Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. Lendava, 29. novembra 1936, Štev. 48. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči S Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi. Popüst pd dogovori Izseljencem iz Slovenske krajine. Poroča se mi in v časopisja čitam, koliko tisoč in tisoč — računao, da zavsem 350.000 slovenskih rojakov išče po širnom svetu zaslužka in kruha. Samo iz Slovenske krajine jih je do 6000 v Franciji, zelo mnogo v Severni in Južni Ameriki, ki tam stalno prebivajo. Veliko število jih vsako leto gre na Sezonsko delo v Slavonijo in drugam. Mnogokrat mislim, da ima človek, ki je do ma in je priskrbljen z vsem, kar potrebuje, vendar dosti križev in težav, tako da bi jih komaj prenašal, če bi ne imel opore v veri in zaupanja na Boga, dobrega Očeta v nebesih, ki nikogar ne zapusti, oko se sam ne odvrne od tujega. Kako težko mora biti še le življenje tistih, ki jim daleč od doma, med trdimi tujci, manjka varne strehe, vsakdanje hrane, bratske in prijateljske ljubezni, manjka tudi skupne službe božje in dühovne tolažbe. Bliža se prva adventna nedelja, ki je že več let posvečena dragim izseljencem s tem namenom, da bi se obnovile in utrdile vezi med njimi in med domovino. V veliki hubožni objemam brez izjeme in razlike vse, katerih duše mi je božja Previdnost izročila v pastirsko skrb. V tej ljubezni želim in od Boga prosim, zlasti njim, ki jih je nemila usoda zanesla v daljni svet, vse, kar jim more služiti v telesni blagor in še bolj, kar jim more biti v dušno zveličanje. Boga prosim, naj bi se življenski pogoji v domovini tako izboljšali, da bi vsi njeni sinovi našli doma dovolj dela in zaslužka. Boga prosim, da bi kruh, ki ga medtem našim rojakom reže tujina, ne bil pretrd in pregrenek. Boga prosim, naj ohrani izseljence in njihove drüžine pri dobrem telesnem zdravju, ker dvakrat gorje človeku, ki mu bolezen onemogoča vsakdanje poklicno delo. Boga prosim, naj po svojih angelih čuva Slovence v tujini, da bodo zvesti ostali veri svojih očetov, katera edina jih uči resnico, jim daje oporo in zmngo v življenskih bojih, jih nudi tolažbo in moč v žalosti in trpljenja, jim posredüje sredstva za dušno zveličanje. Boga prosim, naj s svojo milostjo pomaga izseljencem, da bodo po naukik svete vere živeli trezno in čisto, brezgrajno in pošteno, tako, da ne bo nihče mogel govoriti o njih nič slabega, ampak da bodo oni pred tujci v čast in ponos domovini in narodu, Boga prosim, naj varuje zlasti mladino, fante in dekleta, da jih tujina ne bo pokvarila in upropastila, ampak da si bodo pod zavetjem Marijinim in v moči prosvete Evharistije ohranili mladeniško in dekličko neoskrunjenost— s to pa mir in zadovoljnost srca. Boga prosim, naj da našim izseljencem moč in pogum, da se bodo stanovitno ustavljati brezbožna zapeljivcem, ki jih hočejo odvrnití od Boga in zvabitl v družbo na silnih prevratnikov: Ne v brezverstvo in brezboštvu, ne v sovraštva in nasilja, ampak v Kristušovi pravičnosti in ljubezni je rešitev. Ko tako želim in molim, naj bi se nihče izmed izseljencev ne izgubil, slišim iz njihovih vrst ugovor: Kako naj si ohranimo vero, kuko naj vztrajamo v dobrem, oko nimamo nikogar, ki bi nas učil in opominjal, ki bi nas svaril pred zlom in navajal k dobremu ! Razumim ta ugovor. Treba bi bilo, da bi izseljenci povsod, kjer jih je večje število skupaj, imeli svojega duhovnika — voditelja, ki bi skrbel za njih dühovne potrebe, jih zbiral k službi božji, pa se tudi potegoval za njih pravice in časne koristi. O, kako rad bi ustregel mnogostranskim prošnjam in poslal duhovnike na kraje po svetu, kjer živijo dragi rojaki. Za sedaj imam doma skoraj sto službenih mest nezasedenih. Navzllc temu se ne bom pomišl\al dobrim duhovnikom, ki bodo želeli iti med izseljence, dati potrebna dovoljenja. Pa eno prosim: Molimo vsi skupaj, mí v domovini in izseljenci v tujini, naj Bog obüdi zadostno število dühovniški poklicov, da bo dovolj delavcev za vinograd Gospodov, kakor pri nas doma, tako med rojaki po düšnem svetu. Medtem hočemo potom Rafaelove dražbe in drugih izseljeniških ustanov po svojih močeh lajšati gmotno bedo naših rojakov v tujini: z dopisi, z dobrim časopisjem, s poučnlmí listi pa bomo skušali izseljence držati, da bodo ostali zvesti v veri in stanovitni v verskem življenju. Bog daj svoj blagoslov! V Mariboru, na god sv. škofa Martina, dne 11. novembra 1936. + IVAN JOŽEF škof lavantinski, ap. administrator Slovenske Krajine. (Glej vsebino od te pesmice na 3 strani.) 2 NOVINE 29. novembra 1936. Pisma naših z tüjine. Naših žalost. — Ta se je v veselje spremenila. Contz-les Bains, Francija, 10. XI. 1936. Častiti gospod urednik! Preci časa je že minolo, ka nesam se oglasila. Skoro v vsakoj številki Novin so priobčena dugša ali kračiša pisma naših izseljencov. O kak žalostna so nešterna pisma, ki so puna zdihajov trplenja i vročega hrepenenja po domovini. Prečastiti gospod urednik, mi vas eti ime, nüjemo za očo izseljencov. Že skoro štiri leta sem v Franciji. Z velikov nagločov je mino te čas. Niti zavedala nesam se. Sem pri dobroj katoličanskoj hiši, svoje verske dužnosti lejko spunjavam. Meli smo misijon od 1—7. novembra. Misijon je popravo krivico, ki se nam je zgodila na god Kristuša Krala, 25. oktobra. Gda smo se zbüdili, smo najšli na steni naše veličastne cerkve napis: Živela Moskva!Doli tesačov sin! Neizmerna žalost je napunila naša srca. Naj popravimo krivico, ki se je zgodila našemi milomi zveličari, smo se vdeležili sv. misijona. Vse dni misijona je bila cerkev napunjena z verniki i vsaki den velikanske vnožine naroda pri sv. prečiščavanji. Moški svet ravnotak kak ženski, Zato so g. plebanoš z skuznatnimi očmi povedali: Francija, dóket boš mela može, ki do iskali moč pri tabernakli, se ti ne trebe bojati nikše nevarnostiˮ. Vsi preganjalci Cerkve so bili premagani, ona je pa ostala, ar njej je Kristuš obečao da jo vrata peklenska ne premorejo. Zato so povedali püšpek Mgr. Jean B. Pelt: „Komunisti, vi se böjüjete, a mi zmagamo. Vaš boj je naša zmaga. Kristuš je z namiˮ Prečastiti oča, jeli je ne to strašno, jeli je ne to šatansko, ka delajo komunisti? Pa vendar tüdi doma v Sloveniji senjajo od komunističnih nebes! Povejte tem kričačom, ki se navdüšüjejo za ruski paradižom, naj pridejo v Francijo, ali naj idejo v Španijo i v Rusijo. Tü se bodo osvedočili, da je komunizem pogüblenje naroda. Mogoče de si šteri kričač zgučao: Ka bi mene edna ženska včila?! Priznam, da sem prosta Slovenska mladenka, a vidila i preisküsila sam pa mogoče več, kak vsi naši navdüšeni slovenski kričačje. Zato pa mam kak vsaki pravico i dužnost, da se potegnem za pravice Kat. Cerkve. Slovenske dekle i žene, možje i celi slovenski narod, stoj trdno i batrivno v boji proti najvekši sovražniki sveta, komunizmi. — Prečastiti gospod, vi pa prosim, molite na nas izseljence. Bertalanič Marija z Večeslavec. Naših veliko veselje. Tigy, Francija, 20. IX. 1936. Velečastiti g. urednik! Zdaj vam morem nekaj ešče veselejšega poročati, kak na Belo nedelo. Več nas je bilo: 56 katoličancov i 14 evangeličancov, 1 Polák, 1 Madjar, 4 Hrvati, ovi Slovenci. — Večkrat so me spitavali, kda palik prido Slov. dühovnik. Velečastiti g. Grešnik Franc, Slov. dühovnik iz Pariza, so prišli sem v Tigy dne 31. aug. Svidenje je bilo nad vse veselo. Med tednom so nas obiskavali tükar po naših tüjih domovaj, ka je pa napravilo na vsakoga globoki vtis. Šli so tüdi do najbole oddaljenih. Tak so sami pomagali i pripravlali, da se je naš svetek iztekeo tak lepo, da lepše že ne moglo biti. — Par dni prle so me pitali, kelko jih pride k sv. spovedi? Odgovorim: Petdeset! Pravili so: A, vej jih telko nede. Jaz pa sem le mela vüpanje, ka jih bo telko, čeravno mi neso vsi odgovorili na moja pisma. Najmre tistim, ki so tü v okolici Tigy-ja, sem naznanila posebi, pismeno. Pa neso vsi prišli. Neso mogli ali pa neso šteli, ne vem. Liki tisti so prišli, šteri so poziv samo v Novinaj vidili. Hvala lepa, da ste pravočasno objavili, kak sem Vas prosila. — V soboto 5. sept. večer ob 8 vöri smo se zbrali tü pri cerkvi (ki smo v bližini), malo smo si pogučavali, potem pa šli v cerkev k sv. spovedi. To je bila že drüga Slov. spoved v tüjini. Vnogim je bila prva. Po sv. spovedi pa šče malo pogovoru in nato smo se razišli, želeč si „lejko noč!ˮ i na svidenje vütro!ˮ Tüdi vreme nas je strašno z dežjom v soboto. Pa dober Bog nas je palik poslühno. Dao nam je v nedelo 6. sept. tak lepi jasenski den, da je bilo istina veselo. Po končanoj slovesnosti na večer je pa že dežüvalo. — V nedelo zajtra, kda sem prišla k cerkvi, sem Vidla že dosta mladih lüdi, sami nepoznani — a vendar prijaznih „obrazovˮ. Čüdivala sem se, da se jih je telko vküper zbralo. Pitala sem je, kak so zvedli to? Odgovorili so mi: v Novinaj smo našli. Vesela sem bila. Vidite, kak je to lepo ! Ne je trbelo tipkati posebnih vabil, kak ste že meh priliko čüti; Zadostüvalo je v Vaših „Novinajˮ par reči. Iz toga lejko vidite vlč. g. urednik, kak so Novine potrebne i da zaistino gori živa vera v našem narodi. Kje je vera, tam je lübezen i lübezen vse premore, vse ovire i težave. Vnogim je bila duga i težka pot do Tigy-ja. Pa vendar veselo vüpanje: zdaj odkrijemo svoja srca lübomi Bogi! Vsi so prišli ob določenoj vöri, peški, z biciklini, z autom i z vlakom. Pa tüdi preci se je potrošilo. Spovedavanje je trpelo do tričetrt na ednajst, potem pa je bila lepa in duga predga, ki nas je genola do skuz. Po predgi pa sv. meša za nas z sküpnim sv. obhajilom. Med mešov smo spevali lepe Slovenske pesmi. Da bi nas Vi, č. g. urednik čüli, kak glasno i močno smo spevali. Najlepše je donela v našoj lepoj cerkvi pesem: „Marija nebeska Kralica". Kak lepo je bilo gledati pri stoli Gospodovom v prvoj vrsti same moške, pobožno zbrane, inači kak doma, potem pa ženski spol. Vsaki je lepo ponižno poklekno (doma je bilo bole navadno kak pobožno). Po sv. obhajili smo spevali: „O srečna düša blagor ti...ˮ Vnogi prvič na tüjih tleh. Po končanoj božoj slüžbi smo molili sküpno Slovenske molitve. Ka nemremo našemi slovenskomi g. dühovnik! njihov trüd i požrtvovalnost poplačati, smo se jih spomnili v naših molitvaj, ravno tak tüdi Vas č. g. urednik! Po sv.meši smo se pred cerkevjov fotografirali sküpno z franc. g. župnikom. Na to smo šli k sküpnomi obedi v Župnišče. Pred obedom smo tüdi sküpno molili, na sredi obedi so meli č. g. Slov. dühovnik govor, pri šterom so se slišali glasi „Živijoˮ i ploskanje Jožefi Gujtmani i Jožefi Kozici, ki sta prišla na 250 km daleč k sv. spovedi. Vsi smo bili preveč dobre vole. Po obedi smo šli k večernicam. Naš gospod so nam razdelili tekste Slov. pesmi, ki so jih sami pripravli i prinesli iz Pariza. Začnoli smo spevati litanije Matere Bože i drüge Marijine pesmi. Kak veselo i veličastno so se glasile. Po večernicah pa lepi govor za slovo — za vedno. Najmre vlč. g. Grešnik dokončajo študije v Parizi i odidejo iz Francije. Kak močen strel so nas zadele v dno srca reči: .Drügič smo se vküper zbrali tü v Tigy-ji i zadnjič! Na svidenje nad zvezdami! Pomislite, niti edno oko neje ostalo süho. Potolažili smo se z sküpnov molitvijov, a li se je nam vsem v mislih ponavlalo; „Na svidenje nad zvezdami!" — Pred cerkvijov smo pa spevali naše Slov. narodne pesmi, tak živo i lepo, da se je razlegale daleč po Tigy-nskih planjavah. Privabili smo vse lüdstvo na vulico z našim veselim spevanjom: „Kot Slaviček veselo prepevala, da daleč razlega mi se.ˮ — Ne so se mogli načüdivati našoj pesmi, vej so je pa tüdi obprvim čüli, pa ne vem, či šče bodo več doživeli kaj takšega. Tüdi č. g. župnika ne sem Vidla tak veseloga, kak tisti den. Potem smo se še malo razgovarjali, sezna jako prijazno, ar: „Prijatli domači so mil’ga srca...ˮ Nato pa je prišla vöra ločitve. Veseli, potolaženi i srečni smo se razšli. — G. Grešnik nas ešče ednok obiščejo, prle kak zapüstijo Francijo, — Ka se je zgodilo 6. sept. v Tigy-ji, to se je šče nindri ne zgodilo, da bi tak daleč prišli vküper. Tü smo jako raztepeni eden od drügoga, pa li se nas je telko vküper zbralo. Prišli so od 15-90 km daleč. Najdale sta prišla zaistino dobra dva moža, Jožef Gujtman iz Filovec i Jožef Kozic iz Bükovnice, oba z vlakom nad 250 km daleč. — Kak lejko sami vidite vlč. g. urednik, vse to po Vašoj dobrotlivosti. V Vaših „Novinaj“ sem najšlo naslov Slov. dühovnika, i Vaše „Novineˮ so mam pali naznanile njihov Prihod. Lübi Bog naj Vam bo bogat plačnik! Nesmo Vas pozabili, pošilamo Vam prisrčne pozdrave. — Svojemi najbolšemi prijateli, dobromi voditeli i dühovnomi oči pošilajo najprisrčnejše pozdrave Vaši hvaležni rojaki i dva drügiva gospoda: Grešnik Franc, Slov. düh, v Parizi, Marius Valleé, (curé) župnik v Tigy-i; Martin Kohek, Trnje, Anica Farkaš, Trezika Nemec-Černela, Jožef Adanič, Mariška Gerenčir, Strehovci, Jožef Gujtman, Trezika Berden, Ana Ivanič, Filovci, Jožef Kozic Bukovnica, Stefan i Ana Kuzma, Anica Maučec, Klarica Puhan, Bogojina, Toni Kuzma Krajna, Marička Ropoša Dokležovje« Ivan Ropoša, Anuška Balažic Mostje, Palonka Vrečič Tišina, Trezika Gujtman Petrovci, Mimika Gujtman M, Črnci, Tone Titan Krog, Martin i Marija Legen Trnje, Trezika Černi Renkovci, Katika Mlinarič Ižakovci, Trezika Fujs Prosečkaves, Brata Štefan i Ivan Žökš, Šalamenci, Ludvik Horvat Rakičan, Šadl Jožefa, Andre, Štájer, Ignac Matjašec Gumilice, Aleksander Škrilec Čekečka ves, Irma Cör Poznanovci, Frančiška Goričanec Brezovica, Micka Sep M. Polana, Marija Kolar Črensovci, Alojz Berden, Peter i Marica Židarič, Čubela Križan Hrv., Marica Lovenjak, Amalija Ambruša, Marika Cipot, Vuča Gomila, Karolina Fujs, Trezika Kavaš, Katica Antolin Odranci, Štefan i Ana Vöröš, Karol i Jula Olaj, Gančani, Theodor Hresonjak (Polák) Ukrajina, Kolnica. Naših vroča žela. Buenos Aires, Argentina, 11 X. 1936, Od vseh tüjinskih krajov i držav se glasijo v naših Novinaj naši izseljenci. Naj se oglasimo tüdi mi. O kak potrebno bi bilo, da bi prišo kakši naš goreči dühovnik med nas i bi prevzeo širitelstvo naših Novin v Jüžnoj Ameriki. Preveč bi to potrebno bilo. Do dna srca smo se razveselili, kda smo čteli, kak ste obslüžavali doma od Lendave do Grada lepa nove meše. Radi bi tüdi mi poleg bili. Do stojezero naroda se je kopalo v radosti pri tej novih mešaj, mi smo pa mogli biti samo v dühi navzoči. Mi mamo eti dobre dühovnike i je poštüjemo i tüdi oni majo nas v srce globoko zapisane, a kda Slov. krajína teliko novih meš sveti, te naj nam pride na pomoč s svojimi dühovniki. Naši trije dühovniki, ki so tü, niti ne zmorejo onih düševne potrebčine zadovoliti, ki so z onkraj Müre doma. En goreči naš dühovnik naj bi prišo, ki bi z celim srcom širio naše Novine i M. List, o keliko dobroga bi se dalo med nami napraviti! — Toplo pozdravlamo vse letošnje novomešnike, posebno g. Kozar Alojza, ki so na našem zelenom Goričkom pri lüblenoj maloj cerkvici v Boreči slüžili svojo prvo sv. mešo. Naš g. dühovnik so nam že razglasili, naj si naročimo domače naše Novine. Jaz se včasi zglasim za nje. — Velko veselje smo meli 11. oktobra, gda smo meli znova slovensko božo slüžbo, pri šteroj smo se spomenili našega velikoga + Krala Zjedinitela. Popevali smo našo himno, zastave so se poklonit i lepi govor so nam držali naš konzul, šteromi smo se prav toplo zahvalili v našem domačem jeziki. Časar Štefan, iz Čepinec. Z Bogom domovina. Na postaji sam stao i gledao čuporo naroda, ki je tam čakao, moške, ženske, dečke i dekle. Skoro bi pravo od mladine, da je deca stala na postaji. Vsi so nemirno gledali na vöro v törmi i čakali odhod vlaka, ki je odpela v Francijo na delo. — Čas se je pomikao naprej i vlak je čakao pripravlen, da odpela znova naš narod v tüjino. Odpravnik izseljencov je določo vsakomi prostor na vlaki ločeno po spo-laj. Vsi izseljenci so se postavlali z žalostnimi obrazi, samo en moški je bio batriven i batrivao ešče drüge. Celo pripovedavao je takše frete, da se njemi je vse smejalo, ešče dva dühovnika, ki sta po posli ta prišla. To veselo razpoloženje je trpelo, dokeč ne prišo odpravnik izseljencov i pitao toga pripovedača: Vi tüdi odhajate? Ja, prosim. Potem je pa tam vaše mesto, ne zabavajte duže lüdi i njemi je pokazao z rokov na vagon. — Gda se je vlak geno, se je vsako oko zarosilo i glasen joč nas je napuno, gda so nam na pot trikrat želeli dobri sprevodniki: Bog vas živi! Odpravili smo se Siromaki vu vrednosti i bogati vu jakosti. Bog pa zna, keliko nas ostane na dobrom krščanskom fundamenti, šteroga nam je kopala krsčanska vzgoja. Če je bila Pozdravi naših z tüjine. Pozdrav pošilajo: svojim domačim, prečas ti toj dühovščini, poznancom, prijatelom, uredništvi Novin i se zahvalijo za trüde, štere to ma pri vrejüvanji i razpošilanji naših listov; posebno še pozdravlajo iz britke tüjine cele Slov. krajine. Iz Francije: Varga Rozalija, Èclaires, iz Strehovec, Škaper Agneš, Delme, z Matjašovec, Gomboc Ludvik, Dankovci, Kranjec Janoš, Andrejci, Sabotin Karol, Prosenjakovci, Tork Marija, Gorica, vsi v Ligny na Severnom Francoskom, preč. g. Fafliki plebanoši izražajo posebno lübezen i njim želejo vse dobro, Žökš Jožef, Kruplivnik, zdaj se je vrno domo, Cör Karol, Le Cateau, Prosečkaves, Supi Angela, Marchastel, Sv. Sebeščan, Horvat Lujzek i Marija, Ortiges, iz Lipovec, sta sirote brez oče i mater, pa sta vendar ostala pošteniva v tüjini, Gider Alojz, i Kristina, Laffaus, Sodišinci, sta se vrnola domo, Špilak Marija, Curtenain, Hotiza, Frumen Ana, Bourgaltroff, Topolovci, Gerenčer Martin, Pont a Bussy, Černi Terezija, Prateaux, Renkovci, Peterka Ana, Plancy, Beltinci, tiste dekle nam delajo najvekšo sramoto, štere tü v kukurčnom zakoni živejo, štere so šle pod drügim imenom esi i zdaj tista, ki njej je ime posodila, je sama v sramoto prišla, Paker Jožef i Trplan Janoš, Ourville, Čepinci, Vučko Agata, Vieille, D. Bistrica, Sukič Jožef, gračka fara. (Duga na letos je 72 Din. z kalendarov vred, ar je za kalendar ostalo od lani. To naj pošle žena i tüdi na novo leto naročnino, mesečno 6 Din. Vr.) Fujs Terezija, a La Vallée Viglain, Prosečkaves, Lepoša Ana, St. Coloumb, Tešanovci, Trajbarič Jožef, Boizdageux, Bogojina, molitev, ki jo je čüo v kapelici našega Urednika, njemi je spravila zmago, pride domo i z domi plača naše liste. Maučec Vince, Grandes llo-nis, Bakovci, naj bi naši listi na pravo pot spravlali zgüblene ovce, žele, Ciglar Marija, Ferko Marta, Cheminot, Korovci, Bog bo dober plačnik tistim, ki po našem tiski skrbijo za rešenje düš, za krščansko vzgojo, Žiško Cinka, Boistrancourt, Tibaut Martin, Dampi-erre, V. Polana, zahvali se za pozdrave iz bogojanskoga širitelskoga sestanka, posebno Kotnjek Joška, Viner Marija Nedela, Bunderla Marija z Doličov. G. Geder misijonar v dalnoj kitaj-skoj ne pozabo svoje materne reči. Misijonar Geder piše: 31. VílI-36. svojoj mami: „Jaz sam, hvala Bogi zdrav, samo te slednje dni me je malo noga bolela; 12. agustuša me je pes vgyo, pa se mi je malo razčemerilo; zdaj je že skoro vse dobro, samo ešče malo krasto mam. Dela je tüdi dosta, samo ka večkrat človik ne ve, kak bi prišo k poganom. Ne je tak lehko delo, kak štoj misli. Vsakši misijonar bi mogo biti svetnik, pa bi lehko dosta dobroga fčino. Zato Vas prosim, lüblena mama, vse Vaše križe ino težave Bogi na čast gor aldüjte za mené ino moj misijon. Tožite, ka mate žmeten križ, pa Jezuš je gotovo bole žmetnoga noso ino na slednje na njem mro. Privas gvüšno cajtinge pišejo, ka je eti na Kitajskom bojna. To je istina, ta dosledna, ostanemo vsi na tom fundamenti. Če je pa bila površna, o keliko jih pride domo z portov i vničeno v jakostjov! — Največ pa visi od toga, kak do mislili na nas v tüjini naši domači. Če do samo to čakali, naj njim peneze spravlamo, za naše düše se pa nedo skrbeli, te se njim zna zgoditi, ka ne dobijo ne penez pa ne naših düš. Molite zato za nas, spominajte se nas pri svetih mešaj, naročite nam naše krščanske liste i je redno plačate, da mo potom njih z vami zvezani. Ne škrtlarite tam, kda škrtlerenje prinese pogüblenja Vašim v tüjini, bodite darovitni do nas z molitvami, dobrimi deli i našimi dobromi listi. To je, ka vas prosimo, izseljenci. Mi vam pa obečamo, da bomo verni Bogi i vam i vam bomo pomagali vaše siromaštvo rešiti dugov pa vam spraviti vekšo vrednost za celo drüžino. V tom naj nas pomaga vse, nas izseljence i vas naše drage domače, dober Oča nebeski. — n — izseljenec z poti v Francijo 29. novembra 1936. NOVINE 3 samo ka je ta bojna nej kak ger indri. Što má več soldakov, tisti gvüšno zmaga, brez bitja. Tak je tüdi eti dozdaj šlo brez bitja. Pa eti v moji bregaj malo za bojno znamo. Tü so bole ropari doma, samo ka so nam misijonarom ne nevarni. Eti zdaj že drügi rajs (riž) lipo raste. Letos je bila dobra letina. V etom kraji je tüdi to dobro, ka ne poznajo ne toče ne slane; edino povoden lehko dosta vniči i té je letos v etom kraji ne bilo tak velke, ka bi kaj škodila. Tüdi sadü mam letos dosta, največ je pomarančlnov; velke kak tikvi, najbogši do novembra ino decembra. (Tü moramo pripomniti, ka Gederovi mlajši že vsi majo pripravlene cedile, naj bi vüjec poslali vsakomi bar eden pomarančlin.) 19. septembra bom šo v Siu Čao k dühovnim vajam vküp z enim drügim misijonarom. Letos smo samo trije, lani nas je pa bilo pet. Samo moj misijon je tak velki kak cela Slov. krajina. V celom kraji mam samo edno cesto, ge lehko s peciklinom idem, ovak pa vse peški. Pa zdaj de že malo bogše, ka nede takše hice. Lüblena mama, tak smo si palik malo po domače pogučali. Jaz vem, ka Vam je trno žmetno, ka sam tak daleč od Vas, pa to je ne zato, ka bi Vas ne lübo ino se Vas ne spomeno, liki zato, ka sam mogo Boži glas poslüšati. Tüdi eti ste mi vsakši den v misli, posebno med svetov. mešov. Zato se nika ne žalostite, liki Jezuši potožite svoje nevole. Po tom križov punom živlenji nas čaka večno veselje v nebesaj, več mo trpeli na etom sveti, bol se bomo veselili na drügomˮ 18. IX. 1936. pa piše sestrinoj familiji: „Jaz sam, vala Bogi, sesko zdrav, samo kaj maloga me fčasih nogé bolijo, pa to vse brž mine. — Eti je völka vročina minola ino de zdaj malo leži okoli hoditi. Eti mamo zdaj takši cajt, kak ví tam na sprotoletje, samo ka dežja nega. Eti tüdi v tom cajti največ želenja sadijo, na sprotoletje je ne mogoče, ar preveč dosta dežja spadne, v leti pa je sunce preveč vroče, zatogavolo je zdaj najbokši cajt, ka je ne mrzlo ino tüdi ne vroče. — Mogoče ste tüdi šteli v Novinaj, ka je eti na Kitajskom bojna. Šteli so se doma med sebov biti, samo ka je nej prišlo do toga, ka so se prle zglijali; tak zaj lepi mir mamo. Za nas misijonare je to trno dosta vredno, če je mir, ka lehko delamo, ovak so lüdje samo zmešani. Letos mam 4 šole, šolarge so skoz fsi pogani, pa se fsi katekizmuš včijo. Če ne zdaj, pa gda bodo starejši, prestopijo v katoličansko vöro. Po šolaraj pridem k njuvim familijam ino tak pomali naprej idem. Da to pismo v roke dobite, te de že pri Vas palik lepi Marijin mesec oktober. Zato Vam trno Priporačam, ka te tüdi za mene ino moj misijon kaj molili. Ni misliti si nemrete, kakši srmacje so pogani v düševnom tali. — Kölko jih sakši den odide na drügi svet pred božega Sodnika, šteroga so nikdar nej poznali. Misijonara naravnoč srce boli, da vse te navole vidi pa nemre vsem pomagati." Slovo z tüjine. Draug Marcoing 19. nov. 1936. Prečastiti g. vrednik ! Najlepša hvala za vse Vaše trüde i vso Vašo skrb pri pošilanji Vaših listov, štere sem vsigdar redno dobivala i z veseljom prečtela glasi iz dragoga mi Slovenskoga kraja, za kem moje srce hrepeni. Zdaj pa z Bogom vse moje prijatelice, ki ostanete šče eden kraték čas v tüjini, ostanite mi zveste sestrice, kak ste mi bile, dokeč sem med Vami bila, čeravno mo za kratek čas daleč od Vas, misli moje do večkrat pri Vas. Šče ednok z Bogom na skorajšnje videnje na lepom Goričkom. Zdaj pa Vam g. Vrednik ino sotrüdniki Novin zazovem prisrčen Bog plati i pošilam slednji pozdrav iz tühine, z Bogom na veselo videnje. Viner Marija z Martinja. Naši pozdravi izseljencom. Pozdrav Prezvišenoga gospoda knezoškofa i apoštolskoga administratora za Slov. krajino, ki ga objavlamo na prvoj strani Novin, je tak lepi i globoki, da nadomesti vse naše pozdrave. Sprejmite ga, dragi izseljenci, kak glas vseh naših src i molite za Prezvišenoga nadpastira, da njim lübezen z lübeznostjov povrnete. Predvsem pa živite jakostno po božih zapovedaj, to je najlepša Zahvala, ki njim jo morete skazati. Pozdrav urednikov. Dragi izseljenci! Za očo ste me krstili v tüjini. Zaistino oča vam ščem biti. Z očinskim srcom, ki ne pozna drügo, kak trüdapuno lübezen od ranoga jütra do kesnoga večera na hasek svojoj deci, vas ščem lübiti i pomagati, da ostanete dobri krščeniki i da svojim siromaškim drüžinam teliko prislüžite, da se rešijo bremen, štera je težijo. Vse vas pozdravlam z očinskim srcom, posebno pa naročnike naših listov, pozdravlam vas z vsemi naročniki i sotrüdniki, dopisniki, ki vsi delijo mojo lübezen z vami. Vsi vam Želemo vse najbolše, posebno pa lübezen, štero vam spevle pesem Slovenske krajine, ki jo najdete na prvoj strani Novin. Spevlite jo! Spevlite jo i pri njenom sladkom glasi naj se müdi vaša düša pri svojoj zibelki, pri domačoj cerkvi, kde ste krščeni! Se müdi pri zibelki vašega tela, v rojstnoj hiši! Se müdi v miloj domovini, kam vas veže teliko spominov, da bodete Pobožni verniki, bogavna deca, verni Slovenci i trdni državlani lepe naše domovine, Jugoslavije. Oj, popevajte, spevlite z celim srcom: Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde nebom! Bog vas vse živi i blagoslovi! Klekl Jožef, dühovnik, urednik. Pozdrav beltinskoga g. plebanoša svojim izseljencom. Vse izseljence beltinske fare Priporočam pod obrambo Blažene Device Marije, Pomočnice Krščenikov i Angelov Čuvarov. — Vadovič Rudolf, pleb. Pozdrav bogojanskoga g. plebanoša svojim vernikom v tüjini. Vse izseljence bogojanske fare prav toplo pozdravlam i njim želem pa prosim pri svetih mešaj vse dobro na düšo i telo. Štale smo dogotovili, samo zavažati mamo ešče nekaj. Zaistino Zvünredna gorečnost, ka so v par letaj pokazali bogojanski farniki, ki so v teh strašnih časaj pozidali to veličastno cerkev i zdaj pá gospodarsko poslopje, šteromi daleč naokoli ne para. Vi dragi izseljenci ste domače krepko podpirali pri plačili, zato bodi poleg njih tüdi vam najprisrčnejša Zahvala. Ostanite zdrüženi z nami v sladkom Srci Jezušovom i Marijinom. — Haoko Jožef, plebanoš. Pozdrav mladenca. V tüjino ta, gde so naša srca, mi miseo leti, mi düša beži. V tüjino ta, gde naša srca od dela trpijo, za krüh se borijo. V tüjino ta, gde naša srca od trüda ječijo, za dom se skrbijo. V tüjino ta, gde so naša srca, mi miseo leti, mi srce želi. Glavač Franc, mladenec. Pozdrav sotrüdnika Novin. Bratje i sestre v tüjini! Slovenska krajina je dala neverjetno veliko število šolane gospode, posebno dühovnikov, človečemi rodi, tak so pisali sodniki našega lüdstva pred dvajsetimi leti. „Sinovje i hčeri Slovenske krajine so prvi v deli, v krščanskom živlenji i v požrtvovalnoj lübezni do domovine Jugoslavije,“ to sodbo bi radi čüli dnes od vsakoga poštenoga človeka doma i v tüjini. Naj se v istinili ta lepa žela, bratom i sestram v tüjini pa tople pozdrave! — Kontler D. Julij, šol. upraviteo, sotrüdnik Novin. Pozdrav kmeta. Dnes naj se popaščijo naše misli v tüjino, gde se teliko naših bori za vsakdenešnji krüh. V tüjino, gde teliko naših krvari za domovino, v šteroj pešajo naše mlade moči i štera je namočena z krvavim znojom naših lüdi. V tüjino, gde teliko naših žele Gospoda, pa so daleč od njega, gde so naši očevje i matere, Sinovje, bratje, hčeri i sestre, ki- lübijo nas i našo domovino. Odnesimo dnes naše misli med nje, odnesimo za nje naše molitve, našo tolažbo, našo lübezen do nji, ki trpijo za nas i našo domovino. Odnesimo njim lübezen do naše svete vere, do naše svete Cerkve, do Jezuša i do Marije. Prosimo Boga, naj je čuva vsega hüdoga i da bi se ednok vrnoli nazaj na našo kmečko zemlo, ki so jo z tak teškim srcom ostavili. Posebno pozdravlam svojega sina i vse poznance z materjov i bratami pa sestrami pa želem, da si sin i vsa mladina vrnete nepokvarjeni domo. — Horvat Anton, kmet, Žižki. Pozdrav akademika. Bratje in sestre v tüjini! V živlenji posameznika, tak tüdi v živlenji vsakšega naroda, so usodepuni i odločilni časi, v šterih trbej segnoti do globočine narodne düše i nazaj v narodno preminočnost — v zgodovino, da razberemo ono skrivnostno nit, štera reže med sebov desetletja i stoletja narodnoga živlenja. V dnevnih dogodkaj, pri zagrenjenosti i razočaranji obledi tista skrivnostna zavest, kre štere se zdigavle i raste narodna drüžina v zmerom novoj živlenskoj veri i zmerom v novoj odpornosti proti neprilikam dneva. Kak posamezniki, tak tüdi narodi trbej v velkih živlenskih trenotkaj prek pomislekov i zagrenjenosti nazaj k vedrim načelom i iz njih iskati odrešilne misli. Ne je težko razbrati iz slovenskoga lüdstva v Slov. krajini tisto skrivnostno zavest, tista načela, štera so kak svetli plamen žarela našemi slovenskomi lüdstvi ob njegovih v zgodovini številnih dnevaj, gda je že silo obvüp — dvojnost v njihova srca. I te sveteo plamen je bila Slovenska narodna zavest, vkoreninjena i zasidrana v zadnjoj vretini vse moči i vsega idealizma — v Bogi. V toj zavesti se je naše slovensko lüdstvo borilo v časi dugotrpečih verskih bojov, ob türskih požigaj i moritvaj pa tüdi v časi najhüjšega narodnostnoga boja. pa tüdi toj zavesti se moremo zahvaliti, da je naš rod ostao slovenski več kak jezero let, se v njej pomlajevao i krepio i v njej zmerom znovič gradič svojo drüžinsko skünost v kulturnoverskom ino tüdi v gospodarskom pogledi. Pri toj narodnoj zavesti v Slovenskoj krajini se zmerom znovič dogaja, gda v vsem silnom pomenkanji zemle i krüha poganja naše slovensko lüdstvo vedno novo pomlad. Oba Küz-miča, Ivanoczy — Baša, Klekl i vsi naši velki Sinovje do dnes značijo stoletno narodno živlenje v ednoj misli. Bratje i sestre, naj bi v vas rastla zavest, da je naše slovensko lüdstvo na pravoj poti, ar to potrdjava stoletna narodna izküšnja. Narodna nezvestoba in gola sebičnost, ki sta vrste članov naše narodne drüžine pozdvo-jila, i napravila mrtve za narodovo blaženost, nam naj bodeta tüdi Opomin, da se računi brezi Boga ino brezi naroda zmerom pokažejo vkanlivi i topi. Pa to je tüdi navuk svetovne zgodovine od začetka do dnes! Maučec Joško, profesor. Pozdrav Marijine drüžbe. Našim izseljenkam slüžkinjam v Srbiji, ki se nam večkrat oglasijo pa tožijo, ka nega tam katoličanskih cerkvi; našim delavcom „na državnomˮ v Slavoniji, ki tüdi tak malo prilike majo za spunjavanje verskih dužnosti pa njim je zato žalostno srce; našim v Franciji, ki se nam najbole poreci oglasijo, a te prosijo za sveto mešo. — Vsem tem bratski pa očinski Pozdrav i blagoslov s prisrčnov prošnjov, naj bi se v novom cerkvenom leti večkrat obračali tüdi na svoje domače düšne pastire, ki do njim te znali več tanačov dati. — Dnes cela fara še posebi moli za Vas ... Vodstvo Marijine drüžbe, Sv. Jurij, Pozdrav pesnika: Tüjine. V zameknjenju gledal sem grozno pošast: Ledenomrzel je bil njen obraz, prežala na plen je ko Zver, Popolna, le srca ni bilo nikjer. »Ha, morajo k meni najboljši tvoji, denar — Vladar je v roki moji; Sicer jih uboštvo zdrobi; ne vidiš: iz ust jim kričiI Najlepše cvetje mi moraš dati, znam ga krasno negovati, le dušo — eh, kdo verje v njo? Da je le skrbno negovano telo. Takih, ki so se komaj v polnost prebüdili, ' ki so včeraj še otroci bili, takih telo je slastno najbolj, v njih še sveža dišava svetih olj... Deviških olj dišava je najdražja, v njih večja moč je kakor vražja, posebno, če jih borba pomnoži, če za nedotaknjenost srce zakrvavi... Ha, ravno vitko, rdečelično hočem, da se ob njenem strahu nakrohočem, saj prej ali slej se mi vdá: Orjaška jaz moč sem svetá!" V brezmočni grozi sem poslüšal bogokletje, ni mi dalo leka mladoletje — Presilna je bila srčna bolečina, ublaži jo moč Krvi — Vina ... »Bog, saj živimo v Tebi, pritisni na Srce jih, k Sebi, če bi jih hotel omamiti greh, pa bodi za glasni, vendar lažni nasmeh...“ Camplin Ivan, kaplan. Pozdrav bogoslovca. Raztepenim bratom i sestram! Z Vami, bratje i sestre, ki Vas je mala i tesna Dolinska pa Ravenska razgnala po sveti, ki Vas je skopa i trda Gorička razmetala na vse štiri kraje sveta, zvami bi rad spregučao toplo i bratovsko reč, ki je obdana z vekšov lübeznijov, kak mrtve litere na papiri. Ali preveč gor i ravnič je med nami, ne dosegnola bi Vas živa reč, četüdi bi jo zakričao iz punih prs. Slovenska krajína, mili moj dom... Slovenska krajina, Najlepša milina: Lübléna Ravenska, Gorička, Dolenska! Ne poznam jaz lepš’ga sveta, Vsa sladkost si moj’ga srca: Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Pogled moj z daljave, Pošila pozdrave, Hižički domačoj, I cerkvici farnoj. Obimam v lübézni obe, Pozabit vaj srce ne ve: Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Poslala si sine, hčeri še v tüjine ... — Oznanjajo vero ... — Krüh slüžijo verno ... Je v bridkosti njuvo srce, pa vendar le bije za te: Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Bregovje, doline Slovenske krajine, gorice, ravnine ste meni lüblene, Slovenske ste zemle sijaj, nebeske dobrote miglaj: Slovenska krajína, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Slovenska krajina, vsa sladka, vsa mila, nam düše napajaš, je z vüpom navdajaš: Veselte se sini, hčeri, dočakati lepše še dni. Slovenska krajina, mili moj dom, Pozabo te nikdar, nikde ne bom. Srčen. 4 N O V I N E 29. novembra 1936. Vüpam pa, da te list, namenjeni Vam, raztepenim po vsem sveti i pošilam s toplimi rečmi do Vas, prinesé pali falaček domačih njiv, kde so zdaj že pobrali zadnji pov, da si ležej zemla oddehne, falaček pašnjekov, gde zdaj paséjo. pastiri vse vkriž, kürijo velke ognje i pečejo krumple, z zasikov nadete, falaček domače vesi, štera se že pomali zapira v tople hiže, gde si prélje jemléjo na red korvlate i prešine, falaček domače cerkve, gde pali začnejo doneti lepe adventne pesmi, dokeč se ne razživejo vsi do zadnjega v vesi v božičnih pesmaj. Od vsega toga ste odrezani zdaj. Je že tak pri nas. Pretesna je zemla za vse, tak tesna, da včási nešterni niti telko nemajo, da bi se na svoje seli i se na svojem razjokali. Nega je vesi, odked se nišče ne bi napoto po sveti, pa, na prste se dajo prešteti hiže, odked se šče nišče ne odtrgao za krühom: odišla si ti mladina, v šteroj zvoni mlado živlenje, Vi moški i ženske, vsi močni i puni živlenske sile, daleč od doma, da preskrbite domačim hrano, obleč i drva. Ja tüdi za drva trbe peneze pri nas, ar je tak malo loga doma, da bi komaj edna vejkica prišla na vsakšega, či bi nas vse povesili. Ne ste čakali s prekrižanimi rokami, da bi se što zmislo na Vas, pomagali ste si sami i Bog blagoslavla Vaše delo. Znajte, da je Bog najbliže tam, gde je sila najvekša. Ali ne Vidite tü bože očinske skrbi za Vas v tej dnevaj, gda miljoni i miljoni brezposelnih hodijo po sveti, Vi pa ste v deli, kakšega ste navajeni že od doma, i redki so, ki bi bili v zakajenih fabrikaj? Zmislite se na to i ne pozabite dati Bogi dužno čast. Tüdi či v cerkev ne bi mogli ali či nikak ne bi mogli spunjavati svojih dužnosti, edno pa lehko gojite: toplo zahvalnost do Boga, štera je v tom, da ne kršite njegovih zapovedi. Zmislite se tüdi na to, da delijo z Vami domači žmetne i vesele dneve. Vsešérom spitavlejo domači eden drügoga: — Je Vaš kaj pisao? Vsikdar se paščijo sosidom pravit: — Naša je pali poslala peneze. Vsikdi je samo velki i šörki Naš ali Vaš, samo na kuperti je Vaše ime. Zato po pošti tak radi prihajate domou. Den za dnevom obrača cela ves svoje oči na poštara, šteri prinaša pod domače strehe pisma, pisana s trüdnov rokov, napunjena s pozdravi, srečov, vüpanjom i oblübami, parkrat na leto pa šče peneze, ar Vi sami dobro znate, da samo tiste hiže trdno stojijo, ki so naslonjene na Vas. Den za dnevom odnaša poštar lübeča pisma Vaših domačih, napisana z naopačnimi i zvežnjeaimi literami, odnaša pisma mladih lüdi, pisana z hrepenenjom i trepetajočim živlenjom, iz šterih diha čista i verna lübezen. Ščem Vam povedati samo to: dokeč bo poštar prinašao i odnašao vsaki den pisma v ves, tak dugo ostanete verni i dobri Vi, veseli i srečni pa domači. Z želov, da nikdar ne bi čüo od Vaših domačih: — Naš nikaj nešče pisati, liki bi vsikdar romala pisma se pa tá, Vas prisrčno pozdravlam. Balažic Matjaš. Pozdrav izseljencom iz dobrovniške fare. Z novim cerkvenim letom — to je prvo adventno nedelo — se spominamo tistih naših bratov i sester, ki so v düšnom pogledi v najvekšoj nevarnosti — to je naših izseljencov. Skrb za živlenje je prisilila tüdi vnoge iz dobrovniške fare, posebno iz Kobilja, da so vzeli slovo od svoje rojstne hiša i svojih domačih i se napotili po sveti za krühom, ki njim je potreben za živlenje. Vogi so se obrnoli na farofi za krstnim listom pred svojim odhodom, Vnogi so se tüdi spovedali i se Bogi priporočili za prišestnost, prle kak so odišli. Mogoče pa je že šteri pozabo na tiste sklepe, štere je napravo pred odhodom, ali v svojem vsakdanéšnjem živlenji pozabla na dužnosti, ki je ma do Boga i svoje düše. V skrbi za vas vam pišeta vašiva dühovnika pismo i to zato, ar boža reč z domače predgance do vas ne segne, ar je domača cerkev, v šteroj ste sprijali bože živlenje pri krsti daleč, od vas. Samo to vam pravita: v skrbi za zemelske dobrine ne pozabite na Njega, ki vam vse to davle — na Boga. — Dühovnika iz Dobrovnika. NEDELA Prva v Adventi. Evangelium (sv. Lükač 21). Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Bodo znamenja v sunci i meseci i zvezdaj, i na zemli mantranje narodov od morskoga šümlenja i valovi gda lüdje sehnoli bodo od straha i čakanja onih, štera pridejo na ves svet. Ar jakosti Nebeske bodo se gibale: I teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu oblaki z velikov zmožnostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glave vaše: ar se približava odküplenje vaše. I pravo je njim spodobnost: gledajte figovo drevo, i vse drevje : gda spüščava že z sebe sad, znate, ka je blüzi leto. Tak i vi, gda te vidili eta se goditi, znajte, ka je blüki kralestvo Bože. Zaistino Velim vam, ka ne prejde narod, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Neba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdejo. Gospod bo prišeo. Gospod je odišo na veliko svatbo. Zato naj bodo vaša ledevja opasana i posvetje prižgani i vi bodite spodobni lüdem, ki čakajo, kda se vrne njihov Gospod s svatbe, da njemi, kda pride i potrka, taki odprejo. Blaženi slüžabniki, štere Gospod pri svojem prihodi najde verostüjoče. Zaistino povem vam, da se bo še On opasao pa jih posadi za stol i bo Pristopo pa njim dvoro. I če pride večer, ali opolnoči h kokotovomi spevali ali vgojdno i je tak nájde, bláženi bodo tej slüžabniki. Te bo nebesko kralestvo spodobno desetim devicam, ki so vzele svoje posvete i šle naproti zaročniki. Pet izmed njih je bilo nespametnih i pet pametnih. Nespametne so vzele posvete, neso pa vzele s sebov oli; pametne so pa vzele olje v posodicaj s posveti vred. Ar se je pa Zaročnik müdio, so vse podremale i zaspale. Opolnoči pa nastane krič: Glejte, Zaročnik prihaja, idite njemi naproti! Te vstanejo vse tiste device i napravijo svoje posvete. Nespametne pa pravijo pametnim: Dajte nam svoj oli, ar naši posvetje vgašüjejo. Ali pametne odgovorijo: Da mogoče ne sfali nam i vam, idite rajši k trgovcom i si ga küpite. Med tem, ka so šle küpüvat, pride Zaročnik; tiste, ki so bile pripravlene, idejo ž Njim na svatbo i vrata se zapro. Kesnej pa pridejo tüdi ostale device i pravijo: Gospod, Gospod, odpri nam! On njim pa odgovori : Zaistino povem vam: Ne poznam vas! — Jaj pa nosečim i doječim v tistih dnevaj: Varüjte se pa, da vaša srca ne bodo obtežena s parovnostjov ino pijanostjov i s skrbmi toga živlenja. Te bodete dve mleli na kamni: edna bo sprejeta, drüga püščena vünej. I na zemli bo med narodi stiska i zmešnjava zavolo šümenja morja i valov. I lüdje bodo trepetali od strahü i pričaküvanja toga, ka pride nad ves svet. — Dva velikanskiva tabora, polovica proti polovici: „pet pametnih i pet nespametnik devicˮ. Polovica nespametnih, ar neso vzeli „oliˮ s sebov, svoj oli, svojih dobrih del, kda je izstisnemo v stiskalnici svojega živlenja i trplenja, ki rodi svetlo po-veličanje. Da ne vsaki, ki pravi: Gospod, Gospod! bo prišeo v bože kralestvo, nego što spunjava volo Oče, ki prebiva v nebesaj. Što spunjava zapovedi, ar Gospod ne prišeo raz-vezüvat, nego dopunjavat. I što bo razveljavo štero tüdi izmed najmenših zapovedi i lüdi tak včio, bo najmenši v nebeskom kralestvi. Da niti pika ne prejde s postave, dokeč se vse ne zgodi. Za tisti den ali vüro pa ne ve nišče, niti angeli v nebesaj, niti Sin, nego samo Oča Bog. Zato verostüjte i molite, da tisto vüro, za štero ne mislite, bo prišeo Sin človeči sodit žive i mrtve. Ka so delali duhovniki Slovenske krajine za naše delavce. V dnevniki „Slovenecˮ je g. Bejek Jánoš, sebeščanske fare oskrbnik opisao svoje vtise, štere je dobo, gda je obiskao naše' delavce na državnom imanji Belje, na toga pustaj. V tom lepomi hvalevrednom opisi je g. Bejek nekaj jako važnoga opüsta. Čteo je nekši „Obmejni kalendarˮ, ne ve pa što ga je sestavo i v tom kalendari je napisano, da se je naša dühovščina ne brigala za naše delavce. Če bi g. Bejek čteo naš kalendar, šteroga izdajatel i uredništvo gotovo pozna, ne bi ta, našo dühovščino šaliva trditev prišla v tisk, ki ga čtejo Vnogi desetjezeri. Mi kratko moramo to krivico popraviti. Naj ne trpi ugled dühovništva. Samo kratko povdarjamo sledeča dejstva : Pokojni dr. Ivanoczy je že pod Madjarskov vladov brano pravice našega delavstva, kak svedoči njegov življenjepis objavlen v kalendar! Srca Jezušovoga 1. 1915 ne v ednom, nego v neštetih primeraj. Da brani siromaškoga delavca, je celo proti jezerolet nomi državnomi jubileji nastopo, kda so nešteri šteli pod tov firmov drža-votvornosti našega delavca obremeno. On sam je zviso „taborˮ, to je dnevnice delavcom i tak prisilo veleposestvo, naj više plača delavcom. Vsikdar se je informirao, kak se delavcom godi i povsod njim je pomágao. Drügi duhovniki Š njim vred so isto delali. Delavec je najšeo ne samo tanačnika i düševnoga voditela v duhovniki, nego tüdi djanskoga pomočnika. Z predganice so napriliko dühovniki oznanili, kak se naj pogajajo, da ne bodo znorjeni. Tak so napravili Klekl pri Sebeščani, + Sakovič, ki sam bio sezonski delavec, + Baša itd. Proti palerom, ki so lüdstvo vkanjüvali, so najostrejšo borbo vodili ravno dühovniki. 1 če bi je lüdstvo povsod bogata, bi se razmere že davno zbolšale. Gospod Jerič, dekan, kak sobočki kaplan, je ustanovo kat. posredovalnico za delo v Soboti, k šteroj fari spada tüdi Krog, rojstno mesto g. Bejeka. Ta ustanova je brezplačno Poskrbela neštetim vnožinam našega delavstva delo i branila njegove pravice proti izkoriščevalcom. I pisarniške stroške te posredovalnice je noso dühovnik Klekl z dühovnikom g. Jeričom. Pa što je vnogim jezerim našega delavstva poskrbo krüh, če ne dühovnik Klekl, gda se je borio za agrarno zemlo našemi delavstvi ? Pa nega li podpirao v tom boji kak najbole krepko dühovnik g. Jerič i vnogo drügih dühovnikov, ki so podpirali delo teva poslanca! Pa ravno zavolo slabih razmer na državnom imanji Belje je delao dühovnik Klekl zato, da postanejo delovodje krščansko misleči naši lüdje, kak je bio Vogrinčič Anton iz Cankove i Antolin Kornel iz Črensovec itd. Iz gole lübezni do delavstva je te dühovnik objavlao svojega sotrüdnika pritožbe javno v Novinaj, ki je obiskao Belje, da tam preišče pritožbe delavcov i njim pomaga. Pa te pritožbe so Novine objavile, čeravno se njim je protilo z tožbov od strani državnih nameščencov. Novin urednik je dühovnik i šereg vučenih i pobožnih dühovnikov vrši z veseljom delo i čast sotrüdništva pri Novinaj. I z lübezni do delavstva, da se njim pomagale isti dühovnik dobo dovolenje od ministerstva za socialno politiko, da sme Agrarna i gospodarsko podpora zadruga v zvezi z Državnov Borzov Dela iskati delo delavcom i te braniti. Pa ne so li Novine most, na šterom se srečajo srca naših delavcov, raztepenih po celom sveti, z našimi srcami, da je občuvamo na dobroj poti, da je zagovorimo i njim pomagamo? Dühovniki so na ministerstvi i na banovini stalno branili pravice delavcov. Pa neli dühovnik g. Škafar Ivan, ki je zbüdo z svojimi jedrnatimi članki v Novinaj celo prek Müre začüdenje zavolo svoje velike lübeznosti do naših delavcov ? Ve je zvoljen celo za člana Rafaelove drüžbe, ki skrbi za vse naše delavce, ki si prek mej države iščejo krüh. Z pomočjov + mil. g. kanonika Slepca je dühovnik Klekl nastavo kühinjo v Soboti za siromaške delavce v Soboti i dühovnik Vrbanjšek, katehet vodi takšo kühinjo v Lendavi za deco delavcov i onemogle delavce. Dühovnik g. Jerič je delao z celimi močmi, da se je odpravilo sramotno preglejüvanje dalavk v čuporaj. Isti i drügi dühovniki so oprosili g. nar. poslanca, dr. Klara, da je na njegovo intervencijo zdravniški pregled brezplačen. Naj nede zamazek obmejnoga kalendara, da naše dühovništvo se ne brigalo za naše delavce, posüšen na našem dühovništvi, smo te kratek spis objavili i bi prosili g. Bejek Janoša, da kak je proso, naj se njemi dostavi, če što kaj ma na njegov spis sporočiti, naj te kratke vrstice dodatno ešče objavi v Slovenci, da ne bodo misli tak prek, da se je eti dühovnik pred obiskom g. Bejeka v Belji ne brigao za naše delavce. Politični pregled. Domači. V državi je popolen mir. Potom, ka je obiskao naš zvünešnji minister, dr. Stojadinovič, Türsko i Njeg. Vis. knez Pavel Anglijo, je ugled naše države jako naraseo tembole, ar je Mussolini gučao v Milani jako prijazno od naše države. V Angliji celo pišejo, da se je prijatelstvo med našim i angleškim narodom poglobilo. Naša država je najmre pozvana, da z Türskov pomaga Angliji ná Sredozemskom morji, da ta tü ostane na tistoj visini moči, kak je dozdaj bila. Italija je najmre postala nevaren tekmec v oborožavanji na morji i v zraki. V zraki že ma več orožja kak Anglija. Zato ta išče prijatele, ki bi ne toti z bojom, nego z zvezami podignoli njeni ugled, ona pa pali njihovoga. Anglija šče našo zavezo s tem plačati, da zahteva pri rešitvi podonavske korine velike pravice za nas. Angleški krao je bio naš gost i je prijateo Kralevskoga namestnika, kneza Pavla. Ta zveza vpliva tüdi na politično zvezo. Ka je voditeo Hrvatov, Dr. Maček hodo pri knezi i tü bio celo na obedi, se tak razlaga, da je hrvacko pitanje tüdi rešeno. S tem je odstranjen veliki kamen spodtike, ki je kvario naš ugled i slabio našo moč. JRZ stranka dobiva vsikdar več pristašov i je njeno vladanje zasigurano na duga leta naprej. Tüdi srbski deo opo- zicije se je v glavnom sporazmo i tak de se notrašnja vreditev države, kak vsi želejo, mogla na drügoj podlogi zvršiti i vnoge nesporazume odpraviti. Svetovni. Francija. Salengro, notrašnji minister Francije, se je sam vmoro. To pa zato, ar so ga desničarske stranke napadata, da je v svetovnoj bojni preskočo k Nemcom. Te sramote ne mogo prenesti, pa se je zagiftao. Socijalisti so zavolo toga začnoli z demonstracijami i trdijo, da ne vse tak, kak desničarski listi pišejo štere ščejo zdaj staviti. Sami izdajatelje desničarskih listov pa so sklenili, da ne izidejo njihovi listi, dokeč se Salangro ne zakopa i protestirali so proti nameri, da se prepove izhajale lista „Gringoireˮ, šteri je začeo bomo proti pokojnomi ministri. Admiral Horthy v Italiji. Z velikov slovesnostjov so Talijani sprejeli vogrskoga regenta Horthyija, ki je obiskao zavezniško Italijo. V Neapli je prek sto vojnih ladjij pozdravilo Horthyja, ki je skoz Jugoslavijo potüvao v Italijo. Spravišče držav v Londoni. Na spravišče v London so pozvane države, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, da se sporazumijo zavolo bojne v Španiji. 29. novembra 1936. NOVINE 5 Grčija. Letos je že peti državnik vmro naglo v Grčiji i se dosta guči, ka ne vmirajo naravne smrti. Prvi je je vmro Kondilis, za njim Ve-nizelos, nato Caldaris, potem Zainimis i zdaj Papanastasiu. Če ne tü zmes komunistična roka, ki je že letos štela zanetili komunistično revolucijo v Grčiji, pa so jo državniki pravočasno odkrili i z vojskov preprečili. Austrija. Dr. Schmid Gvido, državni tajnik austrijske republike je te dni obiskao Berlin, da se letos julija 11. sklenjena pogodba med Austrijov i Nemčijov razširi i poglobi, to je da dobi i v živlenji pravi pomen med dvema nemškima državama, šterivi edna ovoj priznavata neodvisnost. Duga leta je trpela borba Nemčije proti Austriji, štero je Nemčija štela k sebi prikapčiti, a ta se ne dala, ar je katoličanska, dočim je Nemčija protestantska država, pod Hitlerom pa postaja celo poganska. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Vsem našim izseljencom z lübeznostjov našega srca pošilamo to številko Novin, štera je ravno njim namenjena. Prosimo vse tiste po vsej državaj, ki do rok dobijo vekše število teli izseljeniških Novin, naj je odpošlejo tistim, do šterih znajo, ka jih kemveč vroke dobi. V Canado smo več številk poslali Vinčec Jožefi, ki je v Hamiltoni, v Chicagi Denša Ivani, v Bridgeporti preč. g. Golobi, v Clevelandi Rožman Franci i večim v Franciji. Naj roma od roke do roke, od srca do srca ta številka i vsem prinese veselje i vu vseh zbüdi lübezen do dobroga Boga i do svojih domačih. Prosimo vse tiste, ki več številk dobijo do rok, naj je vse razdelijo. V Argentini naj se glasijo naši pri svojih g. dühovnikaj, tem pošlemo več številk. Za novo leto pa damo eto pojasnilo: Vsaki naš izseljenec, ki si šče naročiti naše liste, naj napiše etak: Naročim Novine ... Marijin List . . . Pridavek .... Krstno ime .... Naslov doma z zadnjov poštov . . . Naslov v tüjini . . . Pripomba što plača liste. To naj do konca decembra dostavi na upravo Novin i Marijinoga Lista v Črensovce, Jugoslavija, dravska banovina, Slov. krajína. Neki delavci se nam tožijo, da morajo drago Poštnino plačüvati pri pošilanji naročnine. Tem damo ete tanač: Več naj vas vküp pošle peneze. Lejko vas petdeset pošle, pa še več vküp. V tüjini če ednomi zavüpate, je ne draga pošta. I te nam odpiše v ednom pismi što i keliko je poslao, pa de tak poštnina dosta menša. Držite se toga nasveta. — Uprava Novin i Mar. Lista. Navuk za tretjired je 8. dec. na god D. Marije v Črensovcih po večernici. Po navuki ponovitev zaoblübe čistosti kak vsako leto. Kotrige naj že ob pol ednih bodo pri voditeli z listeki. Stari dug z Francije sta plačale : Vogrin Katica i Sobočan Ana. Prosimo i drüge dužnike, naj stari dug kemprle poravnajo. Krajevna protituberkolozna liga v Lendavi bi rada v kratkom časi začnola s protituberkoloznim dispanzerom v Lendavi, da bi se lehko kama zatekáli po pomoč siromaški betežniki na plüčaj. Ste že napravili svojo dužnost do betežnih sobratov i pristopili k tomi drüštvi i plačali konči 12 Din letne članarine za te siromake? Črensovska dekliška Marijina drüžba bo vprizorila na Devico Marijo, 8. dec. lepo igro „Vestalkaˮ v Našem domi. Ar je igra za naše kraje nekaj novoga, godi se najmre v časih casara Nerona, kda se je začnola širiti krsčanska vera i preganjanje kristjanov, zato že zdaj opominamo na njo i vlüdno vabimo vse prijatele mladine i gledaliških iger. Smrt naše šolske sestre. Častna sestra Balažic Marija, z redovniki imenom Hermana iz Dolnje Bistrice je vmrla od jetike v Maribori v bol- nici. Stara je bila 25 let. Večne zaoblübe je naredna letos. Srečna smrt. Molimo za njo. Novine so narasle meseca novembra za 56 komadov, odpadnoli so 4 komadi. Čisti narastek 52 komadov. Marijinih Listov je naraslo 9 komadov. Iz dna srca se zahvalimo slüžabniki božemi Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč i Frideriki Baragi za pomoč i prosimo Boga po svetom Cirili i Metodi, naj odiči oba i njima da čast oltara. Njeva pa naj sprosita svojega düha za slovenski narod, naše liste i je razširita. Beltinci. Iz pivnice pismonoše, kde je tüdi žandarska pivnica poleg, so neznani tolvajje odnesli zaplenjeno vino. Istotak so neznani božnjaki razmazali tri roje, ki sta bila last Balažic Štefana i Baligača, bivšega župana, prešo so pa popolnoma razmetali i kre dobla ta zmetali. Opomin je pomagao. Pred kratkim so po rečaj g. plebanoša v Črensovcih Novine prinesle dopis, v šterom črensovski farniki želejo pesem cele cerkve. Ta žela se spunjavle, ar se je taki po tistom zbolšalo spevanje v cerkvi. Ve drügo ne trbe, kak narodi püstiti njegove pravice, njegove stare pesmi, pa je vse v redi. Ka je tomi tak, nam potrdi pismo, ki smo je dobili z tüjine i se etak glasi: „V Novinah sem šteo dopis: „Spevanje cele cerkve v Črensovcihˮ. Kak skoro vsi, ki zdravo mislijo, tak tüdi jaz te dopis odobravam. Jaz sem čakao to prle, že po Božiči lansko leto, gda so bile naše stare pesmi zavrženoˮ. K tem rečam ne trbe nikše razlage. Hvala Bogi, da se popravte, ka se je pokvarilo. Bog daj, da se celo popravi i stara slava črensovske cerkvene pesmi pride nazaj. Bogajmo cerkev, pa de vse dobro. Za novo bolnico v Soboti. 16. novembra se je vršila na sreskom na- čelstvi v Lendavi seja okrajnoga odbora za javna dete. Razpravlalo se je od vseh nüjnih potrebščin lendavskoga sreza. Med drügim se je obširno gučalo od žalostnoga stanja sobočke bolnice, v štero hodijo tüdi betežniki lendavskoga i ljutomerskoga sreza. Vsi vdeleženci seje: gospod narodni poslanec dr. Klar, član banskoga sveta vpok. plebanoš Klekl, vsi županje iz lendavskoga sreza i nekaj članov občinskih uprav so se soglasno izpovedali za zgradbo nove bolnice v Soboti, posebno pa za kemhitrejšo zgradbo novoga kirurgičnoga oddelka, ar zdajšnji nikak več ne odgovarja potrebam treh srezov i modernoj zdravniškoj znanosti. Bolnica je brez razlike preveč pretesna, ar morejo betežniki vnogokrat po teških operacijaj ležati po dva na ednoj posteli i vnogo se more zavolo prenapunjenosti pred vremenom odpüščati iz bolnice, da se napravi mesto za bole potrpno. Prosimo bansko upravo, poslanca lendavskoga sreza i gospoda banskoga svetnika, da se z vsemi silami za-vzemejo, da se bolnica kemhitrej naj zozida. Kobilje. Večletna žela nas Kobiljančarov se je spunite. Preminočo nedelo smo pri nas prvikrat meli božo slüžbo, ki so jo nam na novo dovolili prevzvišeni g. püšpek. Velka radost je zavladala med vsemi. Z veseljom smo vsi vküper dali, ka je potrebno za potroše, da se dühovnik vsakikrat k nam pripela. Božo slüžbo smo dobili. Zdaj pa šče ščemo, da bi bilo pri toj božoj slüžbi kem lepše i veselejše. Zato se z veseljom včimo lepe slovenske cerkvene pesmi, posebno šolska deca. Ščemo najmre, da se pri nas slovenski spevle, naj naša deca razmijo i v pobožnosti gorrastejo. Potrebno bi bilo, da bi se pesmi vsi navčili, da bi vsikdar cela cerkev spevala, kak so nam to g. kaplan priporočali. Pa tüdi to sčasoma bo. Če smo si cerkev zozidali i božo slüžbo sprosili, te tüdi ešče to včinimo, da de se tüdi v našoj kapeli glasite lepa pesem Bogi na čast. — Kobiljančar. Volitve y Zbornico za Trgovino, obrt i industrijo. V nedelo 29. novembra t. 1. se vršijo v lendavskem srezi volitve svetnika toga sreza za zbornico TOI v Ljubljani. Volijo samo obRtniki. Ne volijo pa gostilničarje, trgovci i industrijci, ar so tej vložili samo edno kompromisno listo, tak da volitve ne so potrebne. Volitve se vršijo samo v Lendavi v občinskoj hiši. Voli se samo osebno. Pozivamo vse naše obrtnike, da se volitev punoštevilno vdeležijo. Volitve so tajne. Glasüvanje trpi od 8 vüre zajtra do 6 vüre večer. Naš kandidat je župan občine Turnišče Litrop Štefan, ki je bio že duže časa član zbornice TOI Dajte svoje glase za njega. Za Litropa glasüjete, če označite z križecom krog, ki stoji poleg njegovoga imena na glasovnici. Ta glasovnica se dene v kuvert, štero sprimete z glasovnicov od predsednika volilne komisije, kuverto zakelite i jo izročite znova predsedniki volilnoga odbora. Vodna zadruga v Lendavi dobila komisara. Dr. Kožulj, minister za zgradbe, je z svojim odlokom Štev. 40641 začasno zadržao aotonomijo Vodne zadruge v Lendavi i njej imenüvao komisara v osebi inženira Fugine, ki dobiva mesečno 300 Din plače od zadruge zato, ka de jo vodo. Z svojim odlokom je zednim imenüvao novi odbor k vodnoj zadrugi, ki ma pravico, da pri deli dava svet, tanač komisari. V te odbor so imenüvani z Lendave posestniki Žerdin Ivan, Potek Emil, Toplak Ivan, Bakan Štefan, župnik, potem pa še sledeči posestniki: Solar Peter z Nedelice, Lebar Jožef z Kapce, Trajbar Ludvik z Dobrovnika, Matjašec Števan z Doline, Litrop Števan z Törnišča, Gujtman Martin z Bogojine. — Kak je prišlo do toga, da je zadruga dobite komisara? Tak smo zvedeli, da so za to sledeči zroki: 1. Agrarni interesenti so mogli plačüvati prispevek, a ne so pa meli nikše pravice pri zadrugi, zato ka mesto njih je Banovina mela 73 glase i ravnate delo pri zadrugi, to pa zato, ka interesenti ne so bili še vknižene na zemlo. 2. Ar zemla ne bite ešče točno določena, keliko ma šteri agrarni interesent, se ne mogo točno določiti znesek, šteroga bi mogli plačati. Na te način bi se mogle goditi pomote pri nametavanji prispevkov, čeravno ne se ešče kontroliralo, da li so kakše pomote, ali pa ne. 3. Ar poleg zastopnika banovine so največ glasov mela veleposestva, siromaški narod pa ne, zato mora zdaj komisar deteti na tom, da se zemla agrarnih interesentov točno izmeri, odnosno izmerjava točno določi, ka tak vsi pridejo v seznam članov i do meli pravico glasanja, ne pa kak dozdaj, da so meli samo pravico plačanja. 4. Veleposestva ne so tak redno plačüvala svoj doprinos, kak bi mogla, pa tüdi menši dužniki ne vsi, zato se je nabralo dosta duga, Šteroga more sterjati komisar. 5. Zadruga je tüdi mela preveč dosta upravnih stroškov, ki neso bili vsi potrebni, kak na priliko njena tožba, pri šteroj je samo fiškališom mogla plačati 24 jezero dinarov. Ta tožba bi najmre lejko izostala. To so glavni razlogi, šteri so ministerstvo prisilili, da je zadržali aotonomijo zadruge i njej postavilo komisara. Te komisar pa bo samo tak dugo vodo Zadrugo, dokeč se nedostatki ne odstranijo i potem zadruga znova dete po svojih pravilaj, to je, vživa svojo popolno aotonomijo. Doneslo k prekmurski zgodóvini. Pod tem naslovom je izšla v „Časopisa za zgodovino in narodopisjeˮ 1936, snopič 2 (Maribor) na straneh 68 do 77 razprava Ivana Zelka, kaplana v Dobrovniku. Vedno nas veseli kak donesek iz našega kulturnega življenja, pričujoča razprava nas pa tem bolj veseli, ker je to prva Zgodovinska razprava, ki jo je napisal naš domačin, rojak. Zelko si je nadel dvojno nalogo: kritično pregledati dosedanje ugoto vitve zgodovinarjev in prinesti novo gradivo, s katerim popravlja in izpopolnjuje našo dosedanjo zgodovino. Razprava imá podnaslov „Viteški redoviˮ. Razmotriva zlasti zgodovino Gornje Lendave, Sobote in Sela v 13. stoletja ko so se bratje Božjega groba naselili na Cankovo. Nato preiskuje trditve zgodovinarjev Kosa in Kovačiča, ki sta zamenjala Polano na Dolinskom s Polano pri Soboti. Najdragocenejši doneski pa so Zelkove ugotovitve iz zapisnikov cerkvenih vizitacijah 1698. leta in 1756. leta. Te nam zlasti osvetljujejo usodo templarjev v Soboti, ki so imeli tudi svoj letni dvorec v Selu, kjer je nastala znamenita kapela, s katere sükali prinaša ta razprava važne nove ugotovitve. Popraviti je le „Čičéčka vesˮ' v „Čikéčkaˮ in „pri Seluˮ — „v Seluˮ (75). Razpravi je dodan nemški povzetek vsebine. Želimo, naj Zelko vneto nadaljüje raziskavanje naše zgodovine — pa želimo tudi, naj se naše izobraženstvo vsaj malo briga za dete o naši. krajini. „Časopis za zgod. in narodop.ˮ bi moral biti v vsaki naši šoli, pri vsakem našem izobražencu. Saj prinaša v vsaki številki kaj iz Slovenske krajine. V tem snopiču je objavljena še Zelkova ocena Novakovega izbora prekmurske književnosti, ki je doslej najboljša ocena o tem delu. Ugotavlja, da je pregled književnost! jedrnat in izbor tekstov vešče izbran. — V tem snopiču je objavljeno tudi kratko poročilo o občnem zboru „Prekmurskega muzejskega društvaˮ. Göplin za 2 konja ali krave, v jako dobrom stanji se po niskoj ceni oda. VELEPOSESTVO GORNJA LENDAVA. 5000 let razlike. Slika je vzeta z razstave iz Teksasa, kde so priredili razstavo od razvoja vozil i živlenja 100 letih. Slika kaže najhitrejši, najmodernejši ameriški električni vlak i voz z volovskov vpregov, štero so nücali kak edino vozilo pred 100 leti. 6 N O V I N E 29. novembra 1936. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. O potrebi in dolžnosti krščanske dobrodelnosti en vzgled, ki sem ga doživel pred nekaj tedni. Bil sem na obisku pri nekem trgovci! — znancu. V trgovino stopi prileten možakar ter naroči osminko kilograma masti. Pomočnik mu nateh-ta, zavije v papir ter mu jo izroči. Možakar vpraša po ceni. Ker pa že dolgo ni kupil masti in je poskočila zadnji čas cena masti, siromak ni imel dovolj denarja ter je že hotel vrniti mast pomočniku, da bi mu nekoliko odvzel. Pomočnik res vzame zavitek masti, razvije, dene na tehtnico ter v začüdenje vseh navzočih pridene še en četrt kilograma, zavije in da možakarju, ki ni vedel ali je res ali sanja. Molče vzame pomočnik iz žepa manjkajoči denar ter ga skupno z moževimi dinarji da blagajničarka zdaj še le zave siromak ter se začne opravičevati ter zahvaljevati pomočniku, jaz pa vprašam pomočnika, ako pozna tega moža. Pravi, osebno ne, ne vem odkod je in kaj je, poznam pa ga v toliko, da je siromak, ker le siromaki si morejo samo tako malenkost zabele kupiti. K možu obrnjen ga vpraša pomočnik: „Ste oženjeni, imate otroke ?“ „Sem oženjen in imam 4 otroke, ki še v šolo hodijoˮ. „In ste hoteli za vso familijo kupiti samo eno osminko masti, saj to še za en obed komajˮ, pravi dalje pomočnik. „Kaj pa hočem, smem rad biti, da imamo še vsaj malo zabeljeno. Žena bolana, zdravila stanejo, deca za šolo trebajo obleko in vse drugo, gospodarja, pri katerem sem za viničarja, pa tudi ne morem vedno prositi, saj mi da, še preveč rad mi pomaga, več kakor si zaslüžimˮ. Zdelo se mi je, kakor da bi mi ljubi Bog sam poslal tale slučaj, na katerem vam, dragi delavni ljudje, morem pokazati, da na današnjem svetu ne zadostuje samo pravičnost i pravica. Ta le siromak je sam prizna!, da mu njegov gospodar še več da, kot je po načelih krščanske pravičnosti dolžen in vendar je mož živel v revščini ne po lastni krivdi, tudi ne po krivdi gospodarja, ampak Vsled bolezni žene in raznih drugih nesreč. Nujno potrebna je še poleg krščanske pravičnosti tudi Karitas, usmiljena ljubezen do trpečih, ki jo je na tako plemenit način pokazal ta mladi trgovski pomočnik. In kaj se je godilo v duši tega pomočnika v trenutka, ko je stal pred njim siromak, ki ni imel dosti denarja za mast. (Dalje sledi.) Par nasvetov za delavce Kak morete postopati, če mate kakše neprilike z delodajalcom v Franciji? Večkrat se zgodi kakša neprilike našemi delavci v Franciji, posebno zavolo neizplačane ali odtrgnjene plače. Da vsaki vert ne pošten, je Francoz ali kakšekoli narodnosti je. Nesporazumlenja lejko pridejo. Zato če maš neprilike zavolo neplačane ali odtrgnjene plače, se pritoži obprvim na občini, „maireˮ pri predsedniki „Juge de Paixˮ. Če to ne pomaga, se pritoži na naše izseljeniško odposlanstvo : Office d’ Emigration You-goslave, rue Goethe No. 3. Paris XVI. V pritožbi moraš navesti ete podatke: 1. svoje točno ime, 2. kde i kda si se rodio, 3. ves, občina, srez, banovina, 4. številko, ki jo nosi tvoj potni list, 5. den, kda si prišeo v Francijo na delo, ali je to polsko ali pa industrijsko delo i 6. v francoščini napisani naslov osebe, štero tožiš. Ka košta našega človeka, če šče priti v tüjino na delo? Če ščeš iti na priliko v Francijo, moraš si vzeti krstni list, ki te košta 20 Din. Slüžbena kniga na občini te košta 45 Din. Glavarje plačaš v glavarinski fond, ki ga upravla v Beogradi ministerstvo socialne politike 100 Din, potni listi i razni koleki pa 153 Din. Sküpno 318 Din. Nešteto dosta te košta hoja na Borzo dela v Soboto, kama se včasi stokrat prle moreš obrnoti, kak na vrsto prideš. Pot v Francijo te košta na priliko do 1000 Din, včasi ešče više. Zato pa dragi izseljenec, šparaj v tüjini, da se ti izplača potüvanje i da ma domača hiša hasek od tebe. Ki v tüjini zapravla, dvakrat greši: 1. proti domačin, ki zavolo njegove zapravlivosti stradajo i 2. proti vnogim poštenim brezposelnim, ki bi radi delali, pa ne pridejo do dela i zato trpijo oni i njihove familije pomenkanje. Kak strašna odgovornost je pred Bogom krüh jemati drügim gladnim i hlačnim z vüst z zapravlanjom ! Šparajte ! Trezni i čisti bodite vsi ! Narod i narodna Zavednost. Tak so naši praočevje, odrezani od rodnih bratov ostali tü, gde smo zdaj mi. Bili smo duga stoletja odtrgani od rodni bratov i drüžine, od bratov, šteri so nikdar ne nehali misliti na nas, na naše oslobojenje. Ravno tak so naši praočevje i tüdi mi vsikdar hrepeneli, da bi si podali z brati, šteri so iste krvi, istoga jezika, roko i prenašali sküpno Usodo. I to se je zgodilo, da nas je sprejela med svoje člane drüžina, z šterov smo si v rodi po krvi i po jeziki, to je Slovenija zdrüžana z rodnimi brati Srbi i Hrvati, vsi vküper pa zdrüženi v ednoj velkoj državi, Jugoslaviji. Ne mislimo, da je vse to preračunano človeče delo i pa pamet. Ne, Bog je že v začetki dao človeštvi te nagon, da se drüžine zdrüžüjejo v sküpino ali državo. To dela notrašnji, od Boga dani čüt, da človek že po naravnom i božem zakoni sküpno žive v drüžini, narodi i državi, štera guči tisti jezik, kak on, štera deli za njega iste dobrote ali pa nevole, žalost ali veselje, kak pač ma sama. Narod je pač vekša ali menša sküpina drüžin, sorodnih si med sebov z delitvijov sküpne usode. Bog je šteo, da smo bili rojeni kak člani toga naroda i Bog šče, da te narod žive po svojoj posebnoj od Boga samoga danimi lastnosti i živlenskom izročili. Kak se dete nemre i nesme ločiti od drüžine, od oče i matere, ne sme zametavati i dolgledati domače hiše i njenih navad či šče, da ostane zdrav na düši i teli, tak se tüdi mi ne smemo ločiti od narodne sküpnosti i te sküpnosti ne zavrčti. Če što to sküpnost zametavle i jo dolgleda, če što od nje odpadne, je izdajalec. Nad takšim človekom je boža kazen, zato ka te rüši, ka Bog šče, da ostane vküper. Da smo zdrüženi v toj nekoj drüžini ali državi, je po naravnom i božem pravi tüdi pravično. To je bila od nekda žela naše notrašnje vesti se zdrüžiti v rodni narod. Te narod pa nam nalaga tüdi dužnosti i dužnosti, štere narod nalaga svojim poedinim članom, morejo biti svete i nespremenjene i se jih nišče ne sme ogibati. Vnogi mislijo, da proti svojemi narodi nemajo nikše dužnosti i ravno tisti, ki prevnogokrat v oči mečejo prostim lüdem narodno nezavednost, neščejo meti nikše dužnosti, potom pa tüdi ne prave lübezni do naroda. Takšim je po večini narodnost špekularija i trštvo. Nešterni so samo narodno zavedni do te čas, dokeč majo od naroda koristi, gda te prenehajo, postanejo navadno hujskači i zapelivci lüdi. Tak smo spoznali na kratko, da spadamo k narodi, šteri nam je rod po krvi, po jeziki i po navadaj. Spoznali smo, da je država ali narod edna velka drüžina, k šteroj drüžini spadamo tüdi mi. Naša dužnost je ta, da te narod, to svojo drüžino i domovino lübimo, za njo prenašamo žrtve, za njo delamo, za njo molimo, da sküpno kak v navadnoj domačoj drüžini vživlemo veselje ali žalost, srečo ali nesrečo. Što je narodno zaveden? Što lübi svoj narod, svojo domovino? Kak v navadnoj domačoj drüžini i pri gospodarstvi, če iščejo posamezni člani svoje interese, osebne koristi, je jasno, da tam drüžinska sküpnost začne pre-padati. Prepada domača hiša i gospodarstvo ; člani šteri lübijo svoj dom, se zabadav trüdijo, da bi obdržali pri gospodarstvi ravnovesje, zato, ka je drügi, šteri ne lübijo svoje domačije, na spreten način izrablajo i s tem izpodkopavajo domačiji fundament, ostale člane pa tirajo v siromaštvo i pomenkanje.. Ravno tak je v državi. Kda začnejo Vnogi misliti, da je država za to, da bi jo izrabali, da more biti narodno zaveden samo do te čas, dokeč ma od nje koristi, te se začne greh proti narodi i državi. (Dale) Gospodarstvo. Jesensko gnojenje travnikov. Kakor poročajo številni kmetovalci iz cele dravske banovine, se je fosfatna žlindra izkazala kot odlično gnojilo za travnike in deteljišča. Fosfatna žlindra poganja gosto travniško rušo, delno sladke trave in žlahtne deteljice, Tako dosežemo prvovrstno krmo za živino, ki prinaša kmetovalcu boljše uspehe v živinoreji, s povečano mlečnostjo in porastom žive teže. Opozarjamo zlasti, da vsebujeta domač gnoj In gnojnica premalo fosforne kisline, ki jo je treba dodati v obliki fosfornokislih gnojil. Najprikladnejše in najcenejše fosforno gnojilo za travnike, deteljišča, vinograde in sadovnjake je brezdvomno naša domača fosfatna žlindra, ki se mora trositi v jeseni ali koncem zime na zadnji Sneg. Cene penezam. Angleški fünt 241.50 Din, nemška marka 14.38 Din, austrijski šiling 8 77 Din, italijanska lira 2.25 Din, grški boni 32 par, amerikanski dolar 43.21 Din, holandski goldinar 23.40 Din, Švicarski frank 10 Din, belgijski belga 7.36 Din, francoski frank 2.02 Din, Češka krona 1.54 Din. Cena živine na Kranjskom. Cene za kg. žive teže so sledeče : jünci I. vrste 5 Din, H. vrste 4.50 Din,; III. vrste 4 Din; krave I. vrste 4.50 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.50 Din; telice I. vrste 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 4 Din; teoci 1. vrste 7.50 Din, II. vrste 7 Din; prašiči za pečenko 9 Din, prašiči špeharje 9.50 Din. — Govedina I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6-8 Din, 1 kg. svinjetine 16 Din, svinska mást 20 Din, slanina 18 Din. — Goveje sirove kože 13 Din, teleče 15 Din, Svinske kože 6 Din za 1 kg. — Če te cene primerjamo k cenam v Slov. krajini, kak veliki je razloček, čeravno je večkrat kakovost živine pri nas več vredna. Pošta. Kühar Ivan, Veržej. Vse je plačano. Marijikin Ograček je z Marijinim Listom vküp zvezani. Samo Odprite Mar. List i poiščite 17-to stran, tü je z velikimi črkami tiskarni: Marijikin Ograček. — Š. J. Dobrovnik. Na merodajno oblast poslali, tam se Zglasite. — P. A., Sv. Sebeščan. Odstopili Vašo prošnjo oblasti y Soboti. To je odbora vö delo, zakaj pa te muči pri prošnji. — Viner Marija, Dron Marcoing. Oba lista pošilamo celo leto. Leta 1935 je ostalo 12 Din i letos plačano 57 Din. Več nemamo zapisano. Prosimo Obračun, Za kalendar dobili peneze i ga pošlemo v Martinje. — Lepoša Štefan, Tešanovci. Žena je dužna ešče polovico, to je 50 Din., ravno teliko plača na pol leta za I. 1937. — Marič Kata je dužna 24 Din, kalendar smo njej poslali, prosimo včasi peneze, ar nas tiskarna jako tiska. — Kerec Štefan, Prosečkaves. Fujs Terezija z Francije pride domo prve dni decembra. Davaj njej vse naše liste i kalendar tüdi, vse je plačano, Drüžba sv. Rafaela za Slovensko krajino. Vnogo potreboč ma naša krajína. Ka če poglednemo nazaj v našo bližnjo i delešnje preminočnost, vidimo, da so se drügi za naše domače potrebe ne dosta brigali. Vsikdar so mogli priti našemi lüdstvi na pomoč naši domači šolani lüdje — navadno dühovniki! Tak je bilo pri vsakom našem deli dozdaj. Pa to je razumlivo. Vsaki vert za svoje imanje bole skrbi, kak pa za sosedovo i tak so se drügi tüdi vsigdar brigali za sebe, kak pa za nas. I kak vse kaže, ostane tak tüdi nadale. Edna izmed takših naših najbole važnih zadev je — naše izseljenstvo, ki ma za sebov že dugo, a preci žalostno zgodovino, posebno zadnjih petdeset let. Kak pred bojom, tak tüdi po boji je bio edino naš domači dühovnik tisti, ki se je za izseljence brigao i njüve pravice zagovarjao. Pred bojom Ivanocy, po boji njegov krog Klekl, Jerič i drügi. — Ravno g. Jerič je ustanovo i vodo posredovalnico za naše delavce, ki je delala vse brezplačno, neštetim pomogla do slüžbe i vnogo krivic odpravila. To i vnogo drügo je pozabo g. Bejek napisati v Slovenci. — V Ameriko so šli za izseljenci tüdi naši domači dühovnik!. Pa tüdi doma so se naši dühovniki za sezonske delavce v Slavoniji brigali, kelko so se mogli. Či se je pa skoro do zadnjega časa ne moglo za izseljence telko napraviti, kak bi bilo potrebno i se je štelo napraviti, je bio glavni vzrok v pomenkanji potrebnih düševnih delavcov. Domačih dühovnikov je bilo razmeroma malo, izo- braženih lajikov pa šče menje. Zadnja leta se je v tom pogledi preci zboušalo, záto se je moglo — i se tüdi je — za naše izseljence bole brigati. Vsaki pa, ki količkaj pozna naše izseljeništvo, je mogeo priti do toga spoznanja, da je tü potrebna nekša ustanova, ki bi se posvetila samo tomi pitanji — posvetila izseljencom. Velka vnožina izseljencov, sezonski značaj zdajšnjega izseljenstva, krivice i brezsrčne izrablanje vnogih naših izseljencov naravnost kriči po takšoj ustanovi. Zato je tüdi razumlivo, da smo začnoli misliti na to. I dnes, na izseljeniško nedelo, moremo vsem v tüjini kak tüdi domačemi kraji — naznaniti veseli glas, da bo takša ustanova v kratkom pri nas nastavlena, ar vüpamo, da do nam šli merodajni na roko. Kak znate, smo v „Novinajˮ že parkrat poročali od Drüžbe sv. Rafaela za varstvo izseljencov v Ljubljani. Ta drüžba bo obhajala prišestno leto že desetletnico svojega obstoja. Vnogo dobroga je napravila ta drüžba v tom časi za Slovenske izseljence, že nešterne i nešterne krivice popravila. Za vse Slovence v tüjini se je namenila brigati. Pa ar je to delo za Slovenske izseljence tak Velikansko, sama vsega ne zmore tak, kak bi si želela. Letos se je ta drüžba začnola bole zanimati tüdi za naše izseljence, kda smo stopili z njov v zvezo. Zato je razumlivo, zakaj je bio pozvani (letos prvokrat) na občni zbor te drüžbe tüdi sin naše krajine, ki je zastopao naše izseljence. Občni zbor se je vršo 26. novembra v Ljubljani. Te den je Važen v zgodovini našega izseljenstva. Na tom občnom zbori je bio naj- mre soglasno sprejeti predlog, da naj se zavolo svojevrstnoga značaja izseljenstva (vnogoštevilnost, sezonstvo itd) Slovenske krajine ustanovi za njo samostojna podružnica drüžbe sv. Rafaela. Tomi se moremo vsi veseliti i posebno pa naši izseljenci. Vüpamo, da bo mogla drüžba sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske krajine že v kratkom začnoti s svojim prepotrebnim delom. Namen toga drüštva je med drügim tüdi te: braniti izseljence pred izkoriščevalci; pri oblasti posredüvati v izseljenskih zadevaj; vzdržavati zvezo med našimi izseljenci v tüjini i domovini; skrbeti, da ne postanejo naši izseljenci v tüjini za domovino zgübleni; skrbeti za düševno dobro (dühovnike itd) naših izseljencov itd. Iz povedanoga je razvidno, kak potrebna je ta ustanova za naše izseljence i za naš kraj; a je to delo tüdi dokaz, ka smo ne pozabili na svoje brate i sestre v tüjini. Zato vüpamo, da to zamiseo posebno vi v tüjini pozdravite i jo zarazmite i da jo bodete zato tüdi vsi po svojih močaj podpirali, da bo moglo to drüštvo ležej za vas delati. Mi ščemo delati za vas, a ne brez vasi Kda smo lansko leto prvikrat obhajali v našem tiski izseljensko nedelo — štero ste s takšim veseljom pozdravili — smo ne mislili, da bi vam mogli že letos za to nedelo naznaniti ustanovitev te prepotrebne drüžbe sv. Rafaela. Pa molitvi i dela vseh nas so ne bila zaman. A prosimo Boga pomoči šče nadale, da bi moglo to delo roditi vnogo dobroga za nas i naše izseljence! — iš — 29. novembra 1936. NOVINE 7 Kratki glasi. Občni zbor Prosvetne zveza v Maribori se je vršo 19. nov. Na njem se je povdarjalo, da brez globokoga krščanskoga živlenja nega prave prosvete, i da je mladina odišla v nekrščanski tabor v velikoj meri. To pomeni, ka prosveta svojega namena ne dosegnola. Tüdi ga ne mogla. Prosveto mora sprevajati dühovno živlenje, te dosegne svoj namen, ovak nikdar. Če gosta spoved i gosta prepričavanje ne bo glavni namen pro- svete, zaman so vse igre i vsa predvanja. Samo Kristuš da düši živlenje, nikaj drügo ne. Po novih volitvaj je znova zvoljen za predsednika dr. Hohnjec, profesor bogoslovja, med kotrige odbora pa je zvoljen tüdi naš goreči sotrüdnik, Camplin Ivan, kaplan pri sv. Jürji. Bog daj, da prosveta postane to, ka se je na občnom zbori povdarjalo, krščanska vzgojna šola. Podžagan eucharistični križ. V Dolnjem Logatci na Kranjskom so nepoznani božnjaki podžagali edno noč križ, ki so ga verniki lansko leto iz goreče lübezni do presv. Oltarskoga Svestva postavili pri priliki Eucharističnoga kongresa v Ljubljani. Podžagan križ so postavili k vratam cerkvenim. Pobožno lüdstvo bo novi križ postavilo, a hüdobneže pa že doleti zaslüžena kaštiga. Vmorjen i okradjen pismonoša. V Št. Ilji, v Slov. goricaj so neznani roparje vmorili Šunko Ludvika, pismonoša i oropali 14 jezero dinarov. Godilo se je proti večeri, gda se je že začelo mračiti. Zahvala novomešnika, preč. g. Prša Silvestra, franciškana Dragi bratje i sestre Slov. krajine! Lübav istine, lübav slovenskoga naroda posebno pa lübav mladine Slov. krajine mi je dala povod, da napišem par vrstic v zahvalo za izkazano mi lübav na den moje nove sv. meše. Moji bratje i sestre, ne je mogoče inači soditi, kak da je dühovnikovo živlenje — živlenje žrtve. Nekrvava žrtev dühovnikovoga trüda. Dühovnik je odgovoro na svoje pozvanje pri svetom posvečenji etak: tü sam o Gospod, glej me pripravlenoga! To je žrtev vseh moči, düše i tela, žrtev zdravja, v potrebi pa tüdi žrtev krvi. Vi ste se na den moje nove sv. meše v tak velkom števili paščili v lepo črensovsko farno cerkev. Vrste te stali zdrüženi z svojim novim, mešnikom pred oltarom; ali jaz Vam pravim, da tüdi nadale z menov zdrüženi ostanete. Zato molite za mene, zrtvüjte se za mene. Vi poznate drüštvo za podpiranje dühovnikov: molite i žrtvüjte se za dühovnike, da ostanejo verni i goreči. Prav iz srca se zahvalüjem celoj Slov. krajini, celoj črensovskoj fari, a posebno pa Vam dragi Bistričanci, Gornji, Srednji i Dolnji na velkoj lübavi, štero ste mi izkazali na den nove sv. meše. Srce mi je kipelo od radosti, gda sam Vas po prvikrat blagoslovo i gda sam vido v Vaših srcah tisto velko radost i veselje, z šterim ste me primili med sebe, kak novomešnika. S cvetjom ste okrasili cerkev, kapelo, poti i mojo rojstno hišo. Vse je dišalo i odmevalo po velkoj radosti i veselji, a posebno pa Vaša srca so bila popuna nebeskoga veselja, ar so občütili v sebi, da njih je vsemogoči Bog poslühno i poslao palik po teški letaj svojega slüžabnika. Bog vam plačaj vse Vaše trüde, štere ste včinili na čast božo za novoga mešnika, a jaz pa bom se vsakši den z vas vseh spominao pri svetoj daritvi. Daj Bog, da bi Vam šče večkrat mogeo biti na veselje i na düševno i telovno pomoč. Molimo vsi lüboga Jezuša, da nas vsigdar bole zdrüži v svojoj lübavi. Nekaj bom Vas šče izda proso i to: da ne zavržete M. Lista i Novin Slov. krajine. Dragi moji, mi vsi Znamo, od kelke vrednosti sta nam M. list i Novine, mi vsi znamo, kelko smo se navčili iz njeva. Kelkokrat bi obvüpali v svojih nevolaj, če nas ne bi potolažila i gorobdržala teva našiva lepiva, dragoceniva domačiva lista. M. list je meni Prvomi zasado v srce dühovniško pozvanje i mi je bio na tolažbo povsod, M. list je pobüdo telšim našim dečkecom i deklam dühovniška i redovniška pozvanja i to v tak velkom števili, da se skoro v vsakšem kraji obširnoga sveta nahaja eden naš rojak na poli Gospodovom kak misijonar. Z velkim ponosom lejko Povemo pred vsemi drügimi, da je naša sirmaška, ali bogaboječa Slov. krajina največ sinov i hčeri darüvala Bogi za rešenje düše i te velki ponos ide v prvom redi Marijinomi listi. M. listi i Novine Slov. krajine so na tolažbo telšim našim rojakom, ki se nahajajo v tihinskom kraji i lejko Povemo, da sta njim edina tolažba, ar samo ta dva lista je zaistino spominata, gde so se rodili, gde so svoja mlada leta preživela i gde so bili krščansko odgojeni od svoji dobri starišov Ne izgovarjamo se, da je nemremo plačati, ar je to ne istina i nemre biti istina, čiravno je velka kriza. Denimo malo našo roko na svoje prsi i tak v miri poslüšajmo glas naše düšne vesti, štera de nam po pravici v nos metala falingo, štero smo včinoli vsakikrat, gda smo odbili s neopravičenim razlogom, to je: nej zato, ka nebi meli s kem plačati, liki zato, ar smo postali hladni i mlačni za dühovno hrano. Tožimo se na nevole, na krizo itd., a ne gledamo pa, odket te nevole izvirajo, či od sami nas ali pa od koga drügoga. Vidimo, da se dnesden vsaki za gospodeka drži, mladost naša vse mogoče dopüščenje ma za citre, ples i slaba društva. Zato se troši, ali za dobre liste, šteri bi olepšali našo mladost i z šterimi bi brezi zvünešnjega dragoga cifra, brez plesa, najšli svoj čisti par, zato se nam ne rači trošiti. Zakaj je na sveti zavladala velka tiska i nepravičnost? Zato, ar so starišje pozabili na vzgajanje svoje dece. Vörvlite mi, da je vrednostna stiska nej tak velka, kak jakosten i či jakostne, düševne krize med lüdmi ne bi bilo, bi vrednosti tüdi preminole. Či ščemo, ka se te stiske, ki tere celi svet, rešimo, moremo svojo deco po božem zakoni vzgajati. Či mo se mi zaistino vsi trüdili, da naša mladina dobi prave krščanske odgoje, potem odstranimo pomali tüdi velko stisko od naši düš. Vzgajajmo našo deco, branimo jo z čtenjom dobrih knig i nevole bodo se zmenšale pa pred nami se bo odprla srečna bodočnost. Ponovno Vam iz srca preporočam M. list i Novine, lübite teva lista i ne zavržite jiva, ar dokeč te. njeva lübili i pri svojih hišah čteli, dotečas do vaše hiže vživale mir i zadovolstvo šče v najžmetnejši trenotkaj. Zmislimo se tüdi vsaki den v naši molitvaj na vrednika M. lista i Novin. Molimo za Njih, prosimo Marijo, da nam Njih šče za duga leta občuva zdravi i krepki, da nam šče dosta dobra včinijo z svojim nepretrganim delom. Vse Vas pozdravlam v imeni Jezušovom i pošilam Vam svoj blagoslov P. Silvester Prša, frančiškan v Spliti, Dalmacija. Španjolski junaki. Dopisnik katoličanskoga francozkoga lista „La Croix“ (Križ) je obiskao tiste junake, ki so branili v Toledi grad Alcazar i ga rešili z rok boljševikov. Prek dva meseca so tej junaki pretrpeli vse mogoče nevarnosti i grozote, a vdali ne so se, ar majo živo vero. Veroborci so njim prišli na pomoč i je rešili. Polkovnik Moscardo je pravo dopisniki: „Ne lübim reči, nego djanja. Ide vse dobro, če se lüdje borijo za Boga i Španijo. Poznao sem svoje lüdi i je lübo, oni pa mene. Zato je šlo vse dobro. Rdeči so bojazlivci, oni so junaki samo v borbi proti ženskam i neoboroženim — bojijo se pa borbe z vojaki. Živela Španjolska!ˮ Guverner Cirujano, ki je z tremi sini brano Alcazar, ki vsi trije so bili ranjeni, je ete genlive reči povedao: „Bog je zmagovalec, Marija je naša vojskovodja. Samo pitajte jiva, kak smo se branili. Jaz to ne morem popisati. Štrti den obleganja sam darüvao Bogi vse, ka sem meo: svojo čast, svojo rodbino, svojo vrednost. Vzeo mi je samo vrednost i ka sam dao, ne vzemem več nazaj. Hvala Bogi! Glejte, samo to mi je ostalo od vsega mojega imanjaˮ — i nato pokaže na svojo staro ponošeno obleko. Toleški župan Fernando Aguirre je nikaj ne pripisao sebi, nego z sveteškim dühom je ponavlao od drügih vojakov: „To so odlični borci, pravi junaki, svetniki. Oni so živeli, se borili i vmirali za Boga i za Španijo. I vsi, zaistino vsi so bili takši, vsi za Boga i zavüpali so na Marijoˮ. Kapetan Frejo je naprej molo rožnivenec i z takšov verov, pravi Sanz de |Brščan raste po zidinaj vse gor do zvonika. Ar je ne tak dragi, kak bogate rezbarije, ali pa lišp. I on vsako leto obnovi svojo lepoto. Cerkveni prag je zglodan od stopajov vernikov, šteri že stoletja prihajajo častit Boga v to ponizno svetišče. Prihajali so včasi žalostni, včasi veseli. Zvonovje, šteri so je zvali k molitvi, so zvonili zdaj za krst, zdaj za Ženitev, zdaj k pokopi. Vnogi so prihajali i prihajajo s teškim srcom. Pa vroča molitev je je potolažila i jim olejšala breme. Vnogi so vstopili v cerkev i odišli iz nje ravnodüšni. Samo z navade so prišli i samo njuva vüsta so molila, srce je bilo daleč od Boga. Bog pa zahteva i poslühne samo molitev, štera pride iz srca. Vsa naša mala deca so bila najprle v cérkvi. Kelko vročih molitev njuvih starišov jih je sprevajalo na njuvoj prvoj poti. Veselili so se deteti, ka jim bo na pomoč i na veselje. Vnoga deca so bila na veselje svojoj drüžini, postanoli so pošteni i koristni lüdje. Drügi so se zgübili na poti živlenja, pozabili na cerkvico obraščeno z brščanom i osramotili so svoje ime. Vnogi več ne živejo. Preminoli so v živlenji kak sprotolešnji cvet v kesnom mrazi. Smrt jih je pokosila. Oni že počivlejo v senci cerkvice, na pokopališči, kde počivlejo tüdi njuvi predniki. Kakši globoki mir vlada med grobovi. Vrbe i ciprese njim delajo senco. I eden leseni križ stoji na grobi moje mame. Pa kelko takših križov je že sprhnelo. Kelko rodov že počivle pod tov travov v sredini tihoga mira i pozablenja. Po francozkom — sa. — DOBROSLAV: Naši lüdje. Kdakoli te čörna i gladka cesta zanesé mimo prvih hiž naše vesi, ti vsikdar pogled obvisi ali se bar dotekne prijaznoga farofa na drügom kraji jarka, šteri se vleče kre ceste. Na lehci se razgledavle beli, zeleno obraščeni farof med ogradi i mastnimi gredami, nasmejano ti čmigajo s pisanimi rožami nadevana okna. To je najlepša zidina v vesi. Nekelko dale, kde se cesta ogne košnato razraščenoj lipi, leži na malo vzdignjenom mesti zleknjena cerkev, ki jo obkroža cementni plot. Pazlivo si ogledavle z okroglim oknom vse, ki hodijo mimo po cesti i vsem kaže s šilastim prstom na nebo. Drüge hiše so si sposedle okoli cerkve po ogradaj i sadovnjakaj. Vidi se ti oddaleč, kak da bi se boječe skrivale med drevjom, a tvoje skrbno oko bo odkrilo skoz listje njuvo gizdavo razkažüvanje. Nad vsemi temi pa, ki prebiva lejo pod strehami teh hiž, čuvata vsikdar cerkev pa farof. Kdakoli se zglédnejo lüdje na cerkveni zvonik, te znajo: Bog je nad nami, šteri kralüje sveti i nas bo nekda pozvao na sodbo, da damo račun za svoje djanje, reči pa tüdi želé. Kda pa düšo zaljé bridkost i trplenje, se njuve oči srečajo s trpečim Bogom na križi, pred večnim posvetom v cerkvi, s Kristušom, ki je šo zmagovito vüzemskomi jütri naproti. Kdakoli se zglednejo na farof, te znajo: naš plivanuš so med nami. Vsakša fara ma najmre svojega plivanuša, ga lübi i se ponaša ž njim. Naša ves ma gospoda, šteri se ne narodo v njoj i odraseo — med nas je prišeo i med nami je ostao. Je Srednje velki, mladi, gibčen i močen. Ide po vesi mimo hiž, se obrné na levo i desno, henja nekelko, se nasmejé i vsikdar zna kaj pitati. Nasmejé se, kak da bi se zvon razbrbrao v vedrini večernoga nebá. Nikdar ga nišče ne vidi mračnoga i žalostnoga, vsikdar je nasmejani i dober kak oča. Lüdje ga lübijo i što ne bi lübo tak dobroga dühovnoga očo! Lübijo ga, ar dobro žnajo i čütijo, da jih tüdi on lübi. Sploh naši lüdje lübijo plivanuše, objokavlejo mrtve i dugo jih nosijo v svojih srcáj. V njih najdejo svojo obrambo, lübezen i razumevanje. V lüdej vidijo naši plivanušje vdanost, vörnost pa toplo skrb za cerkev, ki kaže s šilastim prstom gori v nebó ... * * * Kda so že začnole lastvice znašali svoje gnezde, kda so spočinjeni lüdje parali njive s plügi i v mastno zemlo metali semena, te je oznano edno nedelo gospod od oltara: — Vaša, kak tüdi moja žela je, da mamo lepo poslikano cerkev. Penez ne bom v te namen nametavao na plüge, liki bom Prišestni tjeden pobirao milodare po hižaj. Samo to je povedao na glas, a mislo si je stiha: — Vido bi tüdi, kak kaj živijo naši lüdje i pohodim tüdi hiže, ki sam jih šče odznotra ne vido. I resan se je eden den spravo i šou. Najprlé se je napoto v malo trgovino kre ceste, ki leži proti razpadajoče, od starosti zgrbane i od vihérov i deždžovja zglodane kovačnice. Tam je küpo velki tok cukra za deco, šteri šče ne hodijo v šolo ali pa so že začnoli hoditi. Z velkov radodarnostjov so njemi nasipati peneze. — Dobro sam začno — se je nasmehno na cesti, — vüpam, da bom tüdi dobro dokončao. Napoto se je po prvom koniki, šteri pela notri v ves. Je to vozek i stišnjeni konik med nizkimi, včasih z, zakajenov slamov pokritimi hišami, ki se skrivlejo sramežlivo i boječe med drevjom, kak da bi štele zakriti svoje siromaštvo i dremlejo kre plota. Sklü-čene v klüč. Pod oknami pa se raz-pleče po poprečnih lataj klitán, ki vlüdno ponüja poleti senco i sladko, nabito pa čarno, med listje nametano, grozdje na jesen. — Narod, kde si — je že z dvorišča pozvedavao gospod i se smejao. V odgovor so ga deca v prekliti Diego, da je vojakom ta molitev dala moč za celi den. Sam kapetan je pa dopisniki spregovoro etak: »O, kak lepo obleganje! Sedemdeset dni vzvi-šenoga živlenja, živlenja žrtve i lübezni. Nikdar ne sam tak lübo Boga i Marije i svojih bratov. Človečanstvo je lepo, če se vrže po nebeskih prebivalci!!. Nikdár ne sam bio bole zdrüžen z Bogom, ki ga lübim". Letalski kapetan Sanz de Diego je etak odgovoro na pitanje: „Katoličanec sem, tretje-rednik svétoga Frančiška, vojak sem, kralov stüžabnik, odkrit i pošten sam z samim sebov, ravnao sam se po svojih načelih. Vse drügo: Bog i Marija, Bog, Mati boža, moja Mati, Mati boža, Bogˮ. Doktor Martin je odkrito povedao, da jim je Marija na čüden način Zmagala, ar ne so meli niti posveta, niti pitne vode, eiti apoteke, niti nikših zdravniških pripomočkov, vendar níšče ne zbetežao i nikša küga se je ne Pojavila, čeravno so jeli samo pokvarjeno meso od mul i krűh. Zato küšno Marijino svetinjico i z zahválnim srcom spregovoro: „Nikdar ne bom pozabo nebeske Matere, ona nas je rešilaˮ. Takše junake ma ešče sveta Katoličanska cerkev. I tej so tisti, ki bodo rešili svet najvekšega sovražnika, komunizma, ne z mečom, nego z svojim Svetim živlenjom, štero njim da moč, da za zmago vse prenesejo i do vredni zvünredne bože pomoči. Veška cerkvica. V našoj vesi je mala cerkvica, stara i že Čarna. Nikaj je ne spodobna mogočnoj mestnoj katedrali. Ali Bog lübi priposta srca,štera tak goreče molijo v toj máloj cerkvici. 8 NOVINE 29. novembra 1936. z zatégnjenim: — Hvaljen Jezus — spomenoli na sebe. Gospod je podražo i poščegetao vsakšega, prle kak njemi je nasipao cuker v prgiščo. Prestopo je hižni prag. Lepi red, šteri diha iz hiže, ti prijetno dene, da se včasi počütiš domačega. Na stoli je prestreta stounica iz beloga domačega platna, na mestáj rdečkasto našita. Na oba kraja kre stene stoji po edna posteo. Pod novov postelov miga v koriti na plevnjeki naphanom cecatji dečak. Ves Prednji tao pa zakrivlejo sveti kejp!. — Pa naj ne zamerijo, gospod, da pri nas ne tak lepo, kak pri njih. Znajo, kde so deca, je žmetno meti čisto, — se je zagovarjala vertinja, ki je bila sama doma i naglo brisala s förtojom stouce, čiravno ne bilo nikšega praha na njih. — Naj si vsedejo, ka do mali raj spali — njemi je ponüdila stolec i že bežala vö. Za časek je prinesla v slatinskoj kanti domači klintan, močno rdeče i preci sladko vino. — Ve sam ne zato prišeo, k vam, da bi me tü zapajali — se je šče izda stoječki smejao gospod i vzeme na roke dečaka iz korita, šteri si je zvedavo ogledavao gospoda. — jej, gospod, ka pa či jim on sam poplača za to, da ga varvlejo — se je skoro prestrašila i vzela dečaka iz rok. — Pa naj pijejo. Naj ne zamerijo, da nemamo goričkoga vina. Goric nemamo, to pa je doma pod oknami i za hižov zraslo, — je razlagala i nalevala vino. Spio je kupico, da ne bi bilo zamere. Kda je naštevala peneze, ne bilo viditi nikdi skoposti. Kda je stopo na dvorišče, se je ravno pripelao s praznimi kolami vert, ki je zvažao na njive gnoj za kukarco pa krumple. — Eti šče mam nekaj penez, gospod — ga je stavo i poiskao po žepaj razmetane peneze. Gospod pa je šteo i zapisao. Zavrno je k sosidnoj hiži z izabelov pod oknami. Pali vino. — Naj malo počakajo, da jim cvrtino ocvrem. Petek je dnes, pa ne za meso. Malokda se prikažejo k nam, pa te samo bežijo — ga je stavlala gibčna i vlüdna vertinja. — Te jaz ne obhodim dnes vsega — njoj je tolmačo i se vzdigno. Ona je vzela iz omara robček i razvezala kükeo, kde je mela zadnje peneze. — Ve či bi več mela, bi več dala. Kda mi pali Ančka pošle iz Francije kakši krajcar, te vam sama več prinesem; hvala bodi Bogi, jaz mam itak zadosta za sébe — i že je zaklenola prazen, razvezani robček v omar. Na koniki kre vrat i prelazov so se njemi poklanjala deca z nasmejanimi i živimi očmi. I gospod je poslao dečaka šče po eden tok cukra. Pri naslednjoj hiži z zelenimi polkami se že oddaleč šali gospod: — Žakutor je prišeo. Ka naj vam vzemem pod žakucijo? — Deco lehko vzemete, te mamo vse puno — se je prismejala mlada vertinja na prag. I gospod pali deli cuker, deca pa skušajo vloviti njegovo roké za küše ali on njim gibčno odmika. — Ka pa te, gospod, k nam ne vüpajo, ka so odišli mimo nas? — je pribežala edna ženska za njim, s penezi v rokaj. Njena hiža je bila daleč notri v ogradaj i skrita za drevjom. — Zakaj se pa skrivlete tak, ka vas nemrem najti — je pravo veselo gospod. Prešteo je peneze. — Či vsakši telko da kak vi, te šče postavimo novo spovedaonico. — Ve nam je to vsem potrebno, ne samo ednomi. Vsi smo potrebni bože reči i bože tolažbe, ar je nad vsemi Bog ravniteo — sta pravile obe z nekšov pobožnostjov. I tak je šlo v toj vulici notri do poudneva. Takši so lüdje v toj vulici: preprosti, vdani i zadovolni. Skopo jim je razmerjena zemla, samo gospocko zemlo so jim razdelili v vekših krpaj. Skrb za vsakdenešnji krüh jih vprega v delo: če se ne zarijejo v zemlo, se pa poprimejo kakše meštrije! Puna vulica je je v hiži poleg križišča konikov, je na daleč poznani krojač, malo dale pri rdečoj hiži je mlinar z mlinom na „bistroj vodi“,v sosidnoj v koti, z novim pohištvom v hiži, je tkalec, šče dale so se nastanili trije črevlari eden za drügim, poleg pleté veseli možak sedala pa kože. Odzaja med drevjom, z novim podstenjom pri hiži pa strüže stolar i na drügom kraji konika pa pravi napis na zidanoj hiži, da je zidar v njoj doma. Komi pa ne zadošča takše živlenje ali što nemre izvlečti iz zemle niti telko, ka bi se preživo, se poda v svet, posebno mladina v najlepših letaj. Leto za letom odhajajo naše Vrle dekline i dečki, vsi puni' mladosti i živlenja daleč od domače da bi znali jezik, kde razstepéjo svojo mladost i gibčne moči i si šče mogoče nakopajo kakši beteg. Vüpanje, moč i lübezen do doma jih sprevaja v tüjino, najtoplejše reči v njuvih pismaj so namenjene domačemi kraji, domačoj cerkvi i domačemi gospodi. Iz tüjine pošilajo tüdi peneze, šteri so oškropleni z znojom i skuzami, ki so namakaje tihinske kraje. Tej, ki so v Franciji, hranijo i oblačijo té, ki so doma. Na njuvih ramaj ležijo domače strehe uni podpirajo vse štiri hižne vogle. Brez njih bi strehe šele vküp i ostale samo rüševine. Oni so kak svetci, na štere se obračajo v Vsakšoj potrebščini. Je že tak pri nas. Lüdje morejo v svet. Skrb za lastivno streho jih razmetavle po sveti, skrb za drüžino jih razganja na vse štiri vetre. Niedne dekline v toj vulici ne najdeš zdaj doma. Pa tüdi dečki, ki so šče ostali doma, se pomali tüdi odpravlajo za njimi kak golobje, ki eden za drügim odletavlejo z streh. Tüdi pobožnost je doma v toj vulici. Po večeráj v maji i poleti se zberejo na križopotji, kde stoji na sredi trate, obdani od rož, križ i na križi razpéti Bog, da počastijo nebesko kralico med brnenjon večernoga zvona, dajo zahvalo. Bogi za preživeti den, prosijo za pravo vreme, za srečo pri živadi, za dobro i nepobito silje i za tiste, ki z znojom gnojijo tihinsko zemlo. Kak močno i čüdovito delüje molitev na düšo človeki, zna vsakši, ki količkaj vörje. Posebno v tej žmetnih dnevaj, šteri pritiskavlejo na düšo človeka, ne niti malo Čüdno, da se lüdje čiduže večkrat zmislijo na pomoč Onoga, ki gleda doli na nas. Vnogim, vnogim je molitev zadnje, ka jim ostane. Kakpa gleda dete na molitev popunoma inači kak doraščeni i zreli človek, zmantráni od dela ali deklina, štera stoji na Pragi živlenske borbe i si zebira pot, na štero bo namerila svoje stopaje ali pa dečko, šteroga zdelavlejo silovite Znotrašnje borbe. Takši človek najde v molitvi nekaj poživlajočega, mladostnoga, ka ga napunjavle z vüpanjom. Vse inači gleda na molitev stara mamca, ki je z živlenjom v sebi že obračunala i se že ščista pomirila poleg misli na smrt; samo tiha i prisrčna vdanost v Boga i smrt je šče njeno zamirajoče živlenje. Srečne i zadovole lüdi ma ta najdugša vulica v našoj vesi. Odvečara je načno konik, šteri drži od cerkve notri v ves. Tü nega tesnih, boječih i grbavih hiž: na šörko so razpostavlene po velkij ogradaj i sadovnjakaj i skoro gizdavo razkažüjejo rdeče strehe i zelene ali sive polke. Pod oknami se po navadi razprestira mali ograček, ki se na sprotoletje odene v cvetoče pisano odevalo, štero obdrži notri do kesne jeseni. — S kasov na sto — je že oddaleč brečao gospod i se smejao. Od praga ga je v odgovor oblajao pes, ki je domačim naznano, da je nešče prišeo. Vert z rdečim i mladim obrazom ga je pozvao v hižo. Na stoli je razprestreta bela stounica, na sredi šo v lončeki rože, stene so poslikane. Hiža je nenavadne čista, beli prti pokrivlejo visike postele, tenki, beli zastori zastirajo okna do téo; ve nega male decé, štera bi blatila pod i mazala belo postelnino. Medtem je že prineso vert v be- loj literskoj kanti goričko vino, lepe, sunčane farbe, štero je zrasla v lendavskih ali pa najhitrej prečnih goricaj. — To je veli jako potrebno, da malo poslikamo cerkev — je pravo vert i nalevao vino. — Kakpa, ka de bole kmična i bodete ležej dremali v klopi — se je šengaro gospod. — Bože moj, kak se jim to rači praviti — se je nasmehno, počo z rokami i si sükao mustače gor, ar je znao, da se njemi šče ne zgodilo, da bi zadremao v cerkvi. Stopo je k omari, ga odkleno i nametao preci küp penez na sto. Kda je odhajao gospod, se je zmislo, da je pun tok cukra izda ne načnjeni. — Bom ga pa sam pomali cecao — si je mislo pri sebi. Šou je dale notri v kot i pri hiži z železnimi vratami i železnim plotom okoli hiže, je pitao naravnoč gospod: — Mi kaj date? — Znate, da dam. Ste že kaj dosta nabrali ? — je pitao radovedno vert. — Ne sam mislo, da bi lüdje tak radi i telko davali. Kak pa, bogátci se šče pá morejo bole iskazati, — njemi je davao batrivnost gospod. — Kak pa kaj drügi davlejo ? — je Pogledno vért na polo papira, kde je bilo zapisano, kelko je što dao. — Ka telko davlejo? — se je skoro Začüdo i ne mogeo staviti sence, štera njemi je švignola v tom meg-nenji prek čela. — Što ma več, da več, — je zmigno z ramami gospod i na lici se njemi je zarisao smehlaj. Vert je čteo pomali i pazlivo peneze, gospod pa je vpisavao ime pa numero. Pri hiži na drügom kraji konika je že na stoli najšeo gospod küpček penez, kda ga je Vertinja, ki je na-kapala gnoj na dvori, prignala notri. Komaj za silo se je pojdočki vtegnola zaprati. — Vas sam šče izda ne vido, da bi gda meli mer. Šče mreti znan ne bodete meli časa od velkoga dela, — je šlo na smeh gospodi. Ona pa, kak da bi se štela izo-gnoti rečem, je natočila vino i ga ponüdila z nasmejanim obrazom: — Pa naj malo koštajo naše vino. Včera smo ga pripelali. Ve zdaj lejko pijejo, ka majo pun žep penez. — Kakpa, z mené bi tüdi radi stepli peneze, kak z drügih, ki hodijo k vam pit, — se je žalo on. — Da vam znajo, zdaj pomali ide, pa šče to Vše na porgo — se je tožila ona, vzela peneze s stola i je dala gospodi v roko. — Samo ne davlite dečkom preveč piti, ka to ne hasek za domače — njoj je šče naročo med dverami. f Tajrulica, ki se vleče notri v kot, je vulicaZsköro Samih bogátcov. Nega tű zadovolnosti''i mirne sreče, vse beži nekam za bogastvom, da jim skoro vsem~krvarijo nogé. Od ranoga jütra do kesne "noči so vpreženi v delo, da se šče niti najesti, včasih niti prekri-žati ne vtégnejo prav. Kda je že Zdravo Marijo zdavna odzvono, prihajajo ž njiv i senožeti i kesno v noč šče ropočejo kola. Čas za počinek i pogučavanje si najdejo komaj po nedelaj i svetkaj odvečara, največkrát pri kupici vina doma ali v goricaj, če ga ne mešajo kakše pesmi ali pa zvoki pompardona. Gizdavo se razgledavlejo svetla okna po koniki pod temi rdečimi stre-hami, se razlcažüvlejo s pisanimi rožami nasipani ogračeki . . . Ali rahlajo se tej nekda tak trdi grünti, krhajo se hiže, čiduže bole se razrezavlejo šörke njive i senožeti, da se od dneva do dneva bole zbližav-lejo meje. Zato pa vertovje ne davlejo verstvo radi iz rok, dokeč li morejo migati s paocom. Tü je naglica, štero komaj slabo vreme nekelko stavi i svetek, da se z nabranimi močmi pali ležej zaže-nejo v delo. Mogoče zato tüdi ne preostanjüvle dosta časa za molitev, kda jim na večer žmetna zmantranost lega v telo. Nemirna kak mravlinjek i do skrajnosti šparavna vulica je to. Nazadnje je šče žavino v vulico, ki je vtégnjena kre roba vesi. Tüdi tű je klitan prepleo skoro celo dvorišče, kde se je močno razrasteo. Vstopo je. Stari vért je sam sedo doma. Kak predivo seri vlasovje so njemi pokrivati glavo. Naglo si je s palicov pomagao, da je šou gospodi nasproti i pravo: — Dobro je to, gospod, dobro, da nekelko spucamo cerkev. Za mojih let smo mogli hoditi poudrügo vöro daleč v farno cerkev, pa so nešterni raj hodili prek k meši. Zdaj ne bi zmogeo več te poti, stari sam že i nogé me ne bogajo več. Pa, Bogi hvala, zdaj mamo cerkev doma i tak vrloga gospoda . . . — Ka bi šče pešati, močni ste šče, močni, — njemi je naglo presekao reč gospod — i lepa leta mate za sebov. Jaz niti polovico toga ne dosegnem. Med tem je vert pomali jemao iz mehéra peneze i je devao pred gospoda. Pri naslednjoj hiži je bio sto pre-streti i rože na sredi. — Malo do piti, ka do ležej hoditi, — njemi je prinesla Sneha goričko vino. — Ve že tak dosta nosim v žepi, pa tüdi misti v glavi — se je nasmehno on. Sneha se je smejala na šörko i zlati zob se njoj je lesketao i silila ga je z vinom, Z vüstnicami se je dotekno roba napunjene kupice. — Ka ne vüpajo pri nas več spiti, — je pitala skoro žalostno. — Morete misliti, da to ne prva kupica, štero so mi nalejati dnes, — njoj je razlagao. — Prlé vas pa resan ne püstim iz hiže, dokeč ne spijete toga vina, — ga je zadržavala pri dveraj. Mogeo jo je spraznoti. Dala je zapisati preci hižnih penez, šteri so biti na posteli pa tüdi iz svojega je dala nekaj. Pri sosidnoj hiži ga je obsipao s pitanji moški srednjih let, z bistrimi, nemirnimi očmi i s prirezanimi mus-tači pod nosom: — Ka, gospod, so resan zaprti Mačka i njemi Krek prepovedati shod? — Ite nekam, što vam je pá to pravo, — se je začüdo gospod. — S Preka je prišeo té glas. Ve sam si tak sam pri sebi mislo, kase to nekdi skühalo. Ka vse si ne zmislijo dnesdén lüdje! — se je skoro čemerio na sebe i na drüge. Zavolo njegovoga zanimanja za politiko, se ga je prijalo ime „politikantˮ. Sploh pa lüdje v toj vulici radi politizerajo, čtejo novine i modro razlagajo drügim. Ne so .zakopani preveč vzemló, raj ribarijo v staroj Müri, kde se da naloviti rib_ v obilji. Ovači delajo celi dén, kda pa pride večer, se odpravijo s čunom polékat vrše. Müra prijetno šumi nekdi v bližini i v to šümenje se meša klopötanje mlinov, šteri se ziblejo nekdi na Müri i regetanje žab, ki jih je tü velka vnožina i vidi se ti, kak da bi spevala vsa oživlena narava: odcvetajoče drevje i žita, ki že poganjajo klasje. Tüdi dohodke prinesé takše ribarije. Nega tü velke naglice pri deli, vsikdar si najdejo zadosta časa za svoje guče. Kda se na večer zmrači, se pomali zbirajo pri vrataj kre konika, kde se šengarijo, da je čüti smeh, kak da bi orehe sipavati. V mraki po sobotaj i nedelaj se prevažajo dečki i dekle po vseh kockaj na biciklinaj, pri tom pa cinkajo z zvoncami, kak da bi se šteli, ognoti dugočasno] vsakdenešnjosti. Kakši den v tjedni pa donijo na večer v tiho noč tamburice i trompete, muzika, štera se pripravla za kakše gostüvanje ali mogoče za veselice. Takše so glavne vulice v našoj vesi, štere njoj davlejo posebni pečat. Preprosti i delavni lüdje prebivlejo tü, ki vidijo v cerkvi s šilastim prstom ravnajočo silo svojega živlenja. Kesno je že bilo, kda se je gospod napoto proti farofi. V toj vulici je že vladao pokojni mir i kmica v hižaj, samo v onih, kde so bogati, so šče napajali i v kühinji je šče svetlo gorelo. Pri prelazi, ki se drži konika, se je nekelko stavo pri dečkaj, ki so sedeli na njem i kaditi cigaretline. Nato se je šče sam napoto počivat. Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.