. Kakor omenjeno je nastal samostan v prvi polovici 13. stol. torei v dobi zrele gotike, kar zlasti podčrtav jo i.ruskasti nrerezi obočnih reber, cvet1: isti kapitali stebrov, novoodkrita gotska okna itd., ki so iih izluščili iz omota pri reicon-strnkcijskih'delih l. J^1 Ko so odstranili levi stranski oltar, so našli skromne ostanke kamen.tega go+ske-ga baldahina Ozadje na steni so nekoč krP,s;1- freske, ki so ohranie.ie v fragmentih. Pod baldahinom. ki je okrašen s stolpičem nod">bn:mi nastavki, vidimo Kristu-sa-kralU. oko1' njega pa «ed;jo najbrž njegovi učen^;. Zdi se. da prizof piedštavlii božjo sodbo. Posebno karakteristična je Ptuju svečana proslava 40-letnice Muzej- Zveličarjeva krona na glavi, ki je podobna karolingiški. Od fresk za desnim oltarjem se je ohranilo le malo, a kar je ostalo, vzbuja tem večjo pozornost. Piedstavlja nam smrt sv Frančiška. Na nizkem odru leži svetnik z lahko nagnjeno glavo in zaprtimi očmi. Okoli njega stojijo njegovi sobratje z g> rečimi svečami in križem v rokah in obiskujejo smrt sv. Ffančiška. Te važne slikarije so nastale v drugi polovici 13. stoletja in so za našo srednjeveško ikonografijo neprecenljiva obogatitev. A. S. Iz magistratnega gremija Ljubljana 18. novembra. Snoči je magistratni gremij obravnaval razne tekoče zadeve. Nekatere prošnje za bu.ffet in gostilne (tako Ivanu Kočevarju na Ižanski cesti 202 iin Fani Ltadtner v Bohoričevi ulici 13) so bile odklonjene, druge pa ugodno rešene. Tako je bil dovoljen zdravljak (t. j. prodaja mleka in čaja) Ivanki Vrh Pred škofijo 17 in Mariji Mohorič v Florijaneki ulici 3; koncesija za buffet je bila podeljena Mariji Vider na Tjrševi cesti nasproti gostilne Kačič. Franju Krušiču je bil oddan v zakup mestni svet za 150 Dim na leto. Enako zakupnino bo moral plačevati tudi Ignacij Medved za. zakup mestne parcele. Na podlagi poročila mestnega gradbenega urada so bila oddana zidarska in težaška dela za novo bežigrajsko šolo pod gotovimi pogoji Gradbeni družfci kot najnižjemu ponudniku za 3,558.000 Din. Pogoji se tičejo zaposlitve delavcev, ki jih bo predlagal mestni socialno politični urad, nadalje minimalnih mezd, kontrole Ln odškodninskih zahtevkov. Podeljena so bila naslednja stavbna dovoljenja; Mestni občini ljubljanski za zgradbo ograj ob Ljubljanici; Ernestu Da-mo&u za drvarnico v Korytkovi ulici, za vpeljavo hišne kanalizacije Alojziju Pav-linu v Pleteršnikovi ulici, Andreju Taškar-ju na Stari poti Piju Radoniču in Martinu Barbiču na Stari poti, Sušniku na Zaloški cesti in Jevnikarju Da Vodmatskem trgu. Zidarjevim dedičem je bila kot provizorij odobrena zgradba prodajalniških lokalov med uvoznimi vratmi na Tjrševi cesti 31. Josiipioi Wiester se dovoli postavitev provi-zorne lesene ograje ob poti na Golovec Ljubljanskemu Sokolu je bila definitivno odobrena ograja okrog telovadišča v Tivoliju, tvrdki Pipan & Comp. se dovoli po sta/vitev bencinske črpalke na Gosposvet-ski cesti. Ob sklepu seje je župan dr. Puc opozoril magistratni gremij na smrt prvega slovenskega župana ljubljanskega Petra Grassellija. Gremij je stoje poslušal tople besede župana, ki se je spominjal veliklli nacionalnih zaslug umrlega načelnika ljubljanske občine. Avtomobilska nesreča na Resljevi cesti Snoči se je pripetila na Resljevi cesti med Zmajskim mostom in Sv. Petra cesto huda avtomobilska nesreča Maloželezniška družba gradi, kakor znano, novo tramvajsko progo pri Sv. Petru. V to svrho dovažajo s težkimi tovornimi avtomobili kamenje in gramoz. Tako sta bila snoči pri tem zaposlena tudi šoferja Rudolf Koprive in Avgust Jamnik. Kakor pripoveduje policijski stražnik, ki je bil baš v tem času na križišču Resljeve in Sv. Petra ceste, je Ko-privec precej počasi in previdno privozil po Resljevi cesti v smeri proti mostu. V trenutku, ko je prišel na križišče, se mu je z vso silo zaletel v bok prav tako z gramozom težko obloženi avto, ki ga je šofiral Avgust Jamnik. Jamnik je privozil zelo naglo po Sv. Petra cesti. Ko je zagledal na križišču drugi avtomobil in spoznal nevarnost, je najbrže izgubil prisotnost duha. Koprive je še poizkušal s spretnim manevriranjem omiliti silen sunek, toda bilo je že prepozno. Koprivčev voz je treščilo v približno meter globok jarek ob Strucljevi hiši, Jamnikov avto pa se je zaletel še dalje, prelomil železno ograjo in se s sprednjim delom prav tako prevrnil v jarek, koprive je k sreči ostal nepoškodovan. Jamnik pa je dobil težje notranje poškodbe m so ga morali z reševalnim avtomobi-om nemudoma prepeljati v bolnico. Na kraj nesreče je kmalu prihitelo pomožno osobje MŽD s tovornimi avtomobili, da dvignejo prevrnjena avtomobila. K sreči je v tem času baš deževalo, tako da je bila ulica prazna, sicer bi nesreča lahko zahtevala več človeških žrtev. nanoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Precej vedro, kaeneie nekoliko oblačno, toplo. stalno. — Dunajska vremenska napoved za soboto: val toplega zraka se najbrž ne bo držal preko nedsljij. V • kraji in ljudje Ljubljana, 17. novembra. Najstarejši slovenski politik, Sokol, novinar in prvi ljublianski slovenski župan g. Peter G rase 11 i je legel k večnemu počitku. Dolgo dobo je preživel, mnogo je delal, postavil si je s svojim javnim delom nebroj trajnih spomenikov, a je vendar njegova smrt zarezala med nami globoko vrzel Bili smo namreč tako srečni v zavesti da častitljivi, zaslužni starček budno Fnreml-a vse dogodke. Ta njegova budnost nam je" v vseh težavah in dvomih predoče- rodoljubu in požrtvovalnemu javnemu delavcu je bila usoda naklonjena, kakor da bi se mu hotela oddolžiti za njegovo neumorno delavnost. Naklonila mu je najčistejšo duševno vedrino, da je bil po svoji duhovitosti znan in čislan tudi preko meja domovine, poleg tega pa tudi neskaljeno rodbinsko srečo ter, kar je pri tako plodo-nosnem življenju najbolj važno, tudi nenavaden optimizem, ki ga je varno vodil preko mnogih ovir in težav do velikih, za ožjo in širšo domovino neprecenljivih uspehov. vala najboljši vzor narodne zavednosti in delavnosti sedaj pa, ko njega ni več, nam bodo morala ta vzor predstavljati njegova mnogoštevilna trajna dela, ki pa jih je toliko, da bomo težko pogrešali središče, kakršno je predstavljal on sam s svojo častitljivo osebnostjo, da bi vanj upirali svoje oči--- Peter Graselli se je rodil 28. junija 1841-v Kranju kot s:n Andreja Grasellija in Marije rojene Wallandove. Pravne študije je dovršil v Gradcu in se je leta 1865. poročil v Kranju z Marijo roj. Krisperjevo, ki je že nekaj let med pokojnimi. Vse svoje življenjsko delo je Peter Graselli posvetil razvoju Ljubljane in posebej še njeni osamosvojitvi. Pod šovinističnimi avstrijskimi vladami se je z našim: najzaslužnejšimi politiki, kakor Biei\veisom, Poklukarjem, Luko Svetcem, Murnikcm, dr. Kersnikom in drugimi boril za nacionalne pravice Ljubljane in Slovencev V dobi Taaffejeve vlade je priboril Ljubljani slovensko zastopstvo in leta 1S83. je bil izvoljen za župana Ljubljane, kateri je ostal na čelu kot župan do leta 1895. Tedaj, ko je postal župan, so proslavljali 600-letnico pripadnosti Kranjske bivši Avstriji in cesar, ki se je osebno udeležil proslave, se je moral na lastne oči prepričati, da je kranjska s prestolnico vred popolnoma slovenska. Ljubljana je poslala svojega prvega slovenskega župana in neustrašenega ter uspešnega narodnega, kulturnega in gospodarskega delavca tudi v dunajski parlament. Več volilnih dob pa je bil tudi deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja v kranjskem dežemem zboru in deželni odbornik. Njegova delavnost ni poznala meja, njegov neumorni duh pa nobenega pokoja. Udejstvoval se je v vseh panogah javnega življenja. Bil je med ustanovitelji Ljubljanskega Sokola, matice vsega poznejšega Sokolstva v Sloveniji in Jugoslaviji, so-ustanovitev Glasoene Matice, dramatičnega društva in društva tipografov. Nešteto spominov pa ga veže tudi na vse druge kulturne, politične in gospodarske pokre-te v Ljubljani tekom dolgih desetletij. Odlično pa se je udejstvoval tudi kot novinar. pisatelj in prevajalec. Izdajal in urejeval ie tedmk »Triglav« ter sodeloval pri mnogih listih, v svoii mladosti in moški dobi je pisal in prevedel v družbi z opernim pevcem Nollijem več dram in veseloiger, ki so izšle v -»Tajili«. Nastopal pa je tudi kot igralec pri prvih slovenskih predstavah Ljubljanske čitalnice. Iskrenemu Zvočfii kino Ideal Madv Christians in Paul Hartmann v velefilmu Napete scene iz industrij, špi-jonaže. Kontrašpijonaža. Ljubezen zmaga nad denarjem. Predstave danes ob 4., 7. in 9 v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.}4 zvečer Sedaj, ko je zaprl svoje trudne oči, moramo pač gledati njegovo častitljivo osebnost v trajnih spomenikih njegovega, od najčistejše domovinske ljubezni prežetega delovanja. Teh spomenikov je toliko, da ne bodo njegovi svetli zgledi nikdar obledeli. Večna slava Petru Graselliju, ki se je s svojim delovanjem za večno vpisal v knjigo naše zgodovine! T;h in spokojen leži zaslužni mož na postelji v sobi svojega stanovanja, "v drugem nadstropju na Mestnem trgu št. 25. V zgodnjih popoldanskih urah so jeli prihajati števil r njegovi čestilci, da ga pozdravijo z' isti sedaj, ko je zatisnil oči. Njegovi aa) >/'i so mu položili k odeji "op-ke nageljnov in zelenja in ga pokrili s cvet jem. V s;irti je blagemu nokojn:ku obraz ves miren in plemenit. Blag m;r vlada v sobi in v vicj hiši. Z globokem spoštovanjem prihajajo Ljub'jančani krmt -----'ga slovenskega župana. Le tu pa tam se >£la-si in prične pripovedovati bolniška .;estr\ ki ie pokojniku stregla v njegovih zadnnh letih življenja Pripoveduje o njegovi vdanosti, sklene roke in pove, da se je njegova lepa duša zlahka sprostila iz telesa okrog 1. ponoči ir, odšla po plačilo v onostranstvo. / Danes dopoldne bodo Petra <■ rasselHia prenesli na mrtvaški oder na magistratu, kjer mu bo lahko vsa Ljubljana dostojanstveno izkazala hvaležnost in zadnje počaščen ie. Za pogreb, ki se bo v "M i tri ob 14.30 in bo nedvomno velika žalna manifestacija, bodo d :ies itoriene vs_ potrebne nrinrave. Jakob Bajželj f Kranj, 17. novembra Stražišče je nepričakovano izgubilo m o Za, ki je bil eden najuglednejših v kraju m na vsem Gorenjskem vobče. Nagla rmrt je davi ugrabila posestnika in trgovca z žimo g. Jakoba Bajžlja. Družina Bajžljevih slovi po vsej Sloveniji. Predlanskim so pokopali očeta, ki je bil star $4 let, mati Apo-lonija živi v častitljivi starosti 83 let, Ivan je znani naš sokolski delavec, bivši lačel-nik SKJ. Jakob pa je lani v juliju praznoval 501etivco rojstva v srečnem zakonu s svojo zvesto družico Heleno ter z otroki Jelico, Dragom in Ivanom Kdo bi bil pričakoval, da se bo življenja pot vrlemu možu tako naglo iztekla! A kakorkoli nas je novica o njegovi tragični smrti prevzela s tugo, impmo vendar zadoščenje v tem, da je Jakob Basželj s svoj;m delom st »ril več. kakor ie mož storiti dolžan. Po nižji gimnaziji v Kranju in po Mah-rovi trgovski šoli je prevzel doma trgovino z žimo. Žimarska domača industrija • Stražišču uživa sloves po vsej držav. Mnogo zaslug pri tem si je pridobil upnv on, ki se ji je posvetil i vso dušo. Vso vojno dobo je nosil vojaško su.tnjo in sc v Admontu seznanil s hotelirsko hčerko ki jo je poročil in se je v kratkem času naučila našega jezika, da ic vzgojila vse tri otroke v narodnem duha. Veliko poglavje zase je pokojnikovo društveno delovanje Bil ie ustanovitelj n dolga leta načelnik gasilskega eruštva, ki si je pod njegovim vodstvom zgradilo last ni dom in lani praznovalo 301etnico. K«> se je pred 11 leti ustanovilo Sokolsko ir-i-štvo, je bil seveda Bajželj prvi poleg, vedno dosleden sokolsKim idealom kakor nje gov brat. Da si je društvo v tako krati-cin času lahko zgradilo svoj dom, je bila tu pet nemala njegova zasluga Izven doma čega podjetja pa je njegovo gospodarsk-delovanje posegalo tudi v občinsko gospodarstvo. Bil je podžupan, važen činitelj pr domači Ljudski hranilnici in Prodajnem društvu. Njegov pr jetni temperament pn se je zlasti uveljavljal v družbi zelene bratovščine, a dobro srce je pokazal nasp oti vsakomur, ki je bil v resnici potreben p'>d pore. Zglednemu možu bodi dolga, dolga 1 ta ohranjen časten sponvn! Ugledni dru žini izrekamo odkritosrčno sožalje! Maribor slavi 151etnicc svoje svobode. Že mesec dni se vrše priprave za dostojno proslavo zgodovinskih dogodkov, ki so pred 15 leti začrtali mejo Jugoslavije na bivšem Štajerskem Da n;so takrat našli odločni možje, general Maister, dr. Ro srna, dr. Verstovšek in drugi ustanovili Narodni svet in da se jim n;so takrat pridružili navdušeni mladi možje, ki so bili pripravljeni s puško v roki braniti našo severno mejo, bogve, kaj bi se bilo zgodilo z Mariborom in njegov:m zaledjem Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi bila tudi štajerske Slovence zadela usoda Primorcev, Notranjcev in Korošcev. Najverjetnejše pa je. da bi v tem primeru postala sploh vsa Slovenija (sedaj dravska banovina) plen Italijanov in Avstrijcev. In Slovenci bi v najkrajšem času izginili . . V sedanjih težkih časih, ko tarejo Ves svet gospodarske težave, prav radi pozabljamo na preteklost, ker naše misli le preveč obremenjujejo težave sedanjosti. Zato je prav, da osvežimo spomine na one zgodovinske dni. ki so bili odločilni za našo bodočnost in narodni obstanek, ki je mogoč samo v okviru velike Jugoslavije, in da proslavimo može. ki so bodisi z mečem ali s silo svojega duha pravočasno zavrnili pohlepne sosede. Pozivamo torej vse Jugoslovene, da se udeleže proslave in s tem izrazijo hvaležnost in priznanje vsem onim, ki so kakor že koli sodelovali pri obrambi naše severne pokrajine Proslava se bo vršila po naslednjem sporedu: Danes - soboto ob pol 19 baklada po mestu. Zbirališče od Kralja Petra trga po Tržaški cesti. Ob 20. družabni večer v dvorani Union. Vstop prost. Jutri v nedeljo ob 9.30 se zberejo vsa društva na Glavnem trgu z godbami na čelu, nato bo sv. maša za padle borce, po maši govori in nato razhod. V primeru slabega vremena odpade danes povorka, jutri pa sv. maša na Glavnem trgu ter se bo svečano opravilo vršilo ob 10. v stolni cerkvi. Zveza Maistrovih borcev. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 časi nalivne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo poležati v postelji in jim ?:eld nrija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Iz življenja beograjskih Slovencev Beograd. 15. novembra Naša zimska prosvetno-zabavna sezona se prav lepo razvija. Prireditev se vrsti za prireditvijo in z zadovoljstvom ugotavlja mo. da vse prireditve privabljajo prav lepo število našega občinstva. Novačanov »Herman Celjski«, ki ga je postavilo na oder prosvetno društvo »Edinost«, je do zadnjega prostora napolnil dvorano Češkoslovaškega doma. Teden dni pozneie se je burka »Svetnik«, ki jo je uprizoril »Cankar« v Ruskem domu. dajala tudi pred polno dvorano. Pravimo, da je to zelo zadovoljiv in razveseljiv pojav, m se tembolj, ko vidimo med posetniki teh predstav mnoga lica, ki so se doslej pač izogibala našim prireditvam pa jih je sedaj zdravo tekmovanje med našimi prosvetnimi društvi privabilo v njihov krog, ki se vse bolj širi. Tako je pač bilo, da se je tudi v soboto zvečer zopet napolnila dvorana Češkoslovaškega doma, ko je »Edinost« uprizorila v njem R. Walfriedovo trode-jansko burko »Maksel« v prevodu I. Cesarja. Burka je s svojimi presmešnim! zapleti silno zabavna in smeha ni bilo ne konca ne kraja. Ni čudno, da so jo na Dunaju igrali nad tristokrat po vrsti. Stvar je vse-kako v prrvodu kolikortoliko izgubila, kar se tupatam čuti, toda v splošnem je dobro preudomačena in dosega svoj smoter: vesel, zabaven gledališki večer. Igralci, ki so nastopili takorekoč brez režiserja, ker je le-ta obolel in leži v bolnici, so prav hvale vredno zadostili svojim nalogam Sem tertja se ji pač videlo in slišalo, da je ne-dostajala režiserjeva pila. ki naj bi bila iz-gladila nekatere hrapavosti, tupatam je nekoliko zastajal drugače se gladko in hitro, kakor zahteva stvar sama, se razvijajoči potek prizorov, toda v splošnem je bila predstava dobra in občinstvo je izkazovalo igralcem svoje priznanje z obilnim odobravanjem. Kar se tiče posameznih vlog, naj navedemo, da je g. Ivan Turk prav primerno podajal strogega, pa vendar naposled ta- Nekaj povsem novega — po učinku in vonju! MiloElida7cvetic! Veda pravi o njem: je voljno, neguje kožo in ima dosti maščobe. Zene. ki precej zahtevajo, pravijo: čudovito milo. vonj, kakršnega ti srce poželi... času primerno tudi zato, ker je poceni ELIDA MILO ko popustljivega očeta in župana, ki pa je včasih le malo preveč potreboval šepetal-ca. Njegova hči Katrica je našla v gdč. Ruši Fortičevi najboljšo uprizoriteljico Bilo je je samo živo srebro. Oba njena ženina. nerodnega nedolžnega Načeta in »ti-ča«, lovca Lojza sta izborno pogodila brata Savinška, Stanko in Lojze Prav dober parček sta bila kuharica M;na ge Razbor-nikove. kateri je imenitno tekel jeziček, in v neznanski zadregi se nahajajoči »morilec« ubogega »Maksla«, g. Slavko Lam-preht Drugo kuharico, nepopustljivo se za svojo pravico borečo Maričko je prav dobro podala ga. Anica Šolinčeva, prav tako pa g. Stanko Soline bebastega pastirja Joz-la. Očesi postave pa sta vsak po svoje, primerno svojemu činu postavila na oder gg. Razbornik in Logonder. Če še omen-mo, da je naposled tudi Razbornikov »Lumpi« imenitno poprosil odpuščanja za »Makslo-ve« »lumparije«, mora biti jasno, da je bil uspeh burke popoln. »Edinost« pripravlja še celo vrsto predstav in ima na svojem programu med drugim tudi »Rokovnjače«. ki bodo gotovo največja privlačnost za naše občinstvo. Zaradi nekih neprijetnih in nepotrebnih vnanjih vplivov pa je v društvu v zadnjem času nastal položaj, ki se bo brez dvoma razčistil na občnem zboru, čigar sklicanje je postalo potrebno, ker je sedanji odbor v celoti podal ostavko. Občni zbor bo v nedeljo 19. t. m. ob 16. Socialne skrbi zaradi krčenja obrata v jeklar ni v Ravneh Guštanj, 17. novembra Časopisje je pred dnevi prineslo /est, da je bila pred kratkim sklenjena kompenzacijska pogodba, po kateri dobavi naš državni rudnik Ljub'ja 220.000 ton žele/: e rude madžarski državni železarni v Dios-gvoru, za kar bi nam Madžarska kot pio-tivrednost dobavila razne gotove izdeike. V sedanji splošni gospoda jki depresiji so kompenzacijske kupčije gol vo izdatno sredstvo za oživljenje trgovine in industrije, vendar pa je pri sklepanju takih kupčij paziti na to, da se z zamenjavo raznega blaga ne škoduje domačim. Zgoraj navedeni primer vzbuja bojazen, da bo zaradi te kompenzacijske kupčije zelo trpela naša železarska industrija, zlasti v dravski banovini, kjer je razmerno zelo razvita. Gotovo bo Madžarska izkušala dobaviti v največji meri material, ki bi ga lahko dobavile domače železarne in je klarne. Posledica tega Di bila nadaljnje skrčenje že itak omejenega obratovanji naše železarske industrije, kar mora ^m-fi za nadaljnjo posledico zastoj dela v raznih premogovnikih, redukcijo delavstva ;u zmanjšanje davčne moči. Na odločilnih mestih naj odrede, da se dovoli Madžarski v svrho kompenzacije uvoz le takih predmetov, ki jih naša ;ndu-strija ne izdeluje ali pa ne v zadostni količini. Pri tej priliki bodi opozorjeno na naš kraj Guštanj, ki je trg z nekaj nad 1300 prebivalci. V jeklarni na Ravneh se obratuje sedaj po 4 dni tedensko. Da pri tiko slabi zaposlitvi ne trpi samo delavstvo, temveč ves trg in bližnja okolica, je umevno. Upi za bodočnost so pa še slabši. «e-klarna n'ma naroč;l niti za teden dni na- prej in bo morala svoj obrat sploh za Celje časa ustaviti, če v zadnjem trenutku ne dobi večjih naročil. Svoječasn je dobavljala jeklarna velike množine raznega materiala državnim železnicam (letno po 350 do 200 vagonov), zadnje leto so pa te dobave padle na 20 do 30 vagonov. Potrebe železnice se od leta do leta stopnjujejo, ztasti ker ni več dobav na r: ' n renara^ij, naročila pa kljub temu padajo. V varova-nie delavcu pred brezposelnostjo in v interesu gospodarskega napredka vsega Wa->a ie. da se pomaga naši industriji. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 KS Premiera velefilma po znanem |gg jjjjj romanu A. D' Enneryi g i DVE SIROTI i m m ™ Film lepote in razkošja. Film, !J2 H ki si ga mora ogledati vsak. Hi H Režija: Maurice TOCRNEUR || v IS H v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. M gj zvečer ™ I ES n Predstave danes ob 4., 7. in 9.% « trm Cene Din 2.-, 4.-, 6.- in S.- Din ^ Huda povodenj v Črni gori Cetinie, 17. novembra Povodenj, ki bi zajela vse dele Črne gore. je nekaj nenavadnega. Pomladi, ko so pritoki Tare in Lima zaradi raztoplj-;aega snega sprf menijo v silne hudourniku, ss večkrat zgodi, da reki Lim in Tara prestopita svoje jako visoke bregove trr sc voda razlije po širši okolici. Redkeiše so od Lima n Tar.-; povzročene povodni- v jeseni, a tudi najstarejše prebivalstvo ne pomni, da bi se s poplavami Lima in Tare združile tudi ptplave Skadarskejii jezera. Po dolgotrajnem deževju pa je sedij nastala velikanska škoda po vsej Črni gori. V dveh. treh dneh je Skadarsko iezsro tako narastlo. da so se velikanske množine vode razlile preko mesteca Riieke Crno-jeviča, ki se razprostira pod glavno avtomobilsko cesto, vodečo iz Cetinja v P vi-gorico, in da so poplavile tudi vse o-Bayer«. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Svetli lasje so najlepši kras žene, pri tem pa so tudi najbolj občutljivi, kajti neprestano se množijo tožbe plavolask, da jim lasje temne ter postajajo tudi trdi. Svetli lasje pa se lahko ohranijo v popolni lepoti s pravilno nego s pomočjo posebnega shampona S. Y. S. S. &. S. ohrani svetlim lasem ves sijaj in. svileno poinino, povrne pa to lepoto tudi lasem, ki so že po temneli in postali trdi. To sredstvo da sploh svetlim lasem živ 'blesk nalik zlatu ♦ CM ženska podružnica Ribnica je na brala namesto običajne veselice 612 Din Srčna bivala! eiosa Osvežili se boste, ako uporabljate za kopeli VELOSA tableto iz smrekovih iglic. Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Cena tableti Din 3.50. ♦ Morda se ne ve, da ima tudi za zimsko sezijo največjo izbiro in najnižje cene tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana. ♦ Pergamentne senčnike najnovejših modelov v veliki Izberi nudi veletrgovina s papirjem M TI^AR. LJubljana, šelen burgova 1. in Sv. Petra cesta 26. Iz Lmblfane u__Ljubljanskega Sokola je zadela težka nesreča. Preminil je najstarejši njegov član in odbornik, soustanovitelj »Južnega Sokola. in dolgoletni poslevodeči namestnik staroste Ljubljanskega Sokola brat Peter G r a s s e 11 i. Odličnega Sokola in vnetega .soborniKa za svetost sokolskih idealov in do poslednjega navdušenega brata spremimo na njegovi zadnji poti korporativno v s vdanem kroju s praporom, žalni sprevod bo krenil izpred hiše na Mestnem trgu jutri ob pol 15. Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. Bratje in sestre, veže nas častna dolžnost, da se odzovemo vsi. _ Upravni odibor. Pri migreni, živčnih bolečinah, revmi, in menstrualnih težkočah naglo učinkuje ALG0CRA-TINE. Izdeluje E. Lancosme — Pariz. Ogv. reg. pod br. 19<37t5 0'd 80/X. 1033. u— ZKD javlja da danes odpade predstava fiima »Sv. gora« v Elitnem kinu Matici zaradi nepredvidenih za.prek. Predstava bo jutri ob 11. in v ponedeljek ob pol 15. Film je že prvi dan privabil nešteto občudovalcev planin in zimsikega športa. Tako drznih športnih posnetk.oiv Ljublja/na še ni videla. u_ -»Noč ljubezni«. Vse, ki smo jih do sedaj slišali peti, so peli sijajno a tako kakor poje Jarmila Novotna, še Ljubljana ni slišala. To je splošno mnenje vseh, ki se na petje razumejo. V tem filmu ni samo •petje, je tudi igra dovršena. Naravni posnetki Carigrada očarajo vsakogar. Izvrstni so posnetki, enako lepi pa so tudi orientalski napevi, ki jih slišimo v tem filmu. Poglejte in čujte! €tlawo pokonci! Današnja kritična doba ustvarja izredne težkoče, ki jih bomo obvladali le tedaj> ako opravljamo posle z močjo, mirnimi živci in onim optimizmom, ki nam ga daje zdravje. Dati moramo torej telesu neki višek moči, ki nas usposobi, da obvladamo vse zapreke. Ta vrhunec moči je Ovomaltine. osvežuje, oživlja, in jači ter tako poveča delovno moč posameznika. DOBIVA SE POVSOD. u— Oficirji ljubljanske garnizije priredijo 18. t. m. družabni večer v prostorih Oficirskega doma. Rezervni oficirji se prosijo, da smatrajo to kot povabilo. Obleka po volji. u_ Slovenski vokalni kvintet Gg. šti-bernik Tine, Jug Milan, Petrovčič Roman, Petrovčič Tone in šulc Dragotin so se že pred leti zbrali v samostojno zifcorovsko skupino in začeli nastopati ob raznih prilikah bodisi kot odlični sodelavci ali pa kot prireditelji samostojnih koncertov. Vsa naša javnost jih pozna pod imenom Slovenski vokalni kvintet. Samostojen koncertni večer prirede ponovno v ponedeljek 20. t. m. s popolnoma novim, izredno zanimivim sporedom. Kvintet ima tri nastope in zapoje med drugimi tudi tri Gallusove zbore, vmes pa nastopita kvinteto-va solista gg. Jug Milan in Petrovčič Tone z raznimi samospevi. Najbolj opozarjamo na izvajanje treh Gallusovih zborov. Z velikim veseljem opažamo, da se je Gallus v poslednjih letih kar udomačil na sporedih vseh naših boljših koncertov. To je izredno razveseljivo, saj so njegove skladbe v resnici prvovrstne umetnine. Ker po. znamo v prvi vrsti Gallusove mešane zbore, bo tembolj interesantno slišati v ponedeljek tri njegove moške zbore v taiko odlični interpretaciji, kakor je lastna Slovenskemu •vokalnemu kvintetu. Ponovno opozarjamo, da bo koncert 20. t. m. ob 20. v Fiiharmonični dvorani, vstopnice se pa že dobe v knjigarni Glasbene Matice. u_ Krajevni odbor RK na Ježici uprizori v nedeljo 19. t. m. ob 15. v cerkveni dvorani igro »Mrak«. Kjer je čisti dobiček namenjen za poplavljence, pričakuje odlbor polnoštevilne udeležbe občinstva. IZVRSTNO PEČENO PERUTNINO, štajerske račke, kapune, piške danes in vsako soboto pri V. A. JANEš na Aleksandrovi cesti. Vsak dan zaklana, pitana perutnina in druge delikatese. Telefon 34-55. „Orlov" Priznano odlična ščetkica za zobe. Dobiva se povsod. LOVCI, POZOR! Tretje predavanje SLD Ljubljana: »Lovski načini; zatiranje roparic«, predavatelj g. Hanzlowsky dne 20. nov. ob 20. uri PRI SLAMIČU 12047 £fowocl Isto rrustjiurfo: fhoma^cu ZaKos! Prhljaj izgine! Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! tO| (UM. u_ Spričo slabe vinske letine, so naši gostilničarji letos prav skrbeh, kako bodo mogli zadovoljiti svoje goste, ki so bili nekaj zadnjih let glede kakovosti vinske kapljice prav razvajeni. Gostje pa ne bodo prikrajšani, kakor vse kaže samo pri kakovosti, marveč bodo morali vino tudi dražje plačevati. Že sedaj so dvignili številni gostilničarji cene vinom, a ne samo letošnjim, marveč tudi lanskim. Na .proteste odgovarjajo s prav tehtnimi dokazi. Seveda marsikod se tudi pretirava. Zaradi povi-ška cen bo konzum vina najlbrže padel samo neznatno, kajti tudi »šimfa« se najbolj ogorčeno in najbolj temperamentno spet pri vinu. Ali se bodo Ljubljančani dali ugnati ali he, bomo videli vsekakor že do Silvestra. u_ Tramvajska dela napredujejo. Zdaj k« je tramvajski promet na Zaloški cesti iz smeri Masaryikove ceste preko hrikota ob šarabonovi hiši urejen, so včeraj zastavili delavci lopate in-krampe na Poljanski oesti. Pričeli so razkopavati za novi tir pred mestno hišo. Kopljejo v smeri proti Krekovemu trgu. Ko bodo končana dela za zunanjo progio, bodo nadaljevali dela za notranjo progo, nakar bodo prenesli dela v smeri proti Ambroževem trgu. Pri tramvajskih delih je zaposlenih okrog 100 delavcev in je upati, da ibo tudi ta del proge popolnoma preurejen vsaj do konca januarja. Sledila bodo še dela na šentpe-terskem mostu, nakar bo krožna proga razen na malem predelu pred škofijo že povsem gotova. u_ Ljubljanica navzlic deževnemu vremenu ni narasla, marveč celo pada, zato so že predvčerajšnjim zatvornice na Pru-lah zaprli. Struga v mestu je zdaj spet deloma suha in stoji voda le v razkopanih grapah. V strugi Ljubljanice je opažat zdaj ponovno kakor že večkrat poprej revne ljudi, ki brskajo med kamenjem za železnimi predmeti, ki jih nabirajo v vreče, da jih potem prodajo. Pač znamenje krize Kakor vse kaže se letos dela pod mostovi, ki so zdaj že dobro zavarovani, ne bodo nadaljevala in bodo motorji tam šele na pomlad zapeli svojo pesem. Darujte za nesrečne poplavljence Radio kotiček Ljubljana, 18. novembra Danes bomo za obed poslušali v radiu godbo iz zvočnih filmov in baletno glasbo, ob 18. Da balalajke. Ob 19. bo nadaljeval vseučiliški profesor dr. Veber svoje zanimivo filozofsko razglabljanje o dobrem in zlu. Ob 19.30 nam začne dr. Jug pripovedovati, kaj je bilo ta teden zanimivega v zunanji politiki, ob 20. nastupi Dolinškov šramel-kvartet. ob 20.30 nam pa spet za-pojo »Fantje na vasi« slovenske narodne u— Vabilo k od borovi seji krajevne organizacije JNS za kolezijski okraj, ki bo v ponedeljek 20. t. m. pri Breskvarju z navadnim dnevnim redom. u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Zaradi koncerta Slovenskega vokalnega kvinteta je ponedeljska vaja mešanega zbora prestavljena na torek zvečer. u_ Vajenski dom. Jutri ob pol 10. se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanje g. prof. Dolžana o temi: Kako je nastal svet. Predavanje bo zelo zanimivo. u— Društvo Zora bo imelo drevi ob 20. v veliki dvorani restavracije »Frankopan-skega dvora« svoje prvo predavanje s skiopt enimi slikami iz Julijske Krajine. Vstopnine ne bo. Predaval bo g. Mrmolja Zdenko. u_ Lutkarski odsek Československe Obce priredi jutri v nedeljo ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Na sporedu večno lepa, krasno de-korirana igra »Robinsoii Crusoe«. Gostje dobrodošli! u_ Društvo »Tabor« pevski zbor. Drevi ob 20. redna epvska vaja. Zaradi važnega razgovora in bližnjega javnega nastopa je navzočnost pevk in pevcev nujno potrebna. Pridite vsi in točno! u_ Preporodovci! Jutri ob pol 10. bo redni članski sestanek. Udeležba strogo obvezna. Vabijo se tudi člani SOP. u— Narodno gledališče snubi občinstvo. Včeraj je >Jutro« v svojem kulturnem pregledu prineslo razgovor našega dramskega referenta z višjim režiserjem prof. O. še-stom o novem delovnem načrtu naše drame. v tekstu razgovora pa je ostala tiskovna pomota, kakršne se tiskarskemu škratu primerijo samo ob njegovih najbolj duhovitih in najbolj zlobnih urah: »V teh razmerah ni nobenega drugega izhoda« tako se glasi v članku, »kakor da gledališče v prav intenzivni meri skubi občinstvo.« Dobro misleč čitatelj, ki mu tudi slovenska slovnica ni tuja, je moral že iz konteksta razbrati, da gledališče _ po tej izjavi in v današnjih razmerah nima drugega izhoda, kakor da snubi občinstvo. (Oblika skubi je ne samo stvarno nemogoča na tem mestu, temveč je tudi gramatikalno po-grešena — kakor' ljudje radi pozabljajo, se ta glagol glasi: skubsti,-skubem, sku.be.) Popraviti pa moramo tudi pasus, ki govori o kolaboraciji opere in drame ter o razbremenitvi opernega osobja. Težnja tega sodelovanja je, da se operni ztoor odtegne operetnim vlogam in da se s sodelovanjem članov drame dvigne umetniški nivo. u_ Nočno ali dnevno delo pekov. Kakor po drugih mestih v državi se tudi v Ljubljani ne morejo zediniti pekovski mojstri v rešitvi vprašanja glede nočnega ali dnevnega dela. Pekovska zadruga je sklicala že več sestankov, na katerih so bili podami razni .predlogi, ki streme za tem, da se to pereče vprašanje vendarle uredi v zadovoljstvo pomočnikov, kakor tudi mojstrov samih. u— Pretakanje mleka po ulicah. Pretakanje mleka po ulicah je iz higienskih ozi-rov najstrožje prepovedano. Vkljub visokim kaznim še vedno nekatere mlekarice pretakajo po cestah mleko iz ene posode v drugo. Mestno tržno nadzorstvo bo v bodoče vsakogar, ki ga zaloti pri pretakanju mleka, kaznovalo z najvišjo kaznijo, v opetovanem primeru pa se mu bo prepovedal uvoz mleka v Ljubljano. NOVA DAMSKA KAPELA prvovrstna s petjem, nastopa vsak večer v KAVARNI »CENTRAL" 12075 .Vaš radio napovedovalec inž. Pengov. pesmi. Nastop teh fantov je v radiu prava atrakcija, saj je res prijetno poslušati lepo fantovsko petje ob pustem, deževnem večeru. Ob 21. priredi radioorkester instrumentalni koncert, in sicer prijetno valčkovo uro. Zaigra nam Fučikove, Linkejeve, WaIdteuflove in Leharjeve skladbe. Večer zaključi radioja?z s plesno glasbo. Krzstarstvo KENE Ljubljana, židovska ulica 3 VELIKA IZBERA VSAKOVRSTNEGA KRZNA PO NAJNIŽJIH CENAH. u_ Prihodnja plesna vaja SO Preporoda (bo drevi v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igra »Ronny« jazz. Začetniki točno do pol 20., ostali ob 20. u_ Foto Staut, Gledališka ulica 16-L, slika v nedeljo po znižanih cenah. e— »Zračni napad« na Celje bo v sredo 22. t. m. od 14. do 16. O podrobnostih bomo še poročali. Včeraj ob 14.15 so bili v mestu preizkušeni zvočni znaki za zračni napad. »Alarm« je bil izvršen s platjo zvona na vseh cerkvah nepretrgoma na en zvon in s piskanjem tovarniških siren tri minute. »Nevarnost piinov« so naznanjali zaporedni udarci na tri zvonove v župni, evangelsiki iin cerkvi sv. Jožela, in sicer s prvim udarcem na veliki, z drugim na srednji in s tretjim na mali zvon. »Konec nevarnosti« je bil naznanjen z nepretrganim zvonenjem z vsemi zvonovi v vseh cerkvah ia piskanjem tovarniških siren tri minute- B. PUŠNIK, CELJE Cankarjeva 4 ima v zalogi pletenine iz navadne do najcenejše volne. Naročila izvršuje po želji v 48 urah. 12050 e— Vokaino-instrumentalni koncert bo priredilo celjsko pevsko društvo na praznik uedinjenja v petek 1. decembra. Sodelovalo bo 90 pevk in pevcev ter 30 godbenikov. Za ta koncert vlada že sedaj veliko zanimanje. e— V mestnem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama v torek 21. t. m. ob 20. uspelo Wernerjevo veseloigro »Pravico do greha«. Predstava bo v abonmanu. Neabo-nenti dobe še nekaj vstopnic v knjigami K.. Gori carja vdove. e— Ponarejeni kovanci po 20 Din so se pojavili te dni v Celju. Falzilikati so izredno točno izdelani in imajo isto težo kakor' pravi, razlikujejo pa se od pristnih po sivkastem. blesku. Policija je uvedla obširno preiskavo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Neki gospod Gran« in zvočni žurr.al. e— Miklavžev večer bo priredilo Dramatično društvo letos v Mestnem gledališču. Iz Maribora a— Proslava 15 letnice osvoboditve Maribora. Drevi ob 18.30 zbirališče korpora-cij in društev. Reditelj g. Franjo Lukner. Zbirajo se: 1. na državni cesti ob Pokojninskem zavodu: zastopniki oblasti, Zveza Maistrovih borcev, Ipavčeva pevska župa, dobrovoljci in rezervni častniki; 2. Dvorakova ulica: Sokol, Narodna odbrana, viteške čete, strelske družine. Slovensko lovsko društvo in Aeroklub; 3. Vrstovškova ulica: Jadranska straža. Nanos, CMD, JM in- vsa druga kulturna društva; 4. Tržaška cesta: gasilske čete; 5. Jadranska ulica: obrtna "društva, narodni železničarji, poštarji in druge strokovne organizacije; 6. godbe na-j se javijo pred Pokojninskim zavodom reditelju sprevoda. 7. Kolesarsko društvo »Perun« in druga kolesarska društva se zbirajo na vzhodni strani Kralja Petra trga. 8. Avtoklub, motoklub na Ruški cesti ob stiku s Kralja Petra trgom. V nedeljo 19. L m. ob 8.30 uri zbirališče društev in korporacij na Glavnem trgu, kjer bodo reditelji odkazali posameznim društvom prostore. Reditelj g. Julij (justiu. a— Kraljev zastopnik na mariborskih svečanostih. Pri današnjih in jutrišnjih Jubilejnih svečanostih ob 15 letnici priključitve Maribora in zaledja k Jugoslaviji 'bo navzoč tudi zastopnik Nj. Vel. kralja. a— Polkovna slava. 45. pešoolk bo praznoval svojo slavo v četrtek 23. t. m. v spomin na dan, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist 1. 1918. Dopoldne ob ii. bo na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra v Melju služba božja in rezanje kolača, "popoldne pa bo vojaška veselica na dvoriSču vojašnice. Precizna IfNA ura nudi trajno veselje a— Zveza Maistrovih borcev sporoča občinstvu, da ie prejela včeraj opoldne obvestilo iz Beograda, da je dovoljena polovična vožnja za vse udeležence proslave na ozemlju ljubljanske železniške direKcije. Vsak udeleženec naj si kupi na odhodm postaji celo karto, ki bo veljala s potrdilom o udeležbi na svečanosti za brezplačni po-vratek. Vozna ugodnost velja od 18. do vštevši 24. t. m. <5_ Mariborčani! Udeležite se drevi pol-noštevllno obhoda in družabnega večera v unionski dvorani, jutri dopoldne pa svečanosti na Glavnem trgu. Kdor ni prejel vabila nai se tudi matra za vabljenega. a_ Ljudska univerza. Drevi ob 20.15 bo predaval g. univ. prof. dr. Novak o grobnici egiptovskega kralja Tutankhamna na podlagi mnogih lepib projekcij. V ponedeljek 20. t m pa bo predaval urednik g. Ra-divoj Rehar o krizi internacionalizma. a— Dve zadnji predstavi v sezoni. Drevi bo v letošnji gledališki sezon! zadnja predstava Krležine drame »Gospoda Glem-baievi«, jutri pa se bo zadnjič uprizorila kot popoldanska predstava zabavna veseloigra »Roksi«. Pri obeh predstavah veljajo znižane cene a_ Zveza mladih intelektualcev spcroča, da se bodo večerni tečaji začeli s prihodnjim tednom. Vse p-^ rob« osti so razvidne iz okrožnice, ki je . 'bita na društveni deski pred društveno sobo. — Krožek brezposelnih učiteljic snoroča, da je naslednji sestanek članic v nedeljo ob pol 9. dopoldne. _ Zadružni tečaj Združenja brezposelnih učiteljev se prične 28. t. m. Prijave se sprejemajo vsak tcrek in petek med uradnimi urami od 10. do 12. ure. a_ Slovensko trgovsko društvo poziva svoje čVune, da se večernega sprevoda Maistrovih borcev udeleže v čimveč jem številu. Prav tako naj se jutri dopoldne ob pol 10. vsi člani korporativno udeleže dopoldanskih slavnosti na Glavnem trgu. a— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla v starosti 67 let ga. Janja Robaševa, žena upokojenega železničarja. Pogreb bo v nedeljo ob 14.30 uri na mestnem pokopališču. a— Azilni sklad PTL. V začetku meseca je PTL razposlala nekaterim hišnim gospodarjem okrožnico s ponovno prošnjo, naj polagajo s svojimi najemniki protitu-berkulozni dinar v azilni sklad. Če bi slučajno kak hišni lastnik, ki že prispeva v ford, prejel tako okrožnico, naj oprosti in smatra, da mu je bila ista pomotoma odposlana. Ostale pa vljudno prosimo, da se blagovolijo odzvati klicu lige in klicu naj-bednejših med nami. a— Postaja za socialno skrb rekonvales-centnih delavcev dostavlja vsem industrij-ccm, obrtnikom in trgovcem posebno okrožnico, s katero vabi delodajalce in delojemalce k pristopu in sodelovanju pri novi instituciji. a_ Borza dela za intelektualne poklice je pred 14 dnevi razposlala vsem brezposelnim posebne statistične prijavnice, na podlagi katerih bo sestavila statistiko vseh brezposelnih in pod ceno zaposlenih dušev-nih delavcev obeh mariborskih srezov. V interesu vsakogar je, da takoj odda pravilno izpolnjeno prijavnico. Kdor je pomotoma še ni dobil jo dobi v ponedeljek, sredo ali soboto od 10. do 12. u.Te v pisarni borze' Sodna ulica 9. Šele na pedlaei te statistike bo imela torza dela možnost, da izvede kakršnekoli uspešne akcije in intervencije pri drž. samoupravnih oblasteh ter pri delodajalcih. Iz šleo^e Loke šl— Sodniku g. Batisti v slovo. Te dni se je preselil v Ljubljano na novo službeno mesto sodnik g. Ljudevit Batista, ki je deloval med nami 11 in pol leta. Bil je neumorno delaven ne samo v uradu, temveč je deloval tudi v raznih organizacijah. Emigrantskemu društvu »Edinosti« je bil predsednik. Enako mesto je zavzemal do razpusta pri Jugoslovenski Matici. V Sokolu je bil vseskozi delaven član in se je udejstvoval v njem kot prosvetar in član razsodišča. Sodeloval je tudi pri smučarskih tekmah. Poleg tega je neizprosen nacionalist in od te poti ne krene niti za las. Pred odhodom mu je bil prirejen poslovilni večer pri Cenetu, ki se ga je udeležilo nad 100 oseb. Izpregovorjenih je bilo njemu v zahvalo in priznanje več govorov. V imenu »Edinosti« je izpregovoril njen podpredsednik g. Berdon za Sokola prosvetar g. France Goljar, za smučarje in kopalce odvetnik g. ar France Jarc, za Branibor učitelj g Rudolf Horvat, za stanovske prijatelje sodni predstojnik g. dr. Jakob Pre-šern, za lovce škofjeloški župan notar g. Stevo šink in za Francoski krožek učitelj g. Janko Sicherl. čestitkam, izrečenim na večeru, se pridružujemo tudi mi z željo, da bodi usojenih g. Batisti in njegovi soprogi Josipini v Ljubljani mnogo lepih dni! Iz Zagorja z— Predavanje. Odboru ZKD za prirejanje predavanj se je tudi za to sezono javil kot predavatelj tukajšnji banovinski zdravnik g. dr. Slavko Grum. Njegova predavanja bodo o-bsegala cel ciklus z naslovom »Izbrana poglavja o zdravstvu«. Drevi ob 19. bo v dvorani Sokolskega doma predaval o nastanku človeka. Iz Konjic nj— Maistrove borce iz konjiškega okraja poziva poverjenik dr. Mejak Ervin, da se polnoštevilno udeleži jo proslave 15 letnice osvobojenja Maribora v soboto 18. in v nedeljo 19. t. m. Člani, ki še niso dvignil' legitimacije pri poverjeniku, naj to takoj store. Oni borci, ki se še niso prijavili, naj ne odlašajo. nj— Smrt prvega slovenskega župana v Vitanju. G. Vester Josip, kamnoseški mojster, tajnik vitanjske posojilnice in bivši dolgoletni prvi slovenski župan trga Vitanje, je legel 14. t. m k zadnjemu počitku na vitanjskem pokopališču. Bil je mož poštenja, zvestobe in zanesljivosti, vedno odločen nacionalist m naprednjak Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva s številnimi prijatelji in znanci tudi iz drugih krajev Sreska organizacija JNS iz Konje poslala delegacijo gg Križnica Alojzija, dr Mejaka Ervina in Žagar i a Cirila: udeležila sta se pogreba tudi sreski načelnik g. dr. Suhač Mate in sod- ni starešina g. Mihelič G vid on. Na grobu so govorili gg. dekan 2agar iz Nove cerkve, dr. Mejak Ervin za sresko organizacijo JNS m Tišler Ernest za gasilno društvo. Občina in razna društva so položila na grob lepe vence. Značajnemu možu bodi ohranjen med nami lep spomin! nj— Osebna vest. Sodnik sreskega sodišča g. Šmalc Leopold zapušča te dni Konjice, kjer se je kot predsednik strelske družine in pri Sokolu prav uspešno udej-stvovaL Na novem službenem mestu v Radovljici želimo g. sodniku mnogo zadovoljstva. Na njegovo mesto pride sodnik g. dr. Berlic Leon iz Maribora. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes in jutri zvočni film »Cirkus« in najnovejši zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče ponovi jutri ob 16. velezabavno burko »Devišk: Jakob« po znižanih cenah. Kdor se želi od srca nasmejati, naj pride .v Sokolski dom. Vstopnice se dobe v podružnici »Jutra« Iz Murske Sobote ms— Sresko učiteljsko društvo JUU v Murski Soboti je pred dnevi zborovalo v mali dvoran1 .sokolskega doma. Predsednik d ruš t v-, šolski upravitelj g. Gabrijelčič se je spomnil v svojem govoru Ganglove šestdesetletnice. Glavna nalo-ga zborovanja pa je bil razgovor o usmeritvi ueitelj- Neprijetno Je, kadar se šef zadere nad nameščencem. V takih primerih pa pomagajo odlični bonboni, ki spet vračajo mir in duševno ravnotežje. t počuti se bolje, ta je dobre volje. čudo osvežuje, ugaja, prija. IZDELEK: UNION, ZAGREB skega delovanja med narodom v korist kmetijstvu. Referent g. Titan je očrta! učiteljstvu smernice, ki naj dovedejo učiteljsko delovanje na vasi do uspehov. Za njim so se oglasili poleg g. inž. Eiselta k besedi še nekateri učitelji, tako da je po daljši debati prišlo do primernih sklepov, katerih se bo učiteljstvo gotovo oprijelo. V zvezi s tem je b^lo tudi predavanje sreskega šolskega nadzornika g. Velnerja, ki je govoril o šolsk:h vrtovih. Gradnja novih železnic V zvezi z izat'i: ta protest na ni našel, odmeva v vsej državi. V nasprotni z zahtevo zbornice, ki je ostala brez pomoči dnirrib banovin., je bila spreieta v obrtni zakon določba, po kateri ni mogoče zapreti ?e prej otvorjenih Bafovih popravljalni?. Zbomira ie do^ePeko«r g. Knster iz Tržiča je TZ-razil popolno solidarnost industrijcev s Čev-l?a rii~ ter onoToril na nevarnost,. tvrdka Bat'a uniči našo obrt. industrijo in trgovino. Govorili so še g. Praorotnik. načelnik mari-bo«^kj Čevljarske zadruge Kreuzer. v ''menit c<-'l>kih čevi;arjev g. Jager in v itnem ribniške zadruge g. fampa. P-edsednik okrožnega odbora obrtnikih združenj gosp. Priston zagftovil čevljarski obrti v<*o pomoč. za delavstvo pa ie izrazit oopoMb solidarnost tajnik Splošn^ delavske zveze g Jakoniin. — Zatiranje šušmar=tva iin neupravičenega krošniarienja v L;iihl»ani. V včerajšnjem članku ood gornjim naslovom bi ei* moral uvodni odstavek glasiti: >Na včerajšnji obrtnprra odseka ljubljanske^občinske uprave je bil spreiet fin n>: ni bil spreiet) 'nr-.i-'og obč. svetnikov Jos. Rebeka in -Karla Sossa. — 17, dražba kofahovine v Lhthliani-. bo dne 22 iartirarja 195*4 v prostorih Ljubljan steo in se za vnovčenje svojega pridelka poslužite edinole svoje prodajne organiza- cij 31 >Divja koža«, Ljubljana — velesejem. Komur poslovni red »Divje kože« ni znan. naj ga takoj zahteva. = Uvozna dovoljenja za uvoz vprežnih konj v Avstrijo. Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je prepovedalo prost uvoz vprežnih konj iz Jugoslavije v Avstrijo. Prepoved motivira avstrijska vlada s tem, da mora ščititi domače kmetijstvo. Zato se vprež-ni konji ne bodo smeli uvažati iz Jugoslavije v Avstrijo drugače, kakor samo s posebnimi dovoljenji avstrijskih oblasti. Prepoved pa ne velja za klavne konje. = Oddaja zakupa žage v Bohinjski Bistrici se bo vršila potom licitacije dne 30. t. m. pri direkciji šum v Ljubljani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprej rria do 24. t. m. ponudbe glede dobave 1C0 kg jeklene pocinkane žice in 100 komadov žico-vodn" kok>. do 29. t. m. pa glede dobave 21 ms hrastovega lesa in borovih mostni«., 5(XJ kg mavca, 50 kg krede, 30 k" kostnega olja, 1009 kg šamotne moke, 1800 kg žič-n:kov. 500C komadov bakrenih vetroklinov, kg "ločevine, 4300 k .nadjv zakovic, 900 kc. .adov vijakov, 1450 kg jekla in 2000 kg ploščate?- Siemens-Martin železa. L>i-rek. ia državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dišave 1200 kg žebljev, 24 komadov železa. 400 komadov stauferjevih mazalic in 1500 komadov žag za kovino. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave ključavnic, šarnirjev, spojk itd Dne 16. decembra t. 1. se bo vršila pri upravi državnih monopolov, oddelek za predelavo, v Beogradu licitacija glede dobave 498.000 kg raznega papirja. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg karbolineja, 1500 kg katrana, 10.000 kg koksa in 20.000 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 6000 komadov opeke; do 27. t. m. pa glede dobave 5 kg laka za šolske table, 10 kg sika-tiva, 3000 komadov vijakov, 270 kg ž;ce, 100 kg kleja. 25 kg šolske krede, 25 kg ter-pentinovega olja, 100 kg sadre, raznih cevi, vodokaznih stekel, 650 kg vijakov z maticami in 545 komadov žarnic. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1000 komadov s;rkovih metel. Borze 17. novembra. Ker se je dolar po naglem padanju zadnjih dni danes na zunanjih tržiščih zopet znatneje opomogel (v Curihu od 304.50 na 313). se je tudi na naših borzah deviza New-york dvignila, in sicer od 43.62 na 44.69 Din za 1. dolar (srednji tečaj skupaj s premijo). Tečaji ostalih deviz se niso bistveno spremenili. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 8.95 (v Zagrebu po 8.9850. v Beogradu jio 8.90), grški boni so bili zakljačeni samo v Beogradu, po 39.50. Od efektov je bila na ljubljanski borzi zaključena Vojna škoda po visokem tečaju 265. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda prav tako ponovno dvignila, vendar ni bilo zaključkov. Denar se je nudil po 260, blaga pa ni bilo izpod 263. Promet >e bil samo v 7n/» investicijskem posojilu, ki se je prav tako dvignilo na 55. Devite Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1362.36 — 1373.16. Bruselj 798.02 — 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 183.84 - 185.24, Newvork 3463-83 - 3492.09. Pariz 223.85 - 224.97. Praga 169.90 -170.76, Trst 301.13 — 303.53 (premija 28.5 odst,). Avstriiski šiling v privatnem kliringu 8.95. --— Zagreb. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1362.91 — 1373.16, Bruselj 798.02 do 801.96. London 183.97—185.24, Milan 301.13 do. 303.53, Ne\work kabel 3485.83—3514,09, ček 34G3 8'i — 3492.09. Pariz 223.85—224.97. Praga 170.01 — 170.76, Curih 1108.35 do 1113.8i - . "" , Curih. Pariz 20.20. London 16.64, Ne\\Tork 313/Brjselj 71.95. Milan 27.20, Madrid 41-S0. Alnsterdam 208.1750, Berlin 123.15, Dunaj 57.30. Stoekholm 85.80, Oslo 83.60, Kobeir havn 74.30. Praga 15.33. Varšava .57,90. Bukarešta. 3.05 .r Dima i 'Ifčaii v pnv klmn«" * B»obrano, ravno, zdravo blago, na živ rob rezano, 27X27 mm, doiž. 1.00, 1.10 im 1.50 m in več) in za 40 vagonov drv za takojšnjo dobavo (pol bukovih in pol hrastovih, II. in III., cepanice 's toleranco 10 odstot. okroglic, doiž. 1 m). ŽITU + Chicago, 17. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za december 90.875. za maj 94.25, za julij 93; koruza: za december 48.50, za maj 5525, za julij 57.125; rž: za december 62. za mari 68.625. + Winnipeg, 17. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za december 65.25. za mai 69, za julij 70. + Ljubljanska borza f17. t. m.\ Tendenca za žito čvrsta Promet 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze. — Nudiio ss (vse za 4lov»ii»kn ,o.*taio. plačljivo v 30 dneh) nšenira (po tnlevski tarifi) - baška. 79/80 k« 147 50 - 150. baraniska. 78'79 ke M? to 147 50; »rimska 7R/79 ke 145 - 147 50 "»ruta .'no navadni .tarifi!- z* JMivembe-130 — 132.50: nova umetno sušena 120 do V t. Ji,grta V. d. Gajrvj )2 Ojlaj k 'Cffsr. pod S * H07 »d I. III J9jT* 122.50: moka: baška >0« 255 — 260; banatska 265 - 270. + Novosadska blagovna borza (17- t. m.) Tendenca slabša. Prometa ie bilo 44 vagonov Pšfuu-a. ba^ka okolica N«vi rviii. 101 — 103; okolica, Sonvbor 101 _ 102; sred-njebaška 102 — 104; gornjebaška in slavonska 103 — 105; baška potiska 104 — 106; ladja Tisa 105 — 107; gornjebanatska in sremska- 400 — 10'2; baška ladja Dunav, Begej 104 — 106; južnobanatska 96 — 9S. Oves: baški, sremski, slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski, 64.65 kg 65 — 67. Koruza: baška, sremska, baška, okolica Sombor 76 — 78; baška. sremska, nova, sušena 68 — 70; baška. sremska, nova, za december - januar 55 — 57.50; banatska, stara 73 — 75; banatska, nova, 6ušena 63 — 65; baška, sušena, ladja 71- — 73; baška, stara, ladja Dunav, Tisa 81 do 83. Moka: baška, banatska »Og«. in »0gg< 195 — 215; >2« 175 _ 195. »5< 165 — 175; >6« 112.50 — 122.50; ,7« 82-50 - 92.5o; >8« 65 — 70; sremska, slavonska >0g« in >0gg« 185 _ 200, »2« 165 _ 185; >Dt 145 - 165; >6« 107.50 - 117.50: .7« 77.50 do 87.50. »8« 65 — 70 — Otrobi: baški, sreni6ki 52.50 — 55; banatski 50—52.50 Fižol: baški, sremski 132.50 — 135 + Somborska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 52 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor, banatska 100—102; gornjebaška 103—105; sremska, slavonska 101—103? banatska potiska 104—105; baška potiska 104—106. Oves: baški, sremski. slavonski 51—53. Ječmen: baški, sremski, 63-64 kg 62—64. Koruza: baška, sremska stara 76—78; ladja Dunav, Tisa 82—84; baška, sremska nova za december - januar 54—56; za aiprjl-maj-junij 77—79; nova sušena 66—67. Moka: baška »Og« in »Ogg« 190—210; »2« 170—190; >5« 160—170; »6« 110—120; »7« 80—90; »8« 66 do 68. Otrobi: baški 51—53. + Budimpeštanska terminska borza (17. t. m.). Tendenca prijazna, promet slab. Pšenica: za marc 7.73—7.74, za maj 7.88 do 7.89; rž: za marc 4.85—4.56; koruza: za maj 8.10—8.12. ŽIVINA. + Svinjski sejem v Mariboru. Na včerajšnji sejem je bilo prignanih 292 prašičev, od katerih so bili prodani 104. Cene so bile: 5 do 6 tedenski 100 do 11" Din, 7 do 9 tedenski 120 do do 150, 3. do 4 mesečni 200 do 250, 5 do 7 mesečni 350 do 400, 8 do 10 mesečni 450 do 560; enoletni 600 do 750 Din. Cene kg žive teže je znašala 7 do 8 Din, mrtve teže pa 9.50 do 10.50 Din. - - Pred očmi ga je osleparil Ptuj, 16. novembra V sredo se je pripeljal s parom volov kmetovalec Kmetec Mihael iz Velike Var-nice v Halozah v Ptuj pred trgovino vinskega trgovca - Orniga, da dvigne tam denar za prodano vino. Ko je Kmetec čakal pred trgovino, je stopil v lokal neznan moški in zahteval od blagajničarke denar za prodano vino, pri čemer je tudi točno označil količino . prodanega blaga. Ko je blagajničarka neznanca pozvala, naj ji predloži listek, je možak izjavil, da ima listek voznik, ki stoji pred vrati. Blagajničarka je res stopila ven po listek ter naletela-na Kmetca, ki je listek seveda takoj izročil ter čakal pri volih, -da mu prinesejo denari Blagajničarka je nato v mnenju, da je neznanec pravi gospodar, izplačala temu kupnino v znesku 785 Din. Ko se je Kmetec dolgega čakanja naveličal, je povprašal v trgovini, kaj jCz denarjem, a so mu odgovorili, da so denar že izročili njegovemu gospodarju. Drzni slepar je seveda medtem že izginil. Zadeva je bila takoj javljena policiji. Opozarjamo na današnji letalski napad! KULTURNI PREGLED 50 let Narodnega divadla v Pragi Iperit mu razjeda pljuča ... Takoj v bolnico! Ponovno prečitajte nasvete, ki smo jih objavili v četrtek in ravnajte se po njih! Jugoslovenski teden na Dunaju Dalmacija v Uraniji. — Drugo predavanje »Križem Jugoslavije«. — Predavanje inž. Viškoviča. — Izlet v Beograd. letja borili za to zemljo. O Dubrovniku ni znal nič povedati, kaj li še, da bi omenil slavno dobo Gunduličevo itd. Benečansko Dunaj, v novembru. Napovedani »Dalmatinski večer« v Uraniji je bil nad vsa pričakovanja sijajen. Tako polna ni kmalu velika dvorana slavne Uranije ob donavskem kanalu, ki jo je — mimogrede povedano: zgradil Slovenec dr. inž. Maks Fa.biani iz Štanjela na Krasu — tisti, ki je zgradil Narodna doma v Gorici in Trstu. Nad 100 oseb je odšlo brez vstopnice. Ta večer je bil v veliko zadoščenje tudi Slovenskemu krožku in posebno zborovodji Klemu Viškoviču, ki je dirigiral Uran i j in orkester, tamburaški zbor in" petje. Vse svin-anje godbe, tamburašev i,n pesmi je priredil on za to priliko v prav srečnem obsegu m dovršeno s stališča glasbene umetnosti. Nad dve uri je trajala ta dalmatinska predstava. Videli smo na platnu po diapozitivih in po filmu življenje v Dalmaciji, in to od Krka do Kotora, premnogo najlepših prizorov, monumentalnih znamenitosti. pokrajinskih krasot v kamenju in bujni flori ali zeleniu. Vmes nešteto dalmatinskih popevk, ki so jih peli: Nada Gribiče-va, T on v Lokoutka, Ladrkv Kemeni, Lazar Lazič in Slobodan Stoiakovič: pri plesnih nastopih pa je prišel še do veljave Peter Branjkič. Petje in troje različnih plesov kola je navdušilo vse gledalce tako. da so morali mnogokuj ponavljati. Posebno divno so peli »Dalmatinski šaikaš« in »Ta m o daleko!« v prireditvi Viškovičevi. Česa tako sladkega nismo še slišali. Izzvali so vihar odobravanja. Predavatelj Max Stebvch je poetično zgrabd vso snov in na*« ie v celoti zadivil. Njegovi opisi so dali sVkam dih resničnega življenja. Ali predavatelj je Dunajean Tn zato se ne čudim, da si moramo Jugo^ slovcni marsikaj malo drugače želeti. Nekaj je odveč, ali tisto, česar je premalo, to nas je najbolj zanimalo .. namreč nekatere zgodovinske činjenice so bile premalo a.li sploh nič omenjane. N. pT. kako so prišli Hrvatje in za njimi v sedanje zemlje, potem, ko so popolnoma mrčili oblast Obrov (ki je traiala v Dalmaciii le 6 let), kako so potem Hrvat ie tu ob Adri-ji »tvorili svoje dalmatinsko kraljestvo itd. — kako so Benečani prišli v Za dar šele po izdaji enega dela Krešinrrmvih pristašev in kako so se Hrva/tje in Benečani skozi sto- gospodstvo je pustilo tudi v tem predavanju preveč sledov in preveč vtiskov .. Tudi nekaj slik je odveč in niso ravno v korist tujskemu prometu. Do prihodnjega predavanja bo treba "marsikaj prenarediti v tekstu i,n na platnu. K sreči je tu naš človek, ki ima na razpolago divne filme; ti pokažejo tudi moderno življenje po Dalmaciji. (Videli nismo niti ene železnice, niti ene poštene ceste, parnika nismo videli, — in vendar je to naša najlepša vaba v Dalmacijo.) Upamo, da se vse to dr. nedelje nadomesti. Poskrbel sem za tako popravilo ... in upam, da se vse tako tudi izvrši. — V Uraniji je namenjeno do 20 predavanj. Tamburaški zbor »Slovenskega krožka« je povabljen za 18. t m na sodelovanje pri veliki prireditvi v ogromnih »Sophien-Sale«. o čemer so dunajski listi že poročali Viškovičevo predavanje v veliki dvorani vseučiliškega instituta v soboto ie bilo prav odlično. Med 250 poslušalci so bili zastopniki vseh možnih fakultet, velikih zavodov društev itd. Viškovič je v gladkem dve-urnem govoru pokazal ves moderni razvoj radiotehnike. posebno elektronk, kar je pojasnjeval po večini po skioptičnih slikah, za katere je preskrbe! sam slike m diapozitive. Žel je polno priznanje in zahvalo občinstva. V nedeljo do-poldne pa je predaval prof Kari Konig v kinu Michelbeuero o temi »Kreuz und quer durch Jugoslavien* Med dovršenim predavanjem nas je očaral s slikami (vseh okrog 200) s potovanja: Maribor, Zagreb, Plitvice. Bthač. Banjalu-ka. Jajce, Sarajevo, llidže. Višegrad, Mo-sta>r. Kotor, Oetinje, Lovčen in dalje po Stari Srbiji. To je bila res iako uspešna reklama za potovanje po naši kraljevini. — Ali je prof. Konig dobil za vse to kratek: hvala?! Ne vem! Potovanje avstrijske trgovske zbornice je odloženo za dneve 23 do 27. novembra. Do šli so neki čudni zadržki izza mej Bomo videli!! Ako se to sploh ponesreči kljub sijajni udeležbi, bom — po možnost'! — točneje poročal. A. G-k. Bsrlsa za ptujsko gasilsko društvo Ptuj, 17. novembra. Slovenci so se že od prevrata pripravljali za vstop v ptujsko gasilno društvo, toda pripravni odbor se je vedno izgovarjal, da ie stalež popoln, da nimajo za nove člane na razpolago oblak ,in je pristop Slovencev kratkomalo odklonil. Za sprejem novih članov nemške narodnosti ali nemškega mišljenja seveda nikdar ni bilo nobenih ovir. Tako je odbor svojeeasno odklonil celo g. Franca Sirca, ki ga je društveni načelnik Steudte sam povabil k vstopu v društvo, takoj na to pa je sprejel kar šest Nemcev, med njimi celo dva inozemca. Šele na pritisk mestne občine je bil nazadnje sprejet tudi Sirec. V teku letošnje pomladi je zastopnik mestne občine v odboru zopet prijavil več sposobnih Slovencev za ■sprejem, izrecno poudarjajoč, da množina oblek ne igra nobene vloge, ker hočejo biti novi člani le izvežbani, zlasti še glede na naročilo vojnega okruga za primer zračnih napadov. Kljub prvotni obljubi je bil njihov sprejem zavrnjen. S sprejemom novega gasilskega zakona pa je postalo vprašanje reorganizacije ptujskega gasilstva akutno. Za 12. t. m. je bil sklican izredni občni zbor društva. Mestni načelnik g. Jerše je še pred njim pozval načelnika gasilskega društva g. Steudteja in poveljnika g. in.ž. Celottiia, naj delata za sporazumno rešitev. Tik pred občnim zborom sta oba pokazala kandidatno listo, po kateri dosedanji načelnik g. Steudte odstopi in prevzame njegovo mesto dr. Sluga, sicer pa bi ostalo vse pri starem. Na tej kandidatni listi je bil določen za poveljnika prvega oddelka g. Dasch, odločen nasprotnik sprejema Slovencv v društvo, in nekaj oseb, ki so se pozdravljale na cesti s klici: «Heil Hitler«, zaradi česar so bile kaznovane od politične oblasti. Občnega zbora se je udeležilo veliko število slovenskih podpornih članov, ki so mirno poslušali obravnavanje dnevnega reda. Ker je dosedanji načelnik z■ Steudte izjavil, da odstopa zaradi starosti in bolezni, je prevzel predsedstvo poveljnik g. inž Celotti. Za dolgoletno, res požrtvovalno delovanje ie bi! odstopivši načelnik g. Steudte soglasno imenovan za častnega kapetana društva. Pred volitvami se je oglasil k besed' mestni načelnik g. Jerše. ki je ponovno iz-lavil željo, naj društvo upošteva želje Slovencev, da se tako dolgoletni spor mirno likvidira. Sreskj načelnik g. dr. Bratina ie opozoril na predpise zakona o gasilstvu v §§ 1, 5 itd., ki nalagajo gasilskim društvom tudij nacionalno kulturno jn prosvetno udej-stvovanje med narodom, kar naj se pri vo-litvi nove uprave upošteva. Inž. Celotti je ■posebno poudarjal, da imajo po zakonu volilno pravico le aktivni člani in da so volitve tajne. G. dr. Šalamun je predlagal, naj občni zbor kot najvišja društvena instanc? sprejme že ponovno prijavljene Slovence za svoje člane, in je zahteval, da se po njegovem predlogu glasuje. Dr. Šalamunov predlog pa je propadel, ker je zanj glasovalo le pet aktivnih članov, vsi ostali pa proti, češ, da je stalež poln. G. Milko Sen-čar je izjavil v imenu slovenskih hišnih posestnikov, da pomeni postopanje .društva direktno izzivanje slovenskega življa v Ptuju. Bob ob stero je ostal tudi poziv aktivnega člana Erlača svojim tovarišem, naj se izkažejo dobre Jugoslovene. Ko je nazadnje g. dr. Šalamun vprašal, kako si od društva predlagana nova uprava predstavlja z zakonom določeno nacionalno kulturno in prosvetno delovanje, ko večina članov ne zna državnega jezika, so začeli vpadati člani društva z raznimii neumestnimi medklici. To je navzoče Slovence silno razburilo. V hipu je nastal tak vik ln kriik, da je sreskl načelnik g. dr. Bratina občni z-bor razpustil iz varnostnih razlogov. Pričakuje se. da dobi društvo v k:atkem komisarja. Vresne^o poročilo Številke za označbo kraja Domenilo: l čas opazovanja 2 stanje barometra 3 temperatura 4 relativna viaea » % 5 sme* tn brzina vetra 6 oblačnost 1—10 7 palavme v rnui 8 vrsta palavln Temperatura prve Številke r^menijo na višjo, druge hajniž.'r> temperaturo 17. novembra Ljubljana 7, 785.0, 2.9, 94, mirno, 10, megla 0.4, dež; Ljubljana 13, 765.1, 9.0, 89, NE1 7, —, —; Maribor 7, 761.9, 7.0, 90, SE2, 7. 0.5, dež; Zagreb 7, 764.3, 8.0, 88, El, 7, _, _; Beograd 7, 766.5, 9.0, 75, SE2. 5, _; Sarajevo 7, 767.8, 5.0. 90. mirno, 2, _; Skoplje 7, 769.4, 2.0. 90. mirno, 0, _; Split 7, 764.9, 15.0, 85, SE6, 2, _ _; Kumbor 7, 766.9, 12.1, 80, El, 5, _ _; Rab 7, 764.0, 7.0, 85, S5, 2,____ Temperatura: Ljubljana -, 2.0; 9.4, _; Ma/ribor 8.4, 6.0; Zagreb 9.0. 7 0; Beograd 18.0. 8.0; Sarajevo 15 0, 4.0; Skonlje 18 0 10; Split 16.0, 15.0; Kumbor 18.0, 11.0 Rab 2 0. 6.0. Solnce vzhaja ob 7.1. zahaja ob 16.30 Luna vzhaja ob 7.5, zahaja ob 15.37. Praga, glava in srce Češkoslovaške, slavi 501etnico otvoritve sedanjega Narodnega divadla. Že v začetku tekoče sezone je ljudski ciklus opernih in dramskih predstav napovedal jubilejne dni slavnega gledališča ob Vltavi. Cela vrsta prireditev, (med njimi ie velika razstava, ki bo nazorno pokazala !e-lo in uspehe tega reprezentativnega češkega odra),, izdanje obsežne zgodovine Narodnega divadla, razna predavanja in prigodni članki v listih in revijah označujejo ta častni jubilej. Češki narod je v svojem narodnem značaju srečno uravnovesil razum in čuvstva. Pri njem ni pričakovati naglih čuvstvenih perturbacij in takihle. dejal bi, psiholoških ciklonov, kakor prav sedai sučejo nemški narod. Pri vsej svoji razboritosti, ko jo v narodovem življenju kažeta realistična politika in kulturni civilizein. pa ie češki narod tadi čuvstveno močno dojemljiv in aktiven. O Jem priča češka umetnost, pa tudi tista nežna ljubezen, ki jo kažejo Čehi do preteklosti.. Njihovi muzeji so vzorni — ne; le v Pragi, marveč tudi v provinci. Zadnja stanovanja narodnih prvakov in pesnikov so izpremeniena v muzeje, kamor prihajajo njih častilci s pobožno hvaležnostjo. Ni čuda, če njihova mesta, zlasti Praga. spominjajo na mesla velikih zgodovinskih narodov, ki jim va spoštovanje do preteklosti že v krvi — ne kot breme, marveč kot dokaz kontinuitete narodovega razvoja. Tako moramo razumeti tudi letošnio proslavo petdesetletnice Narodnega divadla v Pragi. Sedanja petdesetletnica Narodnega divadla ie nam reč že drug a. L. 1918., v zar ji narodnega osvobojenia. je Praga demonstrativno slavila oOletnico polaganja temeljnega kamna za Narodno divadlo. Tedaniih majniških 9lav-nosti so se udeležile tadi mnoge delegacije s slovanskega iuga. Premotrimo tedaj zgodovino tega krasnega gledališča, ki ob niem šumi Vltava, simbolna reka češkega naroda. Že 1.1845. j>e 140 čeških mož s Palackym na čelu zaprosilo koncesijo samostojnega češkega gledališča v Pragi. Dotlej je bila češka Talija boli redek gost v Stanovskem gledališču, kjer se je bahavo šopirila nemška beseda. Prošnja ni obrodila pričakovanega uspeha, vendar imela V6ai to dobro posledico, da je Stanovsko gledališče dobilo posebnega češkega hr tendanta. L. 1850. se je ustanovil odbor za zgradbo češkega Narodnega gledališča v Pragi, ki je pričel zbirati denar s slovečim geslom, v čigar znamenju, je zras.'a krasna nalača ob Vltavi: »Narod sebi«. (Ta izood-budni napis še danes opominja z gledališča k zavest', kai je narod dolžan samemu sebi.) L. 1852. }e bilo na današnjem m? aa odprli. Za ravnatelja i? bil izmed kandidatov izvoljen najboH. netični med njimi: trgo-vec Lieeert. L. 1866. je gledališko društvo prožilo akciio za postavitev definitivn^ga Narodnega gledališča. Zmagal je načrt arhitekta Zitka in 16. maja 1868 so položili z velikimi manifestacijami temeljni kamen. Za orvega umetniškega ravnatelja je bil imenovan J. J. Kolar, za kapelnika Bedrich Smetana. Akcija na. ni uspevala tako, kak Dr bi-, bila morala, in sicer samo zaradi hudih prepirov med staročebi in mladočehi. Ti nrepiri so se. prenesli tudi v gledališko društvo in ovirali vsak večji razmah. Stoprav 1. 1876. je, bil dosežen sporazum, 1. 1881. je stopilo v akcijo novo društvo in šele pod njim so jeli igrati v še negotovem poslopju Narodnega gledališča. Otvorjeno je bilo 11. iunija 1881 s Smetanovo »Libušo«. slavnostna otvoritev pa bi se imela izvršiti šele v septembru. Toda 12. avgusta j? izbrjhnil v novem poslopju požar in ga do malega uničil. In glej. kaj ie storil zaveden narod: v štirih tednih je zbral nov milijon, v poldrugem letu je bilo Narodno divadlo drugič zgrajeno in dne 14. aprila 1883 z »Libušo« slavnostno otvorjeno! Novo gledališka poslopje je dobilo mogočno vnanjo in notranjo obliko, kakor jo ima še danes. Največji kiparji in slikarji so se potrudili, da bi hram češke Tali je dobil res reprezentativen značaj. Mvslbekova, Wagner-jeva, Alševa, Brožikova, Hvnaisova, Lieb-scherjeva in Zemiškova dela krase ta tenr ( oelj češke besede. Čeprav morda arhitektura Narodnega divadla ne ugaja sodobnemu okusu tako, kakor je presenečala prednike, ie vendar češki narod ponosen.na to svojo stavbo in Praga šteje poslopje Narodnega divadla med svoje največje novejše arhitektonske. zanimivosti. Velik napredek ie omogočilo Narod, di-vadlu osvobojenje. Po prevratu so ga združili s Stanovskim gledališčem, ki je zdaj postalo podružnica Narodnega gledališča za dramske predstave. Dne 6. novembra 1920 so se v tem gledališču pričele češke predstave. Mlada republika pa je bila morala plačati nemškemu društvu kot lastniku Stanovskega gledališča visoko odškodnina in so še danes deljena mnenja o tem, ali ne bi bilo bolje, če bi se za ta denar zgradilo preprosto. a naimoderneje opremljeno dramsko gledališče. L. 1930. ie Narodno gledališč* prevzela država. Danes ie v teku akcija, da narod zopet pomaga sebi in ei zgradi kot spomenik svojemu osvobojenimi drugo reprezentativno Narodno gledališče. Nedvomno je, da bi le - to ustrezalo današnji veliki Pragi, ee bi imelo dobro vodstvo. Zakaj, kon-kurenea med gledališči je danes huda; češko gledališče ni več samo eno, marveč jih je v Pragi že lepo število od Vinogradskega mestnega gledališča tja do Burianovega in Osvobojenega teatra. V teh petdesetih letih je imelo Narodno gledališče v Pragi velik vpliv na češko kulturo. Njegovo delovanje bi lahko pregledno raz delili v tri razdobja, katerih vsako predstavlja v operi in v drami po ena vodilna osebnost. V operi je najprej razdobje ravnatelja Fr A. šuberta. ki sicer ni imel ved no srečne roke (tako so šele uspehi Smeta novih oper na Dunaju izpodbudili Sjberta k večjemu uvaževanju Smetane), vendar pa 'e vodil gledališče tia do 1 1900 S tem letom. se začenja razdobje Kovarovica ki trn ia do 1. 1921 V primeri s Šubertom je Ko varovic dosezal večje reproduktivrv uspehe, orogramatično pa v operi ni presenečal Z 1. 1921 je prevzel vodstvo opere Ostrčil ki io vodi še danes PosvJča znatno pozornost ^m dani in domači operni prodnkriji sploh nedtem ko n pr iugoslovenska gledaliSks rlasba nima v niem pow»bneaa oriiatelia Tako je značilno, da Narodno divadlo nima v repertoarju niti mega i igAslovre miera Bučarjeve operete »Študentje smo« po libretu Metke Bjčarjeve. v režiji g. V. Skr-bmška in pod taktirko g. Herzoga. Krstna oredstava je bila lani na Šentjakobskem odru v Ljubiiani. Libreto je šibek, dokaj razkosan; največ so vredni še kuoleti itd., seveda z lahke zabavne strani golega razvedrila želine sedaniosti. Taka je tudi na iazz obrnjena glasba Danila Bučarja. Prizvoki tnanih melodij nam udarjajo na uho: vmes »šlageriic, ki se hitro primejo ušesa Zabava ie seveda tu in zunanji uspeh tjdi V gledališču ie bilo nekako živahno; polhe >e bilo sm-ha. aplavza, klicanja pred zastor vencev in f vetja Sai sta prem'0'-' nrisostvo vala tudi libretistka in komponist. Včasih '"ramo š* slabše tuje blago: to je vsai naše Režiser g V Skrhinšek in dirigent g Her rog sta se lotila domačega dela z vso volj > da mu nomoreta na noge Storila sta vse kar sta mogla Tudi igrale' so se potrudi! v okviru teksta in glasbe pa orkester, zboi komparzeriia. vs>^ ie biU z vnemo na delu Vaih--? bo onereta še večkrat napolnila »de. lališfe Posamezni liki so m-vilo delani. V 'leVater* »toniio boli v ospredie To vdia tud' dasbeno <5olisti so dobro pel? in igrali drorai vsi Od? fTvod'?era i< igrala in pela mlado zali iblieno Nado S°nčarievo. gdf Barb-feva ns »nako Nino. Njuna partnerja akademika Živka in Sada sta podala gg. Da Novi grobovi V Svečini je umrl včeraj zjutraj, zadet od srčne kapi ondotni šolski upravitelj Josip Berce. Pokojnik je bil star šele 45 let. Doma je bil z Dornfceirga in je dalje časa služboval v Oseku na Primorskem. V Jugoslavijo je pribezal 1 1928 in mu je bilo kot vzornemu učitelju poverjeno upraV teljstvo narodne šole v Svečini pri Mariboru. Bil je zgleden narodnjak in prvovrsten pedagog, Sokol, telovadec, prosvetar, skratka: piravi narodni učitelj, kakor jih želimo imeti mnogo, mnogo. Ob njegovi krsti žaluje za njim vdova gospa Roza iz rodbine Tomažičeve in dva sinova. Pogreb bo jutri ob S. Nepričakovano je ugrabila smrt tudi g Josi-pa V i d e m š k a, trgo-vca v Mariboru. Pokojnik je bil iz ugledne celjske družine, ki je že v svetovni vojni utrpela najbrid-' kejšo izgini:o s smrtjo i-zredno nadarjenega sina Arka. Tudi Josip je mnogo prestal"v vojni, bil je rezervni kapeta.n I. stopnje. Pokopali ga bodo danes ob 15.45 na Po-brežju. V ljubljanski bolnici je po daljšem trpljenju umrl g. Avgust P e č n i k, zasebni uradnik. Pogreb bo jutri ob 16. izpred l>al-niške mrtvašnice k Sv. Križu. Bodi pokojnim ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vsak naročnik „JUTRA(i — /c zavarovan — — za 10.000 Din! — Repertoar MARODSKflA GLEDALIŠČA V LJUBLJA.VJ DRAMA. Zaddek ob 20. Sobota, 18.: Praznik cvetočih češenj. Premiera. Izven. Nedelja, 19. ob 15.: Okence. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Zadnjič v sezoni. — Ob 20.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cene. OPEKA. Zač-dek ob 20 Sobota, 18.: Tosca- Gostujeta ga. Zinka Kun-Čeva in g. Ivan Franci Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. ob 15.: Turške kumare. Izven. Znižane cene (dramska predstava). — Ob 20.: Traviata. Izven. Tri dramske predstave v enem dnevu. Napor, s katerim skuša sedanje vodstvo rešiti ljubljansko gledališče iz težavnega položaja in vzorno požrtvovalnost dramskega ansambla, najbol; označuje nedeljski repertoar. V nedeljo bo namreg imela drama tri predstave: popoldne ^Okence« v dramskem poslopja, »Turške kumare« v opernem, zvečer pa »Sveto Ivano« v dramskem. V analih našega gledališča je to pač poseben primer, ki je vreden, da opozorimo nanj, saj nam prepričevalnejše nego karkoli drugega kaže veliko življenjsko voljo našega gledališča v sedanjih izjemno težkih razmerah. Za »Okence« veljajo izredno znižane oene od 5 do 15 Din, ker bo to poslednja predstava tega dela. Premiera Klabundove igre v petih slikah »Praznik cvetočih češenj« bo v drami danes. Glavne uloge prekrasne drame, ki je napisana po stari japonski igri iz devetega stoletja, so naslednje: učitelja Genza igra g Gregorin, njegovo ženo Tonani ga. Marija Vera. tiranovega kanclerja Matsuo g. Debe-vec, tiranovega vazala Gembo g. Skrbinšek, Chiyo ga. Šaričeva, Kotaro ga. Vida Juva-nova in mladega mikada učenca Kwana g Jan. V ostalih ulogah nastopijo gdč. Kuk-čeva in Slavčeva ter gg. Plut. Potokar m Sancin. Režija je Debevčeva. Klabundove igre so imele na našem odru vedno velik uspeh; predvsem opozarjamo na ogromen uspeh »Kroga s kredo i. Prepričani smo, da bo imela tudi ta drama isti uspeh. Predstava je izven abonmaja. V opernem gledališču bodo igrali v nedeljo ob 15. prvič »Turške kumare« z gg. Cesarjem in Kraljem v glavnih ulogah. Opozarjamo prav posebno na ta edinstveni primer goste z dežele, da napolnijo hišo in se enkrat od srca nasmejejo Za predstavo veljajo znižane cene. »Tosca«. Dr3vi ob 20 bodo- peli v naši operi Pucciniievo »Tosco«. Naslovna ulogo poje ga. Zinka Kunčeva iz Zagreba, tenor sko partijo Cavaradoesija pa g. Ivan Franci. Barona Scaipio poje g. Primožič. Angelotti-ia g. Janko, cerkovnika g. Zupan. V ostalih ulogah gg. Rus Joško. Mencin. Sekula in ga Spanova. Dirigira kapelnik Neffat, režija ie Primožičeva Predstava je izven abonmaja, veljajo znižane operne cene. Opera »Traviata« se ponovi v premiereki zasedbi to nedeljo zvečer v operi, izven abonmaja. Je to prva lepriza opere, ki je na premieri tako odlično uspela. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Začetek ob 20.15. Sobota. 18.: Deseti brst Nedelja, 19.: Deseti brat. ★ Posetite ? soboto in nedeljo Šentjakobsko siedahšfe. Igrala * bo predvidoma zadnjič v sezoni prekrasna narodna igra »Deseti hrat« s Košakom v naslovni ulogi in Bučarjem kot K rja vi jem Dober humor, lepo oet-ie in krasna scenerija Jurčič je s tem svo-Sportski List« med vrsticami marsikal ramignil! V Beogradu BSK : Gradjanskl ESK velja že dolgo za nekronanega letošnjega prvaka, če postavi jutri še piko na »i«, bo z 29 točkami za vse nedosegljiv na prvem mestu. Naloga mu ni prelahka, ker je Gradjanski v dobi renesance, tn če nastopi kompleten, je že sedaj vsega uvs- Derby drugega razreda Jutri dopoldne se odigrata na igrišču Hermesa dve p; venstveni tekmi ljubljanske,ja drugega razreda, kot prvi par nastopita ob 9.30 Mars : Korotan, ob 11. pa Jadran : Reka. Po dosedaj odigranih tekmah sodeč bona obe tekmi odločilni za placement prvaki tega razreda. Dočim gojita Mars in Re-!epo kombinacijsko igro, sta oba druga t, protnika zato bolj borbena in odločnej-• i ; startu, kar posebno velja za Jadrana. "Korotan je v tej sezoni nekoliko popustil, imel je tudi precej smole, da je izgubil že tri tekme ter bo slušal v nedeljo to popra-citi, ker bi ga eventuelni večji poraz potisnil na zadnje mesto. Mars je s svojo prepričevalno zmago prošlo nedeljo nad Slovanom dokazal, da je vreden, da tekmuje v tem razredu, da? i ravno je bil pred pričet-kom sezone dodeljen v drugi B razred. Re-Va, tudi novinec tega -azreda, je dosedaj tdločila vse tekme v svojo korist, posebno pa ie prošlo nedeljo katastrofalno odpravila Grafiko s 6:0, kar ji daje v tej tekmi prednost za zmago. Jadran se popravlja od tekme do tekme. Po slabem startu v sezono, ko je napram Orafiki zgubil obe točki, je z zaporednimi tremi zmagami, dokazal, da m a največje izglede za letošnjega prva-!:a. kar bo dokazal v nedeljski tekmi. 7& obe tekmi je vstopnina minimalna. Službeno lz OZDS prt LNP. Delegira se za prvenstveno tekmo Sloga : Domžale ob 10.15 na igrišču Ilirije g. Pevalek, za pred-tekmo (event.) na igrišču Primorja ob 13. g. Jordan. Namesto zadržanega g. Grozni-ka vrši službo stranskega sodnika pri tekmi Primorje : Jugoslavija g. Martelanc (rez. Mrdjen). ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek pri Siamiču. Priti morajo Starec, Hasl, Ber-torcelj i in II, Zemljak, Slamič, Boncelj, Jež, Jug II, Erman, Rudi, Zemljič. V nedeljo od 12.30 opravljajo rediteljsko službo na našem igrišču gg. Erbežnik, Brodar, Križe, Klančnik. škerlj, Fuks. Rakič, Lov-rač, žorga II, Kariž. Blagajniško službo od 13. naprej opravljajo gg.; Križ, štiglic, Drufovka, Savo, Stanko, Sketelj ml., Gosti-ša, dr. Kosti. SK Ilirija, v ponedeljek ob 20. bo v posebni sobi hotela »štrukelj« diskusijski večer. na katerem se bo razpravljalo o predlogu za reorganizacijo poslovnika sekcij. Načelstva sekcij naj se udeleže omenjenega večera polnoštevllno, vabljeni so pa tudi f?taii člani. Seja upravnega odbora v torek ob 20. v zadnji sobi hotela »Slon«. — J^abkoatletska sekcija. Crosscountry trening jutri ob 10. iz garderobe na igrišču. Zaradi »Teka Uedinjenja« polnoštevilno in točno. JtSK Hermes. Sporoča se igračem naše table-tenis sekcije, ki so bili pozvani v »Jutri. * od 16. t m. zaradi odsotnosti in bolezni nekaterih pozvanih, da se ostali po sklepu npr. odbora ne udeleže izločilnega tekmovanja. — Sekcija začne z rednim treningom danes ob 15. v novi dvorani Franko-pauskega dvora (Reininghaus). SK Grafika, v nedeljo igra naša rezerva ob 10.30 pokalno tekmo z rezervo Koro-tana na Rakovniku. Postava moštva bo v nedeljo v časopisih. SK Mars. v nedeljo ob 9-30 prvenstvena tekma s Korotanom na igrišču Hermesa. Ob 9. morajo bitt na igrišču igralci Zavrl I, Dolinar, Pogačar n, Zavrl II, Krašovec, Klingenstein, Vrhovec, VVohlfart, Zupane, Eurger. Jenko, Humer n, Zupančič. Reditelji Stražišar, Vrhovec II, Pogačar II, stranski sodnik Strah, blagajna Vrhovec I, na Jzer Novak. SK Reka. Jutri ob 8.30 naj bodo na igrišču Ilirije: Torkar, Petrovčič, Kokalj, Sko-čir, Korli, Ciuha, Erjavc, Hladnik. Laznik, Jaka, Rožmanc; na igrišču Hermesa pa ob 10.30: Pikič, Bojan, Nany, Dane, Korle, Drage, Nino, Ane, Broni, Zine, Pino. Reditelji Jože, Košmrl, Pišlar in Miklič morajo biti na igrišču Hermesa ob 8.15. SK Sloga. V nedeljo ob 9.30 naj bodo na igrišču Ilirije: Umek, Mrkvička, Trobec, Zuoančič, Starman I., Starman m., Sen-čar I., Nimkovič, Praunseis, Starman n.( Podrekar. Stranski sodnik Samer. SK Domžale (nogometna sekcija), v nedeljo Igramo prvenstveno tekmo proti Slogi v Ljubljani. Točno ob 8. naj bodo pred pošto (Oset) štiftar. Kovač, Krek, Roman, Može, čad, Janežič, Jovič, Zabret, Bitenc, Anion, rezervi Janežič U, Nace. ž a vanj- vreden nasprotnik. Bodisi že kakorkoli, obe tekmi, zagrebška in beograjska bosta nemara razsvetlili položaj na vrhu tablice. V Ljubljani: Primorje - Jugoslavija, Za našega ligaša je ta tekma naravnost usodepolnega pomena, še pred tedni si niti od daleč nismo zamišljali, da se bo situacija tako nesrečno zasukala, da bo našemu moštvu treba še v zadnjem hipu loviti se za eno samo piko. Izid tekme med sarajevsko Slavijo in Concordio je vendar ustvaril tudi tak nepričakovan položaj. Zato je razumljivo, da se za nadaljnje tekme Primorja zanimajo z nezmanjšano napetostjo v Sarajevu, morda še bolj kot mi v Ljubljani. In če se zanimajo, gotovo se ne omejujejo na pričakovanje dogodkov s pre-križanimi rokami. Neizvestnost glede sodnika, ki naj sodi to tekmo, samo dokazuje, d?, so naša ugibanja točna Borba za kulisami ni nič manj intenzivna kot bo ona na zeleni trati. Jasno je, da je pod vsemi temi okolnost-mi naraslo tud zanimanje pri naši publiki za to tekmo do vrhunca. Gotovo je, da se bo z v?o silo založila za naše moštvo in mu nudila vso moralno oporo, kot jo v tako odločilnem momentu potrebuje. Pozdravljamo prvi letošnji prihod Jugoslavije v Ljubljano. In želimo, da bi se njena bitka z našim predstavnikom v ligi razvijala in končala v strogo športnih mejah, pa najsi bo sreča mila temu ali onemu! * Prodaja vstopnic je pri tvrdkah Baraga v nebotičniku in Banyai na Miklošičevi cesti. TKD Atena. V nedeljo ob 9.30 trening na našem igrišču, obvezen za vse članice. Vremensko poročilo s Kofc od 17. t. m.: Snega 60 cm, smuka prav dobra. Celjski nogomet. V nedeljo 19. t. m. ob 14.S0 bo na Glaziji v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in Jugoslavijo. Zanimivo tekmo bo sodil g. Ober-lintner iz Laškega. Tekme rezervnih moštev za pokal Ilirije. (Službeno.) Ker je slabo vreme onemogočilo odigranje drugega kola v nedeljo 12. t. m., se igra isto v polnem obsegu v nedeljo' 19. t. m. Igrajo ob 8 30 na igr. Ilirije Reka : Slovan, sodnik g. Kušar, služba g. Dorčec, ob 10.30 igrišče Korotana Korotan : Grafika, sodnik g. Galič, služba g. Skalar. Tekma Ilirija I. : Ilirija H. se igra v torek ob 15. Igra se ob vsakem vremenu, v kolikor drugače ne odloči službujoči odbornik na licu mesta. Igrati je točno ob določenem času. Sokol Jugoslovensko Sokolstvo v Ameriki danes še ni združeno enotno v Jugosloven-skem sokolskem savezu, ker spadata vanj samo župi v Chicagu in v S*in Franciscu. Poleg teh žup pa obstoji še cela vrsta društev v Zedinjenih državah, ki še niso prijavila svoj pristop ▼ savez. Ne smemo pa pozabiti tudi sokolskih društev v Južni Ameriki, v Buenos Aires, La Paternal, Rio de Janeiro itd. Dosedanja raztresenost po-edinih društev je imela za posledico, da je mnogo med njimi prenehalo s pozitivnim delom in le še životarijo. Tako je bil ustanovljen Srpski Sokol v Omahi, Jugoslovenski Sokol v Galvestonu v državi Texas. V območju sedanje chicaške župe je 11 društev, ki so svoj čas pridno delovala, da-nes pa ne kažejo pravih znakov gibanja. Naloga novoustanovljenega saveza bo, da vzbudi k novemu delu vsa ta društva in jih združ' pod svoje okrilje. Snuje se že nova, tretja župa v Novem Yorku, ki bo vezala tamošnja jugoslovenska društva. Lahko bi se ustanovila tudi posebna južnoameriška župa, ki naj bi na ta način postala tudi član JSS za Ameriko. V nekaj letih se bo jugoslovensko Sokolstvo v Ameriki tako reorganiziralo in okrepilo, da bo štelo okrog 50 do 60 sokolskih edinic, kar bo prav lep uspeh organizatornega dela. Prvo jugoslovensko sokolsko društvo, ustanovljeno v Ameriki, ie bil Dalmatinski Sokol v Chicagu 1. 1906. Na Tihem oceanu je sledilo kot prvo društvo r Oaklandu, ki še danes prav krepko deluje in tvori jedro pacifiške župe. Tudi nekaj slovenskih društev je tam, ki še niso javila svojega pristopa v novo osnovani savez. Glavno glasilo nove organizacije je »Sokol«, ki izhaja v St. Luisu in prinaša v vsaki številki vedno več gradiva za društva. Prepričani smo, da bo ameriško Sokolstvo kaj kmalu poiskalo tesne vezi s Sokolstvom v domovini in tako pripomoglo k tesnejšim zvezam Jugoslavije z ameriškimi rojaki vobče. Sokolska župa ljubljanska. Včeraj je umrl v Ljubljani zadnji soustanovitelj Južnega Sokola in Sokolstva na našem jugu br. Peter Grasselli v 93. letu svoje starosti. Pogreba blagopokojnega brata, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 14.30 izpred mestnega magistrata, se bo udeležilo Sokolstvo kor-porativno s praporom Ljubljanskega Sokola, kjer je bil pokojnik čflan- od vsega po-četka, in z godbo Sokola I. Pozivamo članstvo naše župe, predvsem pa članstvo ljubljanskih in okoliških društev, da se pogreba udeleži v čimvečjem številu. Zbirališče članstva v kroju bo ob 14. uri pred Narodnim domom, župna uprava. Sokolska četa Zalog priredi drevi ob pol 20. pod okriljem ZKD predavanje o sodobni Nemčiji s skioptičnimi slikami. Predaval bo g. dr. Stojan Bajič v osnovni šoli. Prosvetni odsek sokolske čete v Ko-zarjah priredi drevi ob pol 20. v telovadnici prvo predavanje združeno s članskim družabnim večerom. Predava g. Val en tin-čie o »Problemu manjšine na Primorskem«. S tem se začne predavalna sezona v letošnji poslovni dobi, zato vsi člani toplo vabljeni! Sokol Tržič. Pod okriljem ZKD se bo vršiilo predavanje o Japonski s slikami v Sokolskem domu. Predavanje bo danes ob 15. Vabimo! Sokol Cerknica. Jutri ob 16. se bo vršilo pod okriljem ZKD predavanje o narodnogospodarski politiki. Predaval bo g. dr. Alujevič Branko. Sokol na Viču priredi v soboto 18. tega meseca ob 31. v Sokolskem domu pod okriljem ZKD m Kluba jugoslovenskih primorskih akademilvO-v prosvetni večer s predavanjem dr. čennelja in s celotnim sporedom, ki se je izvajal 10. t. m. v jjub-Ijanski operi. — Dramski odsek pa ponovi v nedeljo 19. t. m. ob 20. FMižgarjevo narodno igro »Divji lovec«, ki je že pri premieri dosegla popoln uspeh. Pridite! Oder sckolskega društva v_ Preserju priredi v nedeljo 19. t . m. ob 15. Vomber-gerjevo trodejanko »Voda«. Zveze na vse strani jako ugodne. Odbor. Sokol Sovodenj. Naši igralci so v nedeljo 12. t. m. igrali tridejanko »Mekselj«, ki jo je iz nemščine prevel Ivan Cesar. Dasi je igra za podeželske igralce težka, je bila kljub temu prav dobro podana in je prav zadovoljila mnogoštevilno občinstvo. Za nedeljo 19. t. m. pa je nas povabilo sosedno društvo v Gorenji vasi, da pridemo k njim gostovat. Postani in ostani M n ZAHVALA »Naprednost« vzajemno podporno društvo reg. pom. blagajna v Mariboru, mi je takoj kulantno izplačala posmrt-nino, za kar se najvljudneje zahvaljujem in isto najtopleje priporočam. 12063 JOSIP NABERGOJ. ka-LE-FLUID Prt oslabljenih živcih UitPttjenjOfcti in polni nevroeteniji se utporsMja »KA-LEFLUID« — R&ijotoSki etetrakt iz žirtj«nj« wn« žl-eze' močne ta zdrave iivalii. — »Kalefluid« krepi delovanje «*eh iaMcvatoi h SiPi. Joči živčni 6i*f"Jn im krepi organizem. — Brezplačno pijemo detaji.no titeraf.ii.ro, zahtevajte: Beograd, Sleguševa 5, Miloš Markovič. — »Kalefluad« se pro-daj« v lekarnah in tlrogerijah. — 0«Mhr. "d mta. M>6. pol. in na.rod.neg« zdravja S. br. 5300 od 23. marca 1!>32. 1. Eli I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod AVGUST PESNIK privatni uradnik dne 16. t. m. po dolgi mukapolni bo-, lezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zasnal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. novembra 1938 ob 4. url popoldne Izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. nov. 1SS3. 12058 ŽALUJOČI OSTALI. Obiina Ljubljana . Mestni pogrebu t a vod Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 20. ter jutri ob pol 16. in ob 2Q. ve-lefilm »Pod lažno zastavo«, kulturen film ter veseloigro »Ri.mbo e.vpress« GORENJI LOGATEC. V nedeljo se je vrnila v Sokolskem domu proslava Ganglo-ve i^tdesetljtnice, nato pa martimovanje, pri katerem je prišla zlasti mladina na svoj račun. — Te dneve dobimo dokončno priključitev velenjske elektrike na naše omrežje. Dela pa zelo ovira slabo vreme. RUSE. V nedeljo 12. t. m. je gledališki odsek Sokola z uprizoritvijo »Turških kumar« »tvoril sezono. Igra je v režiji br. Dolfeta Pečarja dobro uspela iittefa so tiromalične in iBVirjse harmonike itd -ffBHOTj MEZKACJM KATA10C- T /OOMtCA GlASfllL !fl HAQM0ftlK *ilNELc HEROiP 'MD.^S.MARlBORtt "" ! Začetnikan: damo bmplačno g pis -nen! pouk v s viraniu' " l($\4y GIBBS pomlajuje svoje milo za britje in ustvarja iz njega idealen izdelek. PuSica nič več ne oksidira. GIBBS je kreiral novo čvrsto pušico iz ba-kelita redke elegance. Odslej imate milo za britje vedno čisto, praktično in ekonomično, ker ga zamorete porabiti do kraja. Za tako pušico zamorete takisto dobiti vložek (rezervo). f Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi oče, brat, svak itd., gospod JOSIP BERCE ŠOLSKI UPRAVITELJ V SVECLNI sinoči nenadoma preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. novembra ob 8. uri na tukajšnje pokopališče. Prosi se tihega sožalja! Svečina pri Mariboru, dne 17. novembra 1933. ROZALIJA, soproga; BOGDAN in OTON, sinova. 12077 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi oče, mož, sin, svak, brat in zet, gospod Josip Videmšek KAPETAN I. KL. V REZERVI IN TRGOVEC dne 16 novembra po kratkem trpljenju nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. novembra ob 15.45 na mestno pokopališče v Po-brežju. Maribor-Celje-Jelšava, dne 17. novembra 1933. Žalujoče rodbine: VIDEMŠEK, POŠINGER, PIIY-BEL in PETELN. 12078 (pO§Ol! Najnovejše Tungsram barijeve cevi omogočajo znatno izboljšanje radio sprejemov. Kupite torej samo tak sprejema-lec, ki Vam nudi prednosti najmodernejših Tungsram barijevih cevi TUNGSRAM Iz življenja In sveta Smrt za čast Francije Zemeljski ostanki legionarja Brezovskega, prvega češkega vojaka, ki je v svetovni vojni padel na francoski fronti, na častnem odru v praški Mestni hiši V največji radioteleSonski postaji na svetu Nevidna mreža obkroža našo zemljo Ce stojiš v oddajnem prostoru angleške brezžične postaje v Rugbvju, največje na svetu, boš doživel marsikateri čudež, ki i si ga ne boš mogel pojasniti, če si zelen laiiik. Iz zvočnikov ti bodo n. pr. zveneli od leve in desne negibni, monotoni glasovi oseb. ki si brezžično telefonirajo med celino in celino, toda besed ne doš razumel. Z ffen;alno aparaturo, ki jo vključijo med oddajnik in sluš^lo. se posamezne besede namreč tako pokvečiio. da ne more noben nepoklicani človek razumeti _ njih smisla razen obeh oseb, ki govorita, in absolutno zanesljivih operater i ev na obeh izhodnih postaiah. Po tem sistemu je zajamčena tainost na i preprostejših. kakor tudi vele važni h medvladnih in diplomatskih radiotelefonskih pogovorov. Toda ta ta most je zajamčena še na drug načm. ki skrbi obenem za to. da more brezžična oddaja dosneti s čim večjo močno energiio na določeno mesto. Valovi se tu ne razširi »o v obl;ki krogla na vse strani kakor pri navadnem rad^o oddajanju, temveč iih posebna vznoredna oddajna antena odseva z mnogokratno oi^čitvijo v določeno =mer. sario oroti zaželieni spre-jnrnrii postaji na drn Vot:h dv.ig proti dmrfemu. n"h vsakokratni. zvez*? n^ ie natančno navpična k v Vofp-ri ^ži sprejemna postaja na drugi polobl' sveta. R.trt^-tska po=t'ija ne rab' samo rad'o-t"lefrvnck::m zve^m med ®t«ln'ini c^linski-rni postajami, temveč posreduje tudi zveze Iz „tret]ega carstva" Volitve in koncentracijska taborišča Taina državna policija v Bremenu je sklemla po volitvah odpustiti iz koncentracijskih taborišč večje število interni-rancev, ki so glasovali za Hitlerjev režim. Dr. Hirschfeld na dražbi Zaradi davčnih zaostankov so nemške davčne oblasti razpisale dražbo 3000 zvezkov obsegajoče knjižnice, zdravniških instrumentov ia pohištva znanega seksualnega raziskovalca dr. Magnusa Hirschfel-da' Učenjak ni mogel zadostiti obveznostim. ker so ga režknovci pregnali tz Berlina. Cerkev in režim V Berlinu so bili suspendirani trije župniki zaradi odoora proti rjavemu režimu. Vsi trije so od'eteli, ker niso v svojih cerkvenih govorih dovolj goreče zagovarjali smenve sedanje nemške vlade. Vistosmerieni Rdeči križ Nemški Rdeči križ bodo v naikraišem času »vistosmeri-P«. t j ga reorgan;zirali na Hitlerjevi podlagi Ustanova bo dob;.!a 'nova pravila, novo vodstvo in bo poslovala drugače kakor doslej Rasna sramota Iz Harburga-VVilhelmsburga poročajo, da so na predvečer nemških volitev zalotili nekega neari.iskega trgovskega pomočnika prT neki 20 letni Nemki. Prijeli so »skrunitelja« in ga izroči,; oblasti, k; ga je zaprla zaradi »onečaščanja« arijske rase V Nemčiji je tudi ljubezen pod državnim nadzorstvom. Rasa in justica Iz Vrat;slave poročajo, da je tožila neka 20 letna prodajalka tvrdke. ki razpeča-va čevlje inšpektorja svojega podjetja, ki je pred letom dni potoval z njo po službenih opravkih in je porabil to priliko, da jo je posilil Ko je prodajalka postala mati, je vložila tožbo proti inšpektorju, in sicer na podlagi ugotovitve vratislavskega profesorja, antropologa von Ekstedta, da kaže novorojenec t;pične ž'domske rasne znake Na podlagi te izjave je sodišče odredilo aretacijo inšpektorja in državni tožilec ga bo obtoM zločina posilstva. s parniki na visokem morju, ki jim kakor s sprejemniki opremljenimi vlaki po vsem svetu in drugim sprejemnim ter oddajnim postajam dvakrat dnevno, ob 10. zjutraj in ob 6. zvečer sporoči tudi natančni greenwiški čas. V vmesnem času je postaja še preobložena z radiotelefomskimi oddajami, pri čemer rabijo poedini oddajniki v različnem dnevnem času zvezam z različnimi stranmi neba. Reuterjeva agencija pošilja svoja poročila stalno v svet, prav tako se ob določenem času oddajajo tudi vremenska poročila. Za Južno Afriko so morali v zadnjem času zaradi dvi.ga zlato-kopnih akcij rezervirati poseben apaTat, ker so bile proge preveč zasedene. Med antenskimi jambori se pasejo krave in ovce, na zunaj nič ne moti pokojne pokrajine okrog oddajne postaje. In vendar je ozračje prenasičeno z elektriko, ki obdaja postajo kakor nevidna mreža preko vse zemeljske oble. Človeški čuti so premalo natančni, da bi direktno opazili to nevidno mrežo, tem bolj pa jo opazijo indirektno. Z neonovim plinom napolnjena tlinka. ki jo držiš v oddainem prostoru. nenadoma ožari. ne da bi bila v neposredni zvezi s kakšnim virom elektrike. Tehniki, ki stanujejo v bližini, vedo po obrlevanju žarnic v svojih stanovanjih, kdaj se oddajajo kakšna poročila in kadar vključijo brzoiavni oddajnik, ki deluje z moetočno energijo 500 k. v in z valovno dolžino 18.750 m. trepetajo vse žarnice v območju več m;lj v ritmu MoTsejevih znakov, avtomobili pred po«tajo pa morejo startati le z naive^io težavo. kpr so jim motorji h-inomg nab:ti z elektriko 'n nočejo reacir^ti na tok v baterijah. To so z"nanii znaki, ki nona^oruipio izžarpvar>o silovitost n"5tevH->;'h odda-irih cevi. Ta sila ie tako v«lika. da premaga 5,1 tako velike zemeljsV" da"ave z hr^-.no ki i,r> poTria-ta le svetloba in elektrika V mikrofonu i7rečeš nozdrfv in v odlom1-'" «ek"nde na« nrMntelj, ki je 20.000 milj oddaljen od nas... £ Ameriško trgovinsko ministrstvo sestavlja statistiko ki ima namen ugotoviti, katere barve so ljudem najbolj priljubljene. Iz kakšnih vzrokov se sestavljajo ti podatki, ni znano. Vendar se je že doslej posrečilo dognati, da ljubijo ljudje ne glede na državno in narodnostno pripadnost najbolj modro barvo. To barvo imaio radi moški in ženske, stari in mladi, bogati in revni. Ugotovitev je zanimiva, ker je dolgo vladalo zgrešeno mnenje, da ima največ privržencev na svetu svetlordeča barva. Pred barvo ljubezni stoji za modro še zelena, za rdečo pa pridejo: vijoličasta, oranžna, rumena in bela. Ameriška statistika nadalje ugotavlja, da prijajo vsem ljudem na svetu čedalje bolj medle barve. Iz tega sklepajo Američani, da se človeštvo polagoma stara. NEKAJ ZA VSE da ginevajo golobi v Benetkah v množicah in da ni mogoče ugotoviti vzroka njihovega umiranja; V nekem staroegiptskem papiru nahajamo zanimivo presodbo otrok na dan rojstva; če reče novorojenec »ni«, pomeni, da bo živel, če reče »mba«, bo kmalu umrl. Povprečna množina sline, ki se izloči na dan, znaša 1 do 2 litra. Doživljaji Hedinovega sodelavca V Stockholm se je vrnil dr Ambolt, ki je kot član Hedinove ekspedicije za dolge mesece izginil v Notranji Aziji. Sven Hedin je bil opremili že rešilno ekspedi-cijo, ko je prejel prvo vest o njem. Dr. Ambolt se je že v maju 1932. na meji med Tibetom in Turkestanom ločil" od svojih tovarišev. Z vel ko karavano je hotel prehoditi tibetsko visoko gorovje in se vrniti potem mimo proslulega potujočega jezera Lop Nora v Peking. Toda strašno deževje, mraz, ki je dosegel do 40 stop. pod ničlo, preredko ozračje v višini 6000 metrov so mu prekrižali prvotni načrt. Živali so začele poginjati druga za drugo, nekateri spremljevalci domačini so pobegnili, dr. Ambolt, ki je zagrizeno vršil svoja znanstvena opazovanja, se je moral končno obrniti v Turkestan. Pri tem je moral ostaviti v Tibetu večino prtljage im instrumentov ter svoje znanstvene zapiske petih let. Pomožna ekspedicija pa je te dragocenosti pozneje za srečo utegnila rešiti. V Daiai Kurganu v Turkestanu je sestavil pogumni učenjak novo ekspedicijo, a v Vzhodnem Turkestanu je vladal guverner, ki mu je začel delati velike težave. Dolge mesece je moral Ambolt čakati brez zveze z zunanjim svetom na dovoljenje za nadaljevanje poti. Med tem je izbruhnila revolucija in nenadoma je prejel dovoljenje, da sme naprej, z obeh strani, s strani guvernerja in vstašev Toda to ni šlo brez kakšne majhne zapreke. Nekega dne se je zbralo pred njegovo hišo celo kakšnih 500 ljudi, ki so hoteli gledati, kako bodo revolucionarji Švedu odsekali glavo. Vendar pa mu tega niso storili in so mu na nadaljnji poti celo pomagali. V Hotanu so mu priredila vojaško parado in tamošnja vlada ga je podprla z vsem potrebnimi, celo z denarjem. Seveda so storili to malo z namenom, da bi Angležem poročal, kako dobro so ga sprejeli. To željo pa je Ambolt izpolnil z veseljem, kajti dala mu je priliko, da je mogel civilizirani svet obvestiti, da še živi. Šele 16. avgusta je dosegel mesto Leh, kjeT mu je bilo mogoče oddati brzojavko. Z odstopom je zagrozil 1 i ' ^ - te' - : iSP^BH .......... fzgam f Mn Artur Henderson, predsednik razorožitvene konference v ženevi 400 let kakava Kolumb je odkril kakao kot pijačo pri Indijcih Zapadne Indije, ko je prišel Cor-tez v Mehiko, so bila kakavova zrna uradna — valuta. Kralj Montezuma je imel kakao tako rad, da ga je popil do 50 čaš na dan. Pred štirimi stoletji so Spanci to pijačo prinesli tudi v Evropo, a še 1. 1657. je bila za London nekaj novega Kraljica Ana je kakao napravila za modno pijačo. V 18. stoletju se je osnoval klub »Cocoa-Thea«, v Katerem so pri srebanju sladke pijače kmalu začeli igrat* hazardne igre. Sloviti Walpole poroča, da so posamezniki pri teh igrab izgubili do 180.000 funtov šter-lingov n& en sam stavek. Na zadnji svetovni konferenci pridelovalcev kakava so ugotovili, da je v početku našega stoletja zadostovalo še 100.000 ton kakavinih zrn za svetovno potrošnjo, 1. 1922. pa se je kon-sum povečal že na 400.000 ton Kakao je bil v ostalem prva med sorodnimi pijačami (kava. čaj itd.), ki je dospela v Evropo. PRAVKAR JE 1ZSLA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE m gyEju z naslednjo vsebino: Slika na ovitku: I MRE GOTH: DEKLE Z NAPRSNICO Naslovna slika: JOS. KLAD-NIK: »ZIMA SE BLIŽA« (lesorez) Priv. doc. dr. B. škerlj: KAKO POJMUJE SODOBNA ANTROPOLOGIJA ČLOVEŠKE RASE Moderatus: MARTIN LUTHER (s slikami) Leo G e r w i 11 e - B e a c h e: TRAGEDIJA V PREPADIH ANDOV (s sliko) Dr. Pavel Brežnik: PROF. DR. HENRY SUZALLO (s sliko) NAŠ JEZIK (D) Marijana 2eljeznova-Ko- kal j: IZ MINIATUR SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Vladimir Bartol: VAMPIR STAROST ROKOPISOV SVARILNI UDARCI ELEKTRIČNEGA TOKA Dr. Fran Novak: S SMUČMI NA MONT BLANC (s slikami) Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s slikami) ČLOVEK IN DOM (s slikami) ZA MISLEČE GLAVE ŠAH PROZORNE CIGARETE KAKO DOLGOČASIMO SOČLOVEKA? FOTO AMATER ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. »ŽIVLJENJE EN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva nI. 6. 50 letnica prve podmornice Thorsten NordenSelt, izumitelj podmornice in Bazilij Zaharov Letos obhajajo na Švedskem 50 letnico prve podmornice. Po mnogih neuspelih poskusih za gradnjo podmornic se je posrečilo švedskemu inženjerju in tvorničarju orožja Thorstenu Nordenfeltu 1. 1883 konstruirati prvo podmornico, ki so jo spustili v morje v Malarseeju pri Stockholmu. Nordenfelt je imel velike tvornice za izdelovanje orožja v Angliji in je bili eden najodličnejšrih konstrukterjev ter iznajdi-teljev svoje dobe. Njegova podmornica je merila v dolžino 21 m, v širino pa samo 3 m in je obsegala 60 ton. Potopila se je lahko 17 m pod vodo ter je bila opremljena s strojem, ki je proizvajal 100 k. s. Pod vodo je vozila z brzino 4 vozle na uro. Imela je na vna-nji strani torpedo, ki se je dal odstreliti z mehanično pripravo. Posadka te podmornice je bila majhna: 3 možje so se lahko držali pod vodo 6 ur. Namestu peri- 32 krat poročena Izabela Harry Sut, predsednica Zveze za varstvo ženskih pravic v Kansasu, je imela pred kratkim predavanje, v katerem je dejala, da se ženska šele v drugem ali tretjem zakonu počuti dobro, marsikateri pa se nasmehne sreča šele v osmem ali devetem zakonu. Rekord po tem naziranju bi pripadal pač pokojni abesinski cesarici Taitu, ki ji je bil cesar Menelik že 32. mož. že z 12 letom se je poročila z nekim nosačem vode, a se je kmalu ločila. Potem je šJa iz rok v roke, dokler je ni zagledal Menelik, s katerim je živela 20 let v srečnem zakonu. DOBRO JE ČE VEŠ... da je v Moskvi umrl eden največjih ruskih sodobnih odrskih slikarjev, Ignac Ig-natijevič Ni vinski j; da je obhajal znani francoski zdravnik in učenjak dr. P. Gueniot te dni svoj 102. rojstni dan in je ta dan delal v knjižnici Medicinske akademije; da je policijsko ravnateljstvo v Kalkuti izdalo odredbo, ki zabranjuje zaposlitev deklet v barih in zabaviščih; da je nastala na angleški ladji »City of Kairo«, ki je bila zasidrana v Port Saidu, eksplozija, ki je ubila enega častnika in štiri mornarje; da bo poljska vlada s 1. januarjem 1934 ukinila vveekend. ki je doslej veljal za državne urade, mestne občine, banke in druge ustanove: da je te dni dosegla polnoletnost druga najimovitejša ženska v Ameriki, princesa Mdivani, ki je s tem podedovala svoj delež 20 milijonov dolarjev, katerega ji je bil določil za doto njen pokojni oče F. W. Woolworth. Vreme in ljubezen Zanimiva pravda in še bolj zanimiv pravdorek na podlagi izjave vremenske postaje Neka madžarska vzgojiteljica je tožila trgovca z dežele da ji je obljubil zakon, jo° pod pretvezo te obljube zapeljal ter zmanjšal njeno sposobnost za možitev Biia sta že oklicana. nekaj dni pred poroko pa je pnšel trgovec iz province v Budimpešto, kjer sta skupno kupila pohištvo, obleko, perilo in dri go kar spada v novo gospodinjstvo. Zvečer po nakupu sta šila v cirkus, iz cirkusa pa v mestni gozdič. Tam sta sedla na samotn , klop. Ponoči je ženin odpotoval in pisal nevesti, da si je rwem'sl;1 tei jo noče za ženo. Male knjige velikih mož V washingtonski državni knjižnici hranijo majcene knjige, dela Sha-kespeareja, Danteja, Kanta in Svetega pisma, Id se lahko čitajo samo s povečalnim steklom Obtoženec je izjavil, da je tožiteljici res obljubil zakon, a prisegel je tudi, da se neveste niti ni dotaknil. Tist večer, ki ga opisuje nevesta v svoji tožbi, da je postala žrtev njegove vsiljivosti, sploh ni bil nikjer Res je, da je potrosil kakšnih 1200 pengov za opremo stanovanja, toda ko je razmišljal o značaju neveste, si je rekel, da je boljše, če jo pusti, ker je imel vtis, da ga ne ljubi ampak da se ga oklepa samo iz koristoljubja. To izjavo je trgovec podprl z dokazom, da tisti dan, ko ga dolži b'vša nevesta usodnega koraka, sploh ni bil v njeni družbi. Kolikor se ve spominjati je bilo ta dan hladno vreme in ie deževalo. Nevesta pa pravi, da je biJ krasen dan, da je sijalo sonce in da je bilo nepopisno lepo posebno ob 10. zvečer, ko jo je ženin poljubili na čelo. Ker sta si trditvi nasprotovali, je sodni dvor sklenil vprašati meteorološko postajo, kaikšno vreme je bilo usodnega dne ob 10. zvečer. Vremenoslovci so izjavili, da je takrat dopoldne deževalo, popoldne je bilo lepo in milo, zvečer ob 9. pa so se odprle zatvornice na nebu io je lilo do U. kakor iz škafa. Na podlagi te iziave je sodišče resigni-ralo na nadaljnje dokazovanje obtoženke. Izjavilo je, da je v takšnem vremenu izključena situacija, kakor jo je tožiteljica navedla v tožbi. S tem je bila zadeva v prvi instanci zaključena, tožiteljica pa z njo seveda ni zadovoljna in pravi, da bo gnala pravdo dalje. skopa je imela podmornica nekakšno stekleno kroglo, po kateri se je orientiral kapitan. Podmornico je kupiila Grška, nakar sta naročili Turčija in Rusija vsaka jx> dve enaki podmornici. Nordenfelt je prodajal svoje izdelke iz angleških tvornic raznim deželam, njegov najboljši agent pa je bil Bazil Zaharov. Ta človek, ena najzagonetnejših figur v oboroževalni industriji, je bil tedaj v veliki stiski Prišel je nekega dne k Nordenfeltu in ga prosil, naj ga sprejme v službo. Šved mu je ugodil. Zaharoy je odpotoval najprej v Španijo, od tam pa v druge države. Vrnil se je z velikimi naročili in je zaslužil z njimi milijone. Pozneje se je osamosvojil, nikoli pa ni pozabil Norden-feita in početikov svoje kariere, ki ga je povzdignila med najimovitejše ljudi sveta. Angleško ruski odnosi "t /r V. ; . ■ /m 4 Lord Chilston izroča Kalininu svoje po varilne listine Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za lOjOOODin! — VSAK DAN ENA Zanimiva slika r M'?d delom., Na razstavi.., » * OSREDNJI PRODAJNI URAD V STRAŽIŠCU javlja žalostno vest, da je njegov družabnik, gospod JAKOB BAJŽELJ POSESTNIK IN TRGOVEC danes umrl. Blagopokojniku bo ohranil urad trajen in hvaležen spomin. V Stražišču, dne 16. novembra 1933. 12068 sit. in žim. zadruga, Valentin Benedik. GASILSKA ČETA STRAŽIŠČE javlja žalostno vest, da je njen ustanovitelj, dolgoletni predsednik, gospod JAKOB BAJŽELJ POSESTNIK IN TRGOVEC V STRAŽIŠČU danes umrl. Blagopokojniku bo ohranila četa trajen in hvaležen spomin. Stražišče, dne 16. novembra 1933. 12067 UPRAVA. SOKOLSKO DRUŠTVO STRAŽIŠČE javlja tužno vest, da je njegov ustanovitelj, bivši starešina, brat JAKOB BAJŽELJ POSESTNIK IN TRGOVEC danes umrl. Zvestemu in marljivemu bratu bo ohranilo društvo trajen spomin. Stražišču. dne 16. novembra 1933. 12064 ■ss LJUDSKA HRANILNICA EV POSOJILNICA V STRAŽIŠČU javlja žalostno vest, da je njen ustanovitelj in načelnik, gospod JAKOB BAJŽELJ POSESTNIK IN TRGOVEC lanes umrl. Blagopokojniku, kot zvestemu sotrudniku, bo ohranila zadruga trajen ia hvaležen spomin. V Stražišču, dne 16. novembra 1933. 12065 NAČELSTVO. Dne 16. t. m. je umrl naš zaslužni podžupan, član krajevnega šolskega odbora, gospod JAKOB BAJŽELJ posestnik in trgovec v Stražišču Z njim smo izgubili naprednega moža, ki smo mu dolžni neizrečno zahvalo za vsa njegova požrtvovalna dela v prid občini in šoli. Stražišče, dne 16. novembra 1933. 12066 Občinska uprava in krajevni šolski odbor. Vsak nJUTROV" naročnik Je zavarovan za 19,0$® Din! Tisočkrat preizkušeni uspehi h »Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite. ^lOlR~Ott tfSolROtf in spet TRIOlRpJJ Radio-cev z nenadkriljivimi lastnostmi Zahtevajte pri svojem radio-trgovcu novi cenik XI-33 s tabelo primerjanja in karakteristikami. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: F. L. ROSENFELD, BEOGRAD, Topličin venae 7 Sobota, 18. novembra. - -LJUBLJANA 12.13: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče, stanje cest. — 18.30: Zabavno predavanje. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Zunanjepolitični pregled. — 20: Koncert šramel - kvarteta Dolinšek. — 20.30: Fantje na vasi. — 21: Valčkova ura (radio--4er in plošče). — 22: Cas, poročila, ra-zz. Nedelja, 19. novembra. LJUBLJANA 8.15: Poročila. - 8.30: Gimnastika. — 9: V »reko predavanje. — 9.30: Orgelski koncert. — 10: Prenos i* Maribora: Proslava 151etnice osvoboditve Maribora. — 12: Čas. plošče. — 16: Sadjarstvo in vinarstvo. — 16.30: Ljudska igra. — 17.30: Plošče; — 20: Operne arije poje ga. Lovšetova. _ 20.45: Romantične uvertura. — 21.15: Plošče. — 21.30: Cas. poročila.. — 21.50: Koncert tamburaškega okteta. — 22.50: Plošče. BEOGRAD 12.30: Orkester. _ 15.30: Operetne pesmi. — 19.40;. Violinski koncert. — 20.30: Binickega op?ra »Na uranfcu*. — 21.45: Ciganska godba. _ ZAGREB 12: Operna glasba na ploščah. — 20.45: Koncertni večer. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.20: Koncert iz Brna. — 20.30: »Koračnica mrtvih«. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19.20: Orkester. _ 20.10: Jugoslovenske pesmi. — 2fl.30: Prenos iz Prane. — VARŠAVA 19.50: Lahka glasba. — 22.25: Godba za ples. _ DUNAJ 12.10: Orkester. — 15.30: Komorna glasba. — 19: Zborovsko petje. — 20- Lahka glasba. _ 21.30: Ari.ie in pesmi. — Plesna muzika. — BERLIN 20.3!): Plesi iz Lutrove dobe. _ 23: Nočni koncert. — KONIGSBERG 20.35: Koncert opernega orkestra. — Plošče. — MCHL-ACKER 20.30: Koncert orkestra in solistov. — 22.45: Zabaven program. — BUDIMPEŠTA 18: Cembale. — 19.30: Orkester. — 20.30: Mešan" program. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Kotrtert solistov in harfe. I l|-:„ let:« ISHP 1 Prvi slovenski župan mesta Ljubljane PETER GRASSELLI ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANSKI ODLIKOVAN Z REDOMA SV. SAVE II. IN III. STOPNJE TER Z REDOM JUGOSLOVENSKE KRONE IU. STOPNJE je danes ob 1. url ponoči umrl. Zasluženega delavca za našo stvar, zlasti za mestno občino ljubljansko, bomo prenesli v nedeljo zjutraj na mestni magistrat, da se Ljubljana pokloni njegovemu spominu. Na njegovo zadnjo pot ga bomo spremili v nedeljo ob V23. uri popoldne izpred mestne hiše ljubljanske. V Ljubljani, dne 17. novembra 1933. MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA. ■r./SPM^^m. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin, brat, svak in stric, gospod posestnik in trgovec danes previden s svetotajstvi nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se vrši v soboto, dne 18. novembra ob y216. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnu. Stražišče pri Kranju, dne 16. novembra 1933. HELENA, soproga; JELICA, DRAGO in IVO, otroci; APOLONIJA, mati ter rodbine BAJŽELJ IVAN, MASTERL, GREINER MATIJA, GREINER ŠTEFAN, BENEDIK in DONADINI. 12060 Bret [»eebn^ga »bv<*->.e PROKOP in ANICA GRASSELLI ter rodbine DR. MIRKO GRASSELLI, LEON GRASSELLI in PETER CAPEK naznanjajo žalostn i vst, da je njihov blagi oče, oziroma oče, gospod TER GRilSSELL BIVŠI LJUBLJANSKI ŽUPAN, ČASTNI MEŠČAN LJUBLJANSKI, ODLIKOVAN Z REDOMA SV. SAVE II. IN III. VRSTE IN REDOM JUGOSLOVANSKE KRONE III. VRSTE danes sklenil svojo dolgo življenjsko pot in zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega pokojnika t>o v nedeljo, dne 19. novembra 1983'ob i >3. uri popoldne izpred Mestnega magistrata na pokopališče pri Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 17. novembra 1933. 12061 P. H.i 29 Življenje—film Roman Obotavlja se. Zavratno mežikaje ošine tovariša z očmi. »Časih gre za stotinko sekunde,« šepne nato. a Mihajlov ga očivi-dno ne razume. Sokolov misli na udarec, ki ga je dobil v obraz, in v temni duši mu kipi brezmejno sovraštvo do Milkoviča. Ta udarec je Mihajlovu zamolčal, in njegova želja, da bi ga vrnil, je še tem hujša, hudobnejša, krvoločnejša. Besno zaškrta z zobmi. »StJtinka sekunde bo odločila,« doda. »On bo padel, Mihajlov — ne jaz!« Divje, drzno iztegne roke. »Yvonne bo hodila v svileni obleki, z biseri okoli vratu —« " Mihajlov stisne ustnice. Kar nevoščljiv je Sokolovu takega dekleta. »Ce ji bo le po godu,« reče s prežečim izrazom v očeh. Sokolov vzroji. »Kaj je Yvonni mar, če se dvobojujem!« »Nu, samo tako sem mislil.« »Pha — ti pa misliti! Yvonne sploh ne bo ničesar vedela — to je reč za ženske. Kmalu ji ne bo več treba plesati za mornarje in se rim dajati grabiti. Z Bogom, Francija — svet je velik!« Pustolovska, potepuška kri mu sili v glavo. Še enkrat nagne steklenico, nato jo grohotaje se vrže ob zid. da se raztrešči. Steklenica prileti M-hailovu mimo glave. »Ali se ti je zmešalo, bratec?« vzklikne ta in prestrašen odskoči. Zadnje kaplje dragocene mokrote curljajo po tleh. Pogled nanje ga navda z mračno togoto. Sokolov se široko zasmeje, priskoči in ga zgrabi za tilnik. »Nu, pij, napij se!« Nekaj trenutkov je podoba, da ga hoče pritisniti k tlom. Mihailov stekleno gleda. Kaj se upa ta Sokolov? Lopov in potepuh je, kakor on, pa se drzne ravnati z njim tako po pasje! Gospod mu hoče biti? Tedaj Sokolov odneha, zasvita se mu, da se je upal preveč. Še trenutek stojita drug drugemu nasproti, kakor da bi se hotela spopasti, nato zmaga razum. »Pošalil sem se,« zamrmra Sokolov. »Lepa šala, bratec!« Mihajlov vzravna sključeni hrbet. Njegov krivi pogled zdrkne mimo pajdaša. Te minute So-kolovu ne bo pozabil! Sokolovu se zdaj mahoma mudi. »Truden sem, Mihajlov, saj se še pomeniva, oglasim se.« »Prav, prav.« Ko je že zunaj, strese Mihajlov pest proti vratom. Nekaj minut premišljuje. Nato tudi sam hitro odide z doma. ★ K Marcelu Ricautu gre. Morda najde tam Yvonno. Strah, da ne bi Sokolov v dvoboju pogorel, mu ne da miru; najbolje je, da ciii» za »»iik« beaaio 5(» pa r; za nisi o v »li S:fro S Din. — Kdor nudi taslnjnk. p« z« vsako beaeiio 1 Diu, ia dajanj« fli-vov« ali >i Šifro i D-n. (S) Krošnjar manufaktii-n-g« bluga. hiš v poses-nik. ;;<"'" ft obro M-x-o blago v komisijo — ti"i: norce. Genj. ponudbe i! i ng'.ii*a'. od-h- «-'; »Jutra« ltud »SttdiH d-ubur taohi *.*«. 42305-3 Učenca p . ki«1"« 'i poštenega, b-cga računa";«. epr-ej t mešanega g,- v ni-ttn na Gorenj 1 -mudite na oglas. «wM ».Intta« pod »D-iavrtj«. 4207 doni m bla t-ir. el*k 3-44 Plačilno natakarico i -ičen-o. t starosti IS—23 '••*. p: kii,p.v o. z gotovino ? KI) Din. sprejme rt-*fav-r c-/a v Ljubljani, p^me-i-onudbf u« og'as. «d-3 »Vi: »Jutra« pod »Pridna natakarica«. 4018-2-1 PostrežnI-id •rifviiie. za nabavo st*z-ij-■s-kega blaga. — Ponudbe z navedbo visim e zneska na oglas. oddelek »Ju-tra« pod značko »Ure« vta-ke nevarnost«. 4.3:0-2-1 Tri ugledne v Ljubljani pognane _ go-pito-ie, sprejme za obič-ko-vrtuje strank velika zavarovalnica. 1'j.uudbe i out-r-i^ulu-m ritae ca n-glas-n-i od,del-ek »Ju-t.rac pod Šifro »Fikeu-a nagrad-j«. Službe išče V»ak» beseda 50 p»r; m dajanje nasio^s Šifro P« 3 DtO. (S) Žagovodja vešč del na žagi ter po.pra.vil, nakupovanja in prodaje lesa vseh vre*. t vefeleMi-O i>r«ike-o. želi mesto za takoj. Fr. Brcgar, T/u-b:'ana. Jeranova nl.iea 14. 4S176-2 ČevHar. pomočnik m i a d, priden :.n po^te-n. ?možen mešanih del. že'-! f,',iržt>(i. Naslov: Tkavc Ivan — Os-t.r-ožn-o St. 26, po«'a Celje. 42070-2 Orožniška kuharica dobra goe-podin'a — išče s'u-;.bo za takoj ali po dto-jovoru. Nasi-ov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4:1-11-2 Brivski pomočnik išSe b-e®plJutra« pod š'jfr-o »Brerp!« 5en«. 42080 2 Pletilia "iizurjena v boljši-h delih, že': menjati me»to. — Po-indbe r..i osl-as-ni oddelek »Jutra« po-d šifro »Stalmo sigurno«. 4čVi!M-2 Prodajalka ■mešane et-r-oike, s triletn-o praks-o, iš6» službo. Ponudb na oglasni oddelek »J.pt-a« pod šifno »Lahko takoj«. 42196-2 Gospodična stara- 25 let. lepe zunanjosti, išče službo gosipod-inje pri boljšem gospodu. Pre tuda k otrok-om. Pon-udbe prosi tki -pod-ružnicio Jutra v Mariboru po-d šifr-o »Le.pa jesen«. 42(33-2 3000 Din garancije nudim za kakršnokoli zaposleni« pri dobr-om go-sipoda-riu. Po-ntidbe na ot1. oiHelek »J-ntra« pod ?:f—n »Priden d-e'avec«. 422:14-? li Th Rotman: Ali _ joj! Nenadoma je zapihala huda burja, in mlin je začel mleti. Hitro, čedalje hitreje so se vrtila krila — tek-tek, tek-tek! _ in nesrečni Miklavž je romal z njimi, nihče ga ni vprašal, kako mu je po godu. Trgovski pomočnik 20 let et-a.r. z meščan-s-ko maat)iitna in prijavna, pru« oamešfenja v kaki pisarni, buffeiu kot. bla sajn:6arka »K pori^bno. — Cenj. trvrike v «!w5aj-ti po trebe ree lobte ln vestne aifrii sporoC-i-te nasl-crv na oglasni odi-elek »Jntra« pod šifro »Poltena m-of«. 41207-2 Prodam Oglaa trg. »načaj* p« 1 Din beseda; za da janj-e naslov« aii n Jifr« 5 Din. — Oglasi socialnega toauaja vsa ka bo&eds 50 par; u dajanj« naslova ali ia Sitno p» 3 Dio. (6) VVerttaeim blagajno ognja varno, poceni proda Jerica Oblak v Logatca. 4ČI66-6 Fotoaparat 9 X 12, dvojni anast-i-gmat. nov povečevalni aparat i.n ves pribor po«e-ni pnod-a-m. Nasl.ov v oglasnem oddelku »Jutro«. 42123 6 Peči na žago vino na;bo;! jit-ga sistema ter zelo trpežne :zd-oluje ter razpošilja tud' na poskušnjo R. Jakelj — Bled- 416726 Šole in samostani! Velika izbira volne, umetne 6vlle, kongrea, štranlna, jute, platna v barvah, tusora. sukanca, Igel. bombaža, gobelina, kelim-del in ves C. M. S. pribor. Tvornica šablon za predtl-skarije. Specialna trgovina atelje ročnih del Kruševič, Zagreb, Radičeva ulica 5. 292-6 Radid Vsaka beseda 1 Din: I za dajanje naslova a K I SifT« pa 5 Din. (9) J Radio-aparat trie e v ni, na baterijski pri-'kij-uče-k, z zvočnikom in akumulatorjem, prodam ali zamenjam za drve a-lfi premog, ozir. raana živnla. — ■Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa pnMika« 42190-9 AviOjrii Vsa ka beseda 1 Din j ia dajanje nui-nva ali »a iifro pa 5 Din. (101 Chevrolet ''imazino, 4 vrata, kakor a-« i>, -ppu>da 2 i r -o v c i k, Liui'o4'-aaa, Tavčarjevo 6. 4&c>2-l0 Uglaai krf. tnačaj* po 1 Din beseda; in da janje oasJovm ali u iifro 5 Dim. — Oglas: "ocialn-ega sn»6aja vsa ka beseda 5() par; xa -lajanje lual-ova ali za iifro p« 9 Din. (7) Stekleno omaro manjšo in večjo, za d*-H-fcateso. knp'm takoj. Po-audfbe 113 -ogias-m oddelek »Jutra« pod »Delikatesa«. 42C60-7 Impregnirano plahto za tovorni avto. kupim. 'P-on-udbe na naslov: Ku-štriin, Dvofaik-ova ulica 3/1. 4r-llS7-7 Trgovsko opremo za špecerijsko brspevi iw> — event. tudi posamezne dele k-u.pi Rudolf Ro'a, Sv. Andraž v Sio-v. goricah /43263-7 Vsaka beseda 1 Din; za iaja-nje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (161 Financirja za zelo dobro vjteljano e®-gro trgovino s s-ta!in:m krogom odjemalcev, « 1110.1)00 do loO.IKK) D>n gotovine s.prejmem pod ugodnimi pogoji iin eigur. jainsitvom. Po-nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Varno naložen kapita.'«. 42029-16 Hranilne knjižice s opito ali prodaste. '-er •tmbnrdiTaw posojila naj tuUntTieje pri: Poslovni savod d- d.. Zagreb. Pra ika nJica 6/U Ta odgovor >rUo®iti tnamk-o ta 8 Din. 10610 16 V najem Vsak« beseda 1 Din; : dajanje naslova ali ; Vk šifro pa 5 Din. (17) Trgovski lokal s skladiščem in stanovanjem oddam 6 1. januarjem v trgu v najem. Ponudbe na oglasni o-dd»l>k »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 4:o6C-17 Posestvo 30—30 oralov veliko, na Gorenjskem, oziroma Sp. Štajerskem kupim proti plačiin v gobovim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Takojšnje plačilo 3«. 42058-20 MiasiM Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje nasiorva aH za šifro pa 6 Din. (31) Stanovanje sobe. kuhinje in pritik1™ za 250 Din oddam v Z g. Šiški št. 130 — ob Celovški cesti. 41097 Stanovanje sobe, kuhinje, shrambe in drvarnice oddam po nizki ceni. Isto ta m oddam tudi sobo s posteljo ali brez. Pavel Pohleven, Cesto v Mestni 1-og (nova hiša). 4MM09-21 Stanovanja 2 dnosobn-i m 1 en-osabno oddam. Naslov pov* og'. oddelek »Jutra«. 43207-21 Vsaka oeseda 1 Dm. ia daja-nje naslova ali za šifro pa 5 Din (34) Namizna jabolka prima roba 4 Din. dobra roba Din 3.25. sredeja roba Din 2.75. drobna roba Din 2.—, suhe slive 5 Din po povzetju o«j 100 kg oa prej franko postaja razpošilja Pavlin. Metlika. 42038 & Vsaka beseda 1 Diu: za dajanj« naalorva ali ia šifro pa 5 Dio. (20) Hišico emostanovanjsko. z vrtom. 5 minut .cd postaje D. M. v Polju, oddam prav ugodno v nojem. Ivana Ambrož, D. M. v Polju štev. 12. 43178-20 Hiša v Mariboru na desnem brcun — Vjta. stanovanjska, po zmerni ceni naiprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43231 20 2 stanovanji dvosobno in štirisobno, z vsem komfortami. oddam v Zgorn j-i 5 i šk I, rest a v nt c i ja »Triglav«. 42220-31 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kabineta in •pritiklin takoj oddam na Caukarjoveai nabrežju 7/11. Stanovanja Sobo odda Vsaka beseda 60 par: M dajanj« aasiov« aii »a S Din. (SS) Sobo s štedilnikom oddam v KoVzi-ji, nasproti mitoic-e — Rezijan-ka ul. št. lllu 4dl 77-23 Lepo sobo solnčno, 6 so-uipoiabo kopalnice. za eno a»M d>ve osebi oddam s .1. decembrom v Staničevi tvllci 12, pritličje, desno. 43173-23 Prazno sobo odgovarjajočo Po prostornini tudi diveana osebama, v podpritličju vil« takoj oddam. Dovolim postaviti štedilnik. Groharjema ul. 7 40175-23 Sobo v cen^.ru mesta oddam 1 ali 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43317-23 Sobico s centralmo kurjavo in so u,porabo kopalnic-e, v I. nadstropju v strogem centru m-esta oddam gospodični z vso oskrbo za 630 Din Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. 42215-23 Sobo lepo opremljeno, z eVk-t-rič--io razsvetljavo, na Poljanski cesti .oddam s 3. decembrom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 43172-23 Sobo lepo cprem^ieao. sepani-ra-no in solnčin.o. v cemtju mesta oddam 1 ali 2 mir-n'ma boljšima gospodoma. VasVv v oglasnem oddelku »Jutra«. 42000-23 Vsaka besed« 50 paj", aa dajanje naslova aM xa Šifro 8 Din. (SI«) Sobo in kuhinjo za takoj »li pozneje, v Trnovskem ozir. Sentj« kobskem okraju iščeu dve ■ise-b: v mirni hiši. Naslov in ceno na ogasn/ oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. Stanovanje 3 sob, s posebnimi vhodi, 'iščemo. Ponudbe z opisom 'in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno 1934«. 43204-Čl/a Stanovanje 2 ali 3 »<3 ri.rano. v novi vili poleg sv. Krištofa oddam. — \3fii.oTv v oglasnem oddelku »Jutra«. 42144-23 Opremljeno sobo ■v cen-tru mesfa oddam 2 ■gosiped^ma ali gospodičnama. Kapiteljska ulica S/T. 42185-23 Ooremlieno sobo oddam mirni in solidni osebi v Gledališki ni. 7'I. stanovanje št. 4. 42198-23 Na stanovanje spremnem eno aii dve gospodični ali gospod« — Ifeot sostanovalko ali v posebno sobo. Poizve se med 8. in 10. ter 13. -in '18. uro ■na Mestnem trou št- 9TI. 42193-33 Takoi oddam: 1 spalno eobo za 2 osebi s ■kopalnico. 1 stpa-lmo f»obo za otroka, v-ezano s prvo, '1 siobo za gospode, v centru mesta, vse onwmli;e«o, mre nt. tudi s prebrano. — pnirvn- d-be n« naslov: Jenko, Vožarska pot štev. l/I. 42209-23 REKLAMNE VRVICE IN ADJUSTIRNE TRAKE za vezanje paketov, z ter brez tiska proizvaja in dobavlja najceneje 12041 I. K AN C, MENGEŠ NEGOVANJE LAS Proti izpadanju las rn prh-'ja.ju najbolje učinkuj« sta.ro. domačo preizkušeno sredstvo: VODA OD KOPRIV, ie po prvi uporabi odpravi iprMjaj. lasjo prenehajo izpadati, postanejo bujni Ln zdravi. — 1 steklenica 30 Din. „ORO" je najpopolnejša barva za lase in kdor ima namen be-rva-ti lase. naj poskusi z »OR0«, ker je to zajamčeno čist izdelek. ki no vsebuje nikaikih lasem škodljivih sestavin, a barva izredno lepo, čisto in dolgotrajno. »O R 0« barva daj« lasem nara.vno, neočivdn.0 barvo, ki traja akoro leto dni in ne popušča pri umivanju ali kopanju. — »0R0« se dobiva v vseh želj-en-ih nijansa.h. a uipora.l« je zelo enostavna. 1 garnitura 30 Din. Blondiranje las j« zelo enostavno in dovršeno 6 kami-ličrao eoemeo BLONDIN D'OR. — Lasi« postanejo takoj zletoru,meni m dobe prekrtu-en. dolgotrajen blesk. 1 stekle- ni-ca 15 Din. Zahtevajte v drogerijah ali pišite na: NOBILIOR parfumerijo, Zagreb, Ilica 34, 90 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam gospodu ali gospodični. Na-s:ov pove oglasni oddelek 3 Jutra c. 42025-23 Sobo z 2 posteljama, v hl-ržini kolodvora, oddam. Naslov v oglasnem oddeJku Jutra. «342-23 Prazno sobo lepo, z uporabo kopalnice takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42248-63 Opremljeno sobo •i popebnim vhodom, za 2 gos-poda, v centra mesta oddam s 1. decembrom. — Tj-rševa cesta 9/n, levo. pota vrata. 422e&-23 Leno sobo v bližini kolodvora oddam stalmo nameščenemu gospodu.. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4I333S-23 ru> Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslov« ali za iifro S Din. (23-a) Sobo za pisarno tp razno, iščemo v cen.tru mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro i»Takoj«. 43105-23/a Lepo sobo zračmo. solnčno i-n čisto, s posebnim vhodom (naj-ra j« s stopnic), v centru mesta pri boljši družmi išče s 1. decembrom, boljši soliden gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tiha soba«. 42250-23/a Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslova ali za iifro pa 6 Din. (18) V nedeljo 39. t. m. vsi na trgatev grozdja v restavracijo »Triglav« — poleg remize v Zg. Šiški, katero priredi pevski odsek »Dvorskega okraja«. — Začetek ob 4. u.ri popoldne 42219-18 V nedeljo vsi na veselico v »Frank-opan-ski dvor«. — Ples. zat-ava. doimeč-e koliine. prost vstop Vabljeni! 42241-1S Vsaka beaeda 1 Din: za dajanje naslov« aH za iifro pa 5 Din. (27) Angora zajce čistokrvne, po ugodni ceni oddaja Paljk. Cts'3 na Rožnik 47. 43:42-27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: u dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Moška rokavica >glase napa« skoraj nova je b:!a v sredo popoldne najd-ena na Resdjevi cesti. Zglositi se je na Sv. Petra cesti 48. 42249-S8 7J»/. Vsaka befceda g Din: za dajanj« na&lova aii šifre p« 5 Din. (24) Hirolog-grafolog Timofejev, sprejema med 9. in 1. uro v Ljubljani, Sv. Petra c-es-ta štev. 7. 42240-24 Glasbila Vsaka beseda 1 Din-, za dajanj« naslova ali z« šifro pa 5 Dio. (36) 2 saksofona Ti; in B ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku '>Jutra«. 43183-26 Kovčeg-gramofon s ploščami-, zamenjam za pisalni stroj 'Prodam pa plinsko kopatao ■peč. Bl-e-iwe.ltuva cesta 9/11 '1«VK». 422214-27 Trivrst. harmoniko zelo dobro ohranjeno poceni prodam. Naclov pove »glasni oddelek. »Jutra«. 42039 26 Vse, kar želite, lobite v »Jutrovem« tih iem oglasniku. Blasnikova ZA NAVADNO LETO 1934 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pra-dedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Fratikl« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčniml, luninimi, vremenskimi ln dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani ln Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in Julijski Benečiji: — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih ln odličnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec ln žena v hiši. — Cena 5 Din. i>VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah ln se lahko naroči tudi pismeno pri založniku tiskarni J. Blasstška nasl. d. d. v Lfisblfani -j Vsaka beseda 1 Din. ta daja-uje naslova alt za iifro t»» ' Dir. f29 2 pletilna stroja zna mike \Yaliter, St. 8/70 z "J ni to vodoma, skrajnimi 'ključi ia trlkra.tinim menja-".om. ter št. 10/30, z 1 ni-tovodo-m, zelo malo rabljena. po nizki ceni naprodaj. Naslov pove ogl. odd.eVk »Ju-tra«. 43-23-29 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest vsem prijateljem in znancem, da nas je naža nad vse ljubljena soproga, oziroma mati, teta, gospa LEOPOLDINA HERCIGONJA ROJENA BABNIK po daljši mukepolni bolezni previdena s tolažili sv. vere v starosti 51 let v četrtek 16. novembra ob 22.% uri za vedno zapustila. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto cb 16. uri iz hiše žalosti Celovška cesta 62 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17. novembra 1933. Žalujoči soprog MARTIN, sin MILAN in ostalo sorodstvo. 12057 Zbiralcem krasnih sličic NESTLE kateri še niso izpolnili album »ČUDEŽI Z VSEGA SVETA« zvezek I., pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NESTLE, post. pret, 371, ZAGREB ,t mjt Lrdvorir fciavljt.il. Izdaja sa tto.izorcij »Jutra« Adoll Kiumkai. Za Naiuauo tiskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani