Ljubljanski
Škofijski list
Leto IQO3,
IOTHCK
V Ljubljani, 1903.
Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
KAZALO
K XXXVIII. LETNIKU (1903)
LJUBLJANSKEGA ŠKOFIJSKEGA LISTA.
(Skupaj 10 številk.)
A
Stran
Alkohol, sredstva...............................................................................................proti njemu.............................................................................................96
Aloj sij evišče,	na	novo sprejeti	gojenci za leto 1903/4 ........................................................... 90
Amerika, skrb za izseljence tjekaj............................................................................ 35,	96,	105
Anton Bonaventura dr. Jeglič, knezoškof ljubljanski, pismo p. n. gospodom duhovnikom obsegajoče
navodila	za	pastirovanje.....................................................................1
„	,	p.	n. gospodom duhovnikom glede praznovanja papeževe petindvajsetletnice, glede
župnijskega	konkurza, glede	popravkov „pregleda o cerkvenem gibanju“ idr. . 31
*	„	p.	t. gospodom duhovnikom po škofijski sinodi............................................83,	95
B
Birma in kanonična vizitacija.............................................................................. 32,	48,	60
Bratovščina Ss. Cordis lesu, poročilo za leto 1902 ............................................................ 79,	84
Brezmadežno spočetje, petdesetletnica razglašenja verskega nauka.....................................................99
D
Decretum S. R. C), de Litaniis Lauretanis adiiciendo praeconio „Mater boni consilii, ora pro nobis“ . 61 „ Supremae Congr. S. O. circa facultatem dispensandi super impedimento cognationis spiritualis 62
Doktorstvo bogoslovja, nove določbe glede njegove zadobitve .................................................62
Dramatične igre Marijinih družb..............................................................................95
Društvo sv. Rafaela, pomožni odbor v Ljubljani..............................................................105
Duhovne vaje za Marijine družbe..............................................................................60
Duhovnik v krajnem in okrajnem šolskem svetu ................................................................50
E
Encyclica epistola Pii Papae X...............................................................................91
F
Fasija, zanjo je merodajno število župljanov po zadnjem	ljudskem štetju.....................................59
Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen (Inaden..........................................................25
Stran
Fastenmandat für das Jahr 1903	 *.................................................................................................................30
Friedhofsangelegenheiten, Entscheidung des V. G.	H.	in Wien.................................................................................................................86
H
Hirtenbrief, Fastenhirtenbrief...................................................................................................................................................25
I
Indictio Synodi dioccesanac......................................................................................................................................................71
Indulgentiae ac tenor novae Coronae Spiritus	Sancti.......................................................................................................................49
Isknjišne pobotnice, poizvedbe glede njih........................................................................................................................................80
Izseljenci v Ameriko, skrb zanje	  35,	96,	105
Izvolitev novega papeža, molitev v ta namen......................................................................................................................................07
J
Jetika, predpisi za nje odvračevanje.............................................................................................................................................38
Jubilej sv. Očeta.......................................................................................31,	33
K
Kanonična vizitacija, glej birma.
Konference pastoralne, glej pastoralne konference.
Konkurani razpis za župnije: Kočevska reka (Rieg), Krško, Reteče, Zgornji Tuhinj 12; Dobrava pri Kropi, Duplje, Ihan, Borovec (Morobitz), Šmarije 48; Babno polje, Gotenice (Göttenitz), Koprivnik, Poljanica (PöIIandl), Predoslje, Reteče, Slap, Škocijan pri Turjaku, Šent-Gotard 60; Primskovo, Sela pri Kamniku, Šmartno pod Šmarno goro, Velesovo 68; Ihan, I.eše 82; Cerklje na Go-
renjskem, Ljubno, Mirna, Planina pri Vipavi, Sodražica, Zapoge 89; Dragatuš 98; Kolovrat,
Šent Lorene ob Temenic?, Sv. Trojica nad Cerknico...........................................108
Konverzija obveznic skupnega državnega dolga............................................................43,	57
Kronika škofijska......................................................... 12,	32,	48,	60,	68, 82, 89, 98, 108
L
Lavretanske litanije, nova invokacija: „Mati dobrega sveta, prosi za nas“...................................61
Legalizacija matičnih izpiskov italijanskih državljanov .................................v..................81
Leon XIII. papež, višjepastirska odredba ob njegovi smrti...................................................69
Lingua Slavica, de eius usu in sacra liturgia ..............................................................106
M
Marijine družbe, dramatične igre pri njih...................................................................95
„	„ duhovne vaje zanje .........................................................................60
Matice, raziskavanje po njih....................................................................... 47,	48,	59
Matični izpiski italijanskih državljanov, njihova legalizacija..............................................81
„	„	za	delavce	po	tobačnih	tovarnah so kolka prosti . •............................47
N
Nabiranje milih darov za pogorelce v Malinah ..............................................................  59
„	<•«»»» Slovenjem gradcu.......................................................................67
#	„	„	„	„	„	Predgradu in Podtabru.........................................  81
„	„	„	* ponesrečene vsled povodnji na Gorenjem Koroškem.................................107
„	„	„	„ pogorelce v Srednji vasi v Bohinju  ............................................107
Nameščenja, glej škofijska kronika.
Novomašniki, razglasitev njihovega posvečenja  .............................................................67
V	Stran
Oberhirtliche Anordnung anläßlich des Todes Seiner Heiligkeit des	Papstes Leo XIII........................................................................................................71
Obligacije skupnega državnega dolga, njihova konverzija.................................................................................................................................43,	57
Opomin duhovnikom v vojaški zvezi...........................................................................................................................................................60
Ordinacije, njihova razglasitev.............................................................................................................................................................67
P
Papež Leon XIII., višjepastirska odredba ob njihovi smrti...................................................................................................................................69
Pa peč Pij X., njihova izvolitev  ..........................................................................................................................................................75
Papežev dekret glede nove invokacije v lavretanskih litanijah...............................................................................................................................61
Par amenti izza časa cesarice Marije Terezije...............................................................................................................................................89
Pastirski list, postni......................................................................................................................................................................13
Pastoralne konference leta 1903, vprašanja zanje..........................................................................................................................................  10
„	„	,	„ poročilo o njih..................................................................................................................................100
Perijodična poročila in izkazi za leto 1903	  88
Petdesetletnica razglašenja verskega nauka o brezmadežnem spočetju	device Marije.........................................................................................................99
Pobotnice za dviganje ustanovnih prejemkov, način njihovega potrjenja ......................................................................................................................97
Pokopališča — cerkvena, razsodba upravnega sodišča, po kateri spada naprava cerkvenih pokopališč
v področje cerkvenih organov....................................................................................................................................................86
Popravki k „pregledu cerkvenega in družabnega življenja“............................................................................................................................... 12,	31
Poroke naših ljudij na Nemškem, na kaj je paziti, da se delo olajša.........................................................................................................................65
Postna postava..............................................................................................................................................................................24
R
Raziskovanje po maticah	 ...	47,	48,	59
S
Schlackerjeva ustanova za učiteljske vdove, njen razpis ....................................................................................................................................82
Semenišče bogoslovno, na novo sprejeti bogoslovci...........................................................................................................................................98
Slavica lingua, de eius usu in sacra liturgia..............................................................................................................................................106
Slovstvo........................................................................................ 68,	82,	98,	105
Synodus dioecesana, indictio eiusdem........................................................................................................................................................71
„	„ ordo et acta eiusdem....................................................................................................................................................76
„	„ Constitutiones eiusdem	98,	105
v
S
Škofijska kronika...........................................................12, 32, 48, 60, 68, 82, 89, 98, 108
Škofijska sinoda v Ljubljani, njen razpis...................................................................................................................................................71
„	„	„	„	red in opravila.....................................................................................................................................76
„	„	„	„	poziv povabljencem..................................................................................................................................80
„	„	„	po škofijski sinodi.............................................................................................................................83,	95
T
Tuberkuloza, predpisi za nje odvračevanje  .................................................................................................................................................38
U
Umrli duhovniki: Karol Huth, Ivan Šlakar, Alojzij Jaklič 12; Frančišek Waldecker 32; Josip Šlunder, Matej Sitar, Ivan Mavrič, Avgust Turk, Jernej Kosec 48; Sebastijan Čebašek, Janez Šafer, Anton Payer, Josip Kerčon 60; Lavrencij Mencinger, Blaž Petrič 68; Martin Narobe 90;
Ivan Kozina 98; Matej Slekovec ..........................................................................................................................................108
Stran
Urbarji stari in podobni registri, njih popis..........................................................66
Ustanova Iv. Nep. Schlackerjeva, njen razpis..............................................................32
V
Vmeščenja............................................................................48,	60,	68,	89,	98,	108
Vojaki-duhovniki, opomin glede zglaševanja................................................................60
Z
Zadušnice za sv. Očeta Leona XIII........................................................................ 70
Zahvalnica za srečno izvolitev novega papeža..............................................................71
V
Z
Župnijski konkurs, skupine za izpit.......................................................................31
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST.
1. P. n. gospodom duhovnikom. — 2. Popravki k pre-3. Konkurzni razpis. — 4. Ško-
Vsebina. a. x . ii. gusjjuuum L
gledu cerkvenega in družabnega življenja fijska kronika.
1.
P. n. gospodom duhovnikom.
v sem gospodom duhovnom želim in prosim od Boga veselo in srečno novo leto, želim in prosim po Devici Mariji iz božjega Srca Jezusovega vseh milosti in vseh pomoči, katerih potrebujemo, da moremo pretežke naše naloge spoznati, sc jih pogumno poprijeti, jih stanovitno nadaljevati in srečno dovršiti. Saj nimamo samo dolžnosti maševati in svoje molitve opravljati, ampak moramo tudi dejansko in s krepko roko posezati v narodno življenje, da ga ohranimo na potu zapovedi Božjih ter ga obvarujemo, da ne zaide na napačne in pogubne steze.
V minulem letu smo s pomočjo Božjo lepih uspehov dosegli povsod, kjerkoli smo se gibali in se trudili, da ljudstvu njegovega domačega in javnega življenja ne okužijo strupene liberalne zmote, kjerkoli smo se prizadevali, da spoznamo krive preroke, da spoznamo volkove v ovčji obleki, ter jih milemu ljudstvu v pravi podobi pokažemo.
Ako pogledamo nazaj, bi mogli marsikaj sijajnih dogodkov našteti, no, omenim naj samo dva, katera sta srcu mojemu posebno mila in draga. Mislim na presrčna zadoščevanja presvetemu Srcu Jezusovemu in prežalostni Materi Božji mesca septembra in na mnogoštevilne jubilejske slovesnosti po vsej škofiji, posebno na veli-čanstvene manifestacije po nekaterih dekanijah. Naj dobri Jezus, katerega smo v sv. Rešnjem Telesu in v vidnem Njegovem namestniku na zemlji tako poslavili, povrne trud dotičnim duhovnim pastirjem, posebno dotičnim gg. dekanom.
Kaj pa v novem letu? Težke naloge nas čakajo, ni še čas počitka, marveč čas odločne obrambe zoper sovražnike Božje in zatorej sovražnike prave sreče našega ljudstva Želeč, da postopamo vsi v istem duhu in isti smeri, zato hočem vse gospode na najvažnejše strani našega delovanja opozoriti ter prositi, da vsi moje besede uvažujete in se po njih ravnate.
1.	V Rimu.
Lani sem v drugi polovici mesca novembra šel prvič službeno v Rim „ad visitanda limina apostolorum^, pa da ustmeno in pismeno sporočim o cerkvenem in družabnem življenju in gibanju v naši škotiji.
Žanimalo bo vse gg. duhovne, ako Vam povem, o čem sta me kardinal Rampolla in sv. Oče posebno izpraševala. Poizvedovala sta,
a)	da li so duhovni edini in složni med seboj in s škofom, b) da li je neprestano obrekovanje in opravljanje njihovemu ugledu pri ljudstvu močno škodovalo, c) da li so se med nas kaj vrinili oni liberalni nazori in nauki, kakor jih nekateri duhovni po Nemškem in po Avstriji razširjajo, d) da li smo krščanski socijalci, e) da li duhovni tudi aktivno posezajo v javno življenje in f) da li so duhovni vzornega življenja ?
Mogel sem na vsa vprašanja jako povoljno odgovoriti. Saj smo zares edini; nedavno mi je ptuj gospod trdil, kako se govori, da v ljubljanski škofiji duhovni še nikdar niso bili tako složni in edini med seboj in s škofom, kakor dandanes. Obrekovanja in opravljanja nam niso
kaj škodovala, ker z ljudmi živimo: oni gledajo naše trudapolno delovanje njim na korist, pa tudi naše življenje, zato so zmiraj bolj prepričani, da nasprotniki večinoma le obrekujej > in tudi zmiraj bolje spoznavajo, zakaj da obrekujejo ravno nas: res imamo še napak nad seboj, toda ogromna večina se uspešno bori zoper -trasti in živi, kakor se duhovnu spodobi: pohujšljivcev je kaj malo in še te krotim, kar morem; krščanski socijalci smo skoraj vsi, in kje duhovniki odločneje posegajo v vse strani javnega, cerkveno-političnega in družabnega življenja, kakor pri nas? Ko bi mi tako odločno in požrt-vavno ne delovali, kje bi bilo že naše ljudstvo, kako daleč od Boga!
Naše delovanje so odobrile najvišje cerkvene oblasti. Od nekaterih strani se mi je pa letos pisalo, da se ne bodo pokoravali komandi ljubljanskih profesorjev in kaplanov. Kako nespreten ugovor! Ali se dotični gospodje ne prizadevajo delovati pismeno in ustmeno po navodilih svojega škofa, v smislu sklepov obeh katoliških shodov in po naukih sv. Stolice?
Očitalo se je meni, da dopustim obstrukcijo, ko bi vendar z eno samo besedo’ mogel mir napraviti. Jaz naj torej ljudsko katoliško stranko zmešam; jaz naj se vtaknem v taktiko in naj bodem povod, da se nam more klerikalizem po pravici očitati: jaz naj pomagam k zmagi in k gospodstvu nad ljudstvom oni stranki, ki je liberalizem, boj zoper Rim, boj zoper katoliško cerkev napisala na svoj prapor? oni stranki, katera z vsemi, tudi najbolj ostudnimi sredstvi izpodbija katoliško organizacijo ljudstva? oni stranki, katere listi, posebno glavni list, donaša ravno letos celo vrsto člankov, kjer podaja čitateljem vse, karkoli se je v stoletjih grdega in nesramnega zoper katoliško cerkev napisalo ne gledajoč, da li je resnično ali ne, oni stranki, v kateri se taje tudi temeljne krščanske resnice!
In vkljub temu se trdi, da se gre le za osebna nasprotstva; ko se vendar borba suče okoli tega, da li mi kranjski Slovenci ostanemo katoliški kristjani, ali pa da krščanstvo naravnost zatajimo in vsi od njega odpademo!
2.	Cerkveno gibanje.
Zadnji številki „Škofijskega Lista“ sem dodal statistični pregled cerkvenega gibanja v naši škofiji, od koder ste lahko razvideli, kako in kje se je to gibanje posebno v zadnjih štirih letih razvijalo.
a)	Sv. Misijon.
Priporočil sem svete misijone, da naj se obhajajo kolikor mogoče povsod. Saj so misijoni potrebni za župnije, kjer je versko življenje zamrlo, pa tudi za župnije, kjer je še dosti dobro ostalo. V prvih mora misijon ljudi izpodbuditi, da se zopet poprimejo krščanskega življenja, v drugih pa, da se zopet požive in obnove, ter morda neveljavne spovedi popravijo. Koristno je, vse tako urediti, da se sv. misijon obhaja vsacih 7 do 10 let, ker v tem času otroci dorasejo in pridejo v najbolj nevarna leta in se tudi sploh v župniji mnogo izpre-meni. Prevečkraten sv. misijon se ne priporoča, ker ne sme postati navaden.
I)a bo pa sv. misijon uspešen in obrodil stalnega sadu, mora se vsaj tekom enega leta ponoviti. Saj smo tako nestalni, da se radi povrnemo na greh in postanemo mlačni: kako koristno, da se kmalu zopet prebudimo in osrčimo z obnovitvijo .sv. misijona. To vsi misijonarji priporočajo trdeč, da je ponovitev pogostokrat še bolj blagoslovljena od svetega misijona samega.
Priporočajo se tudi duhovne vaje za ljudstvo: podobne so sv. misijonu, ker so javne, toda od njega se razlikujejo, ker se v cerkev kličejo stanovi vsak za se, kar je za poduk posebno koristno in za izpreobrnitev jako uspešno. Tudi se ne potrebuje toliko duhovnov, kakor za sv. misijon sam in vsakdanjemu delu se odtegne samo en stan.
V naši škofiji se je od leta 1898 do novembra 1902. obhajal sv. misijon v 188 župnijah; ako je poročilo točno, onda ga v 105 župnijah še ni bilo. Kaj naporno so delovali oo. lazaristi, jezuitje in frančiškani, nekoliko tudi oo. kapucini. Jaz sam sem bil večkrat osebno priča, kako obilne in zmagovalne milosti deli dobri Bog po zasluženju Gospoda Jezusa Kristusa in priprošnji prečiste Device Marije vsem vernikom ob svetem času misijona.
Želim, da se prav kmalu napravi sveti misijon v župnijah, kjer ga še ni bilo; želim, da se v drugih obnovi in nazadnje, da si vsaka dekanija sestavi načrt, kako naj se vredi sv. misijon, da tekom 7 do 10 let pridejo vse župnije na vrsto. Da bi se gg. duhovni pastirji na shodih o sv. misijonu, o pripravi zanj in o vsem potrebnem točno podučili, sem dal na zadnjem shodu gg. dekanov v Ljubljani vsacemu knjižico: F. Max Kassiepe, Ob. M. )., Volks-
missionen und Exerzitien; Kevelaer 1902. To knjižico vsem priporočam.
b)	Češčenje presv. Srca Jezusovega.
Ali mi je treba duhovnike k temu še vzbu-jevati? Gospod Jezus sam želi, da mu ne izmerno Njegovo ljubezen vračamo z ljubeznijo in da mu zadoščujemo za razžaljenja, katera trpi v presv. Rešnjem Telesu; On sam izpodbuja vse, naj to češčenje po močeh razširjajo; On sam trdi, daje češčenje Njegovega Božjega Srca pomoč določena za prenevarne zadnje čase, pomoč za vsacega, ki hoče, da se ne izgubi. In mi duhovni, katerim je izročen sv. Zakrament in v sv. Zakramentu izročeno samo živo Srce našega Jezusa, bi ostali malomarni, hladni, mrzli!
Ali niso sv. Oče tej želji božjega Srca Jezusovega ustregli ? Povzdignili so praznik presvetega Srca Jezusovega v praznik prve vrste, izpod-budili so v novem stoletju vse narode, da smo se temu presv. Srcu posvetili; v svoji dotični okrožnici so razvili kraljevo zastavo tega božjega Srca, pod katero naj se zbiramo in borimo za kraljestvo Božje zoper kraljestvo satanovo.
Mi duhovni ljubljanske škofije imamo dvojno nalogo. Prvič, napredujmo v češčenju presvetega Srca mi sami. Pa kako?
Prav lahko mi sami opravimo vsacega dne ono molitev, katero sem lani ljudstvu priporočil, ter po rokah Marijnih darujemo presvetemu Srcu Jezusovemu molitve, dela in trpljenja celega dneva v spravo za vsa razžaljenja, katera trpi v sv. Rešnjem Telesu in v namene, v katere se daruje na naših altarjih. Ako bi ta namen prav resno opravili, ali bi ne bili pravi služabniki kraljevega Srca Jezusovega? ali bi mu s tem ne vračali ljubezni za ljubezen, ker bi vse svoje življenje darovali le v njegove namene?
Vsak dan darujemo sv. mašo, kjer v rokah držimo, da, v srce sprejmemo samega Jezusa, tedaj tudi njegovo Božje Srce. Ali ne bomo Jezusa razveselili, ako se za sv. mašo prav vestno pripravimo s čistostjo srca, z jutranjo molitvijo, z vsaj kratkim premišljevanjem in ako sv. mašo ne le vsacega prvega petka v mescu, ampak večkrat razun za glavni namen darujemo tudi v zadoščenje za vsa razžaljenja, katera trpi presv. Srce Jezusovo v sv. Rešnjem Telesu? Pa tudi obhajamo se vsacega dne: ali ne moremo sv. obhajila tudi v ta namen darovati, da mu zadostimo za raz-
žaljenja, katera smo Mu prizadejali mi sami, ali naši sobratje, ali naši mjadeniči in drugi verniki v naši župniji, v naši škofiji ?
Kaj pa tabernakelj? Quam dilecta tabernacula Tua Domine virtutum: concupiscit et deficit anima mea in atria Domini! (Ps. 83.) Ali nas srce naše ne vleče pred tabernakelj? Kje je vera naša? Nisi duhoven, ako vsacega dne vsaj za nekoliko minut Jezusa, svojega Boga in Zveličarja, ne obiščeš. Oh, On te tako milo vabi: Venite ad me omnes! Zapiši se v društvo adoratorum in zaveži se na teden vsaj enkrat po celo uro pred tabernakeljnom prebiti in zaupljivo občevati s svojim Jezusom. Oitaj „Evharistijočitaj rad kaj o presv. Srcu Jezusovem, da se zaveš, kaj imaš v taberna-keljnu, kak zaklad ti je Božje Srce tvojega Jezusa.
Drugič, bodimo apostoli te pobožnosti. To bomo pa le onda, ako smo sami polni tega svetega ognja. Storite z vnemo vsaj to, kar je v škofiji naši določeno, in sedaj kar naravnost zapovedujem. In sicer: trodnevnico o prazniku presv. Srca Jezusovega v četrtek, petek in soboto zutraj po sv. maši, ali pa zvečer; pojejo se litanije presv. Srca Jezusovega, doda posvetivna molitev in podeli se sv. blagoslov; onda pobožnost vsake prve nedelje; izpostavi se presv. Reš-nje Telo, opravi se enourno skupno češčenje, h k o n c u s e pojölitanije presv.Srca, doda se dotična molitev in podeli se sv. blagoslov, kakor je določeno v sklepih objavljenih v škof.Listu 1. 1899., str. 72 in 1. 1900., str. 27 št. 6, 7. Ta pobožnost se more tudi vsacega prvega petka obhajati. Vsacega prvega petka v mescu dopustim sv. mašo coram Sanctissimo povsod tam, kjer bi se je verniki mnogoštevilno udeleževali.
Priporočam pa prav iz srca, da se skupno češčenje za vse župljane ali pa po stanovih uvede vsake nedelje po eno uro, kakor je to natančneje opisano v Škofijskem Listu 1900. str. 27. Mislim namreč tako, da verniki molijo skupno kakor v koru, kjer se dva zbora vrstita in do-tične molitve iz knjige „Večna molitev“ glasno, razločno, skupno opravljata. O teh nedeljah ni ravno potrebno, da se Najsvetejše izpostavi, le dve sveči naj bi se prižgali.
Na to pobožnost treba vernike vabiti, ne le v cerkvi, ampak tudi privatno. vSkušajte šolarje iz vsakdanje, še bolj iz ponavljavne šole na to češčenje privaditi. Ne odnehajte, dokler tudi mož in mladeničev niste pridobili. Naredite uro zanimivo, da ne bo dolg čas: naj se čita glasno, naj se s početka ali v sredi kaj zapoje, naj se moli rožni venec: glavno pa je, da si ti, duhovni pastir, vmes med čedo zbrano okoli Jezusa; ako Tebe ni, gorečnost je v nevarnosti: oh, žrtvuj dotični trud neizmerni ljubezni Jezusovi!
Priučavajte vernike tudi na zadostivno sv. obhajilo, katero sam |ezus želi kot najboljši čin Njemu tako dragega zadoščevanja. Da boš v srcih plamen vnemal, moraš večkrat govoriti o presv. Rešnjem Telesu, o za-dostivnem sv. obhajilu, o Božjem Srcu Jezusovem. V tvoj lasten poduk in kot pripomoček za kratke govore o dotičnih prilikah priporočim dve krasni knjigi: a) A. Blättler, Mana in der Wüste oder das Geheimniss der heiligsten Eucharistie, 2 Bände, Ravensburg;
b)	Fr. Hattler, S. J., Herz-Jesu-Ehrenpreis. Erklärung der Litanei vom heiligsten Herzen Jesu. Innsbruck. Tolle et lege.
Hvala Bogu, da ste duhovni pastirji v tem pogledu v naši škofiji že mnogo dosegli. Iz priloge zadnjemu Škofijskemu Listu razvidite, da je pobožnost prve nedelje vpeljana v 284 župnijah, torej skoraj povsod in da je skupno češčenje vsake nedelje vpeljano v 147 župnijah. Koliko se dobrega stori, kako se Srce Jezusovo potolaži in razveseli! Koliko se svete ljubezni v srcih vname! Koliko se greha prepreči !
c)	Marijine družbe.
Kraljestvo Jezusovo pa mora k nam priti po Mariji. Ona nam je Jezusa dala, saj je Mati Njegova; Ona ga mora dati tudi sedaj posameznim vernikom, posameznim družinam, celi škofiji. Saj ima Marija neomejeno moč nad Božjim Srcem Jezusovim, ker je Mati Njegova, vsemogočna je ne po naravi, pač pa po priprošnji; Ona vas ljubi, ker ljubi Boga in Jezusa in nič bolj ne želi, kakor da mi Bogu služimo, Jezusu zvesti podložniki ostanemo, se greha varujemo, strasti premagujemo, skušnjave zatiramo, v krščanskem življenju napredujemo, in srečno umrjemo in se večno izveličamo. Ali ne gleda Ona presv. Srca svojega Sina in ali ne vidi v tem Srcu globoke rane, trnjeve krone, groznega križa? ali ne ve, da je Sin
Božji vse to za nas pretrpel? ali torej ne spozna neizmerne vrednosti naše duše, našega življenja, naše večnosti?
Zato trdno zaupajmo in bodimo čvrsto prepričani, da nam bo iz presv. Srca Jezusovega prav rada in prav lahko dobila vseh onih milosti in pomoči, katerih potrebujemo, da ostanemo zvesti svojemu Bogu, da ne odpademo, da ne grešimo, da se ne izgubimo. Edini pogoj za pomoč je, da Jo za pomoč prosimo.
V tej luči bomo spoznali pomen Marijinih družeb. Udje se posebno tesno oklenejo Marije, posebno goreče jo časte, posebno srčno jo ljubijo; zato pa dobe po njej tudi posebnih dejanskih milosti, da bolj jasno spoznajo dobro in hudo, da bolj odločno dobro ljubijo in store, bolj odločno hudo sovražijo in pobijajo. Sam vem iz mnogih izkušenj, in koliko duhovnikov mi je tudi reklo, da je v družbi mnogo udov ohranilo krstno nedolžnost, ki bi jo bili drugače izgubili: drugi so se obvarovali mnogih smrtnih grehov, ki bi jih bili drugače storili; tretji so se vsaj rešili, da se niso ugreznili v hudobije, ampak so po prvem padcu brž vstali in iz novega začeli krščansko življenje. O svete vojske, o sijajnih zmag pod zastavo Marijno!
Zato pospešujem te družbe in se srčno veselim, da se v naši škofiji tako bujno razširjajo. Iz omenjenega dodatka ste videli, da je mladeniških družb 87, dekliških pa 159! Koliko manj hudobij in razuzdanosti! Koliko več čednosti in čistosti! Le prosim Vas, da Marijine družbe vodite točno po pravilih: mesečni shodi, določeno prejemanje sv. zakramentov, ogibanje slabih tovarišij je bistveno za družbe; tudi pri sprejemu bodite previdni, da družba ne pride v sramoto; prosivce poprej dobro preizkusite, da li hočejo in morejo pravila natančno izpolnjevati. Bolje manj udov, toda dobrih, kakor pa mnogo, toda nevrednih.
Z mladeniči je težko! Le obupati ne! Stara navada železna srajca, ast gutta cavat lapidem non vi, sed saepe cadendo. Trkajmo, poskušajmo v spovednici, po materah, po dobrih sestrah; vzgojujmo v tem duhu fantiče v šoli, vsadimo jim v srce gnjus do razuzdanih fantovskih tovaršij in ponos zavoljo poštenega, mirnega, treznega življenja; ko šole dovršč, sprejmimo jih v družbo. Delajmo dosledno, da si boljših mladeničev vzgojimo Ne pozabimo pa, da mi le sadimo in prilivamo, Bog pa je, ki daje rast; toda daljo bo prav bujno, ako Ga z neomejenim zaupanjem prosimo.
Molimo torej za mladeniče vsak dan! Kadar mašuješ in je Gospod Jezus pred teboj na altarju, ali kadar klečiš pred tabernakeljnom, pred to prostovoljno ječo neskončne ljubezni, priporočaj dobremu Jezusu mladeniče svoje župnije, priporočaj jih skupno in posameznike. Zaupaj, molitev ne bo zastonj, le vztrajaj!
Za poduk pri shodih priporočam nastopne knjige: 1. Ermahnungen für Jünglinge und Jungfrauen. Von einem Landpfarrer der Diöcese Brixen. Innsbruck. 1900. — 2. Dr. Schneider, Der Tugendweg für junge Mädchen. Regensburg. 1902. — 3. Müller, Kampf um die Keuschheit. Sieben Predigten zunächst für die Fastenzeit. Münster in Westfalen.
3.	Izobraževalna društva.
Kdo ne bi znal ceniti izobraževalnih društev? O teh smo se menili na lanskem shodu gospodov dekanov v Ljubljani Kratko poročilo g. vikarja Smolnikarja je natisnjeno v lanskem Škofijskem Listu str 42, 43, 44. Ali ste dotična navodila premislili? Citajte tudi dotične razprave v „Domoljubu“ in razne dopise o lepih uspehih povsod tam, kjer se je gorečnosti in spretnosti duhovnov posrečilo, taka društva osnovati. Od nekod se mi je pripovedovalo, da so ravno mladeniči iz Marijine družbe prvi pristopili. Upam pa tudi, da bode ravno izobraževalno društvo prav dober pot v Marijino družbo: mladeniči se bodo obvarovali surovosti, pijanstva, ponočevanja, slišali bodo marsikaj podučnega in izpodbudnega, pa bo njihovo srce tudi za pravo krščansko življenje bolj pripravljeno in to življenje se bo v Marijini družbi razvijalo in razcvitalo.
Iz omenjene priloge ste razvideli, da teh družeb ni še veliko. Kaj ne, da jih bomo po-množevali? Res, truda je veliko! Neki duhovnik je vzdihnil: „Toliko so nam dela že naložili, vsaj ga ne moremo več prevzemati!“ Resnično, skoraj preveč ga je! Kadar pa pogledam križ, kadar pogledam presv. Srce Jezusovo in vidim Njegovo globoko rano, trnjevo krono in grozni križ in pomislim, da je sam Sin Božji toliko žrtvoval za me, žrtvoval za naše mladeniče, in da bi brez našega truda vse njegovo trpljenje ostalo brez sadu: onda mi pogum raste, dela, truda in križa za Jezusa pri našem ljudstvu se ne plašim'
Pri dekanijskih shodih, pri zborovanju društva „Sodalitatis“, pri medsebojnem obiskovanju se o tem pogovarjajte, drug drugemu
svetujte in pomagajte. »S tem boste pripomogli k pravi omiki našega ljudstva, pripomogli, da se človeštvo, društvo zopet preustroji po stanovski organizaciji v duhu svetega evangelija. No, pa naj še nekoliko bolj natančno spregovorim o vzgoji mladine, posebno mladenčev.
4.	Vzgoja mladine.
Prav premišljeno sem dal lani za dekanijske konference vprašanje: „Kako naj bi uspešno skrbeli za mladeniče a) dokler hodijo v šolo, b) ko šolo dovršijo, c) ko odhajajo in odidejo v ptuje kraje, d) ko se ženijo." Hotel sem veleč, gospode duhovne pastirje opozoriti na to, naj bi premislili, kako treba sistematično, po določenem načrtu postopati od otroških do možkih let, ako hočemo mladino res vzgojiti; hotel sem vsem dati priliko, naj bi premišljevali življenje mladeničev v župniji in svoje dosedanje postopanje, pa morda izpre-videli, da ni kaj uspešno tudi iz tega razloga, ker ni sistematično preračunano skozi vsa leta po potrebah starosti in okolnosti.
Zanimali so me zapisniki konferenčnih obravnav, še bolj pa elaborati naših gospodov kapelanov; se ve, da prav vseh nisem mogel prečitati, precej sem jih pa vendarle. Mnogo lepih misli in nasvetov sem našel, pogrešal sem pa dveh stvari: prav sistematično, zavedno izpeljane razprave nisem dobil, pač pa nekoliko približno takih, in nikjer nisem dobil obveznih sklepov za dekanijo, po katerih se hočejo vsi duhovni pastirji v dekaniji ravnati. Dopustite mi da svoje misli bolj natanko razložim.
a)	Splošno navodilo.
Vzgojno delo ima dve nalogi. Vzgojenca mora učiti, da se bori zoper slaba nagnjenja in strasti, ter razvija v sebi vse čednosti krščanskega življenja, kakor so dotični starosti primerne. Preučiti moramo torej, katera slaba nagnjenja, katere posebne strasti in v kaki meri so v otroku in mladeniču. Ker pa vemo, da nagnjenja vzbuja in' strasti vžiga posebno svet, v katerem živi otrok in mladenič, zato moramo spoznavati nevarnosti, katere prete otroku, v katere more zabresti mladenič doma in na tujem. Vse to nam pove moralka, psihologija in posebno izkušnja vsakdanjega življenja. Opozarjam na nauk „de passionibus“.
Zraven tega premišljujmo pripomočke za mladeniča, da nagnjenja, strasti in nevarnosti spozna in da jih sovraži, pripomočke, da si okrepi voljo boriti se zoper nje z vso silo za nasprotne krščanske čednosti. Ti pripomočki so poduk, molitev, sveti zakramenti.
Poduk od matere doma, poduk v šoli pri razlagi krščanskega nauka, kjer naj se v mlada srca vsaja strah Božji, stud nad grehom, ljubezen do Jezusa, navdušenost do sv. čednosti, posebno do pokorščine, ponižnosti, čistosti, zmernosti in vedno potrebnega zatajevanja; onda poduk v cerkvi s prižnice in v spovednici, poduk pri velikonočnem izpraševanju, poduk po dobrih časopisih in knjigah.
Toda poduk brez molitve ne bi peljal k zmagi: dodajati se mora vsacega dne goreča molitev. Verski nauk je, da brez pomoči dejanske milosti Božje ne moremo strasti premagovati. greha se varovati in čednostno živeti. Bog pa da pomoč navadno le, ako ga goreče prosimo. Posebno velikega daru stanovitnosti do konca ne moremo doseči razun po vsakdanji goreči molitvi. Kdor ne moli, gotovo pade in se izgubi.
Pa tudi moč svetih zakramentov se mora dobro poznati. Dajo ali pomnožujejo nam posvečujočo milost Božjo in s to milostjo sposobnost za čednosti (habitus virtutum), pa darove sv. Duha. Onda nam podeli še vsak zakrament posebno milost ali pravico, pri raznih okolnostih dobiti od Boga milosti potrebne, da se doseže namen sv. zakramenta, n. pr. vsled sv. krsta pravico na milostno pomoč, da moremo kot otroci Božji živeti: vsled sv. birme, da se moremo za življenje po veri boriti in v veri zvesti ostati; vsled sv. pokore, da se ne povrnemo v greh; vsled sv. Rešnjega Telesa, da se moremo v ljubezni zmiraj tesneje z Jezusom združevati. Vidite, kako tesno je čednostno življenje zvezano s svetimi zakramenti! Kdor jih ne sprejema in izgubi posvečujočo milost Božjo, izgubi notranje vsposobljenje za čednosti, izgubi pravico na posebne dejanske milosti pri raznih potrebah, zato postane moralno popolnoma slab, nazadnje zaslepljen, da prežalostnega stanu svojega še ne spozna, ampak se celo ponaša ž njim.
Spoznajmo posebno potrebo zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa Pri sveti pokori se mi posvečujoča milost povrne ali pomnoži, z njo se mi povrne ali pomnoži tudi sposobnost za čednosti in pravica na
posebne pomočke, da se v greh ne povrnem: onda pomaga poduk spovednikov, obžalovanje grehov iz srca in trdni sklep. Kako je to važno posebno onda, ko se slaba nagnjenja pokazujejo, ko se strasti in poželjivosti poprej nepoznane vnemajo: tu je treba očetovskega poduka, tu je treba posebne pomoči zakramentalne milosti! Ako tega ni, mladenič smrtno greši in ako v grehu obleži, bo zmiraj bolj pogosto padal in se v razuzdanosti zmiraj bolj globoko pogrezoval, ker je izgubil posvečujočo milost, z njo sposobnost za čednosti in pravico do posebnih pomoči, da se obvaruje novega padca. Kolika nevarnost torej, ako se zakrament sv. pokore prejema le enkrat, dvakrat na leto!
Kolike pomoči podeljuje sv. obhajilo! Kar je hrana za telo, njegovo moč in zdravje, to je sv. obhajilo, ta nebeška hrana, za dušo, za njeno moč in zdravje. Saj nam ravno sveto obhajilo življenje milosti Božje najbolj pomnoži, obvaruje nas smrtnega greha, ozdravi nas vsakdanjih slabosti, zmanjšuje nam huda poželjenja vsaj indirektno, podeljuje nam ljubezen, veselje, pogum in moč za vse dobro. To pa le onda, ako se pogosto vredno uživa. Kdor torej k sv. obhajilu ne hodi, ne bo imel notranje moči za dobro, hude želje se bodo razvijale, zadobil bo kmalu smrtno rano, oslabel bo in za krščansko življenje popolnoma opešal.
Dobro treba torej preceniti moč poduka, moč molitve in zakramentov zoper slaba nagnjenja in zoper silne strasti. No, treba je pa spoznati tudi moč slabega zgleda, slabih tovarišij.
Od kod že veliko otrok hudobnih? Ne samo zavoljo notranjih strasti, veliko več zavoljo zunanjega pohujšanja doma, v šoli, na paši, pri kopanju, na samotnih krajih. Kdo ne ve, koliko zla more napraviti en pohujšan otrok!
Kolike nevarnosti pa še-le mladeniču prete posebno od slabe tovarišije v krčmah, pri nočnih delih, n. pr. ko se lan tare, proso mane, češplje lupijo, mrliči čuvajo in drugo, onda pri skupnem delu na polju, po goricah, v hramih, na travnikih, v tovarnah, ali na sejmih, včasih tudi na božjih potih, nazadnje pri ponočevanju in grešnem znanju. Koliko nevarnosti od slabih knjig in časopisov! Kako se vzbuja poželjivost mesa: nezmernost in nesramnost, kako se razvija napuh življenja, kako se jači in nazadnje prevlada živinska stran! Ako se v teh okolnostih opusti poslušanje
besede Božje, ako se opusti molitev, ako se sv. zakramenti le za silo, površno, brez kesanja in spoznanja enkrat, dvakrat v letu prejmejo: ni čuda, da je mladenič izgubljen, za dobro besedo nedovzeten, pač pa dovzeten za slabe tovarišije, za grdo berilo in sploh za vse. kar je sorodno s spačenim srcem njegovim.
Vse te nevarnosti se pa še pomnože v tujem svetu, v rudokopih na Nemškem, pri raznih delih v Ameriki, kjer se pomočki za dobro še bolj lahko opuščajo, nevarnosti pa povečujejo in je mladenič še bolj prost, še bolj sam sebi in sprideni naturi svoji prepuščen.
Sedaj, ko smo spoznali človeške notranje slabosti, spoznali od Boga dane pripomočke za zmagovalno borbo, spoznali razne nevarnosti, sedaj smo postavili temelj, na katerem moremo določiti vzgojni postopek. Naj ga samo v glavnih potezah načrtam.
b)	Posebno navodilo.
Pri šolarjih se mora vzbujati strah Božji, stud nad grehom, ljubezen do čednosti; strašiti se morajo pred raznimi nevarnostmi; onda se morajo navajati na gorečo molitev doma in v cerkvi, na češčenje presv. »Srca Jezusovega v tabernakeljnu, prečiste Device Marije, sv. Alojzija; nazadnje voditi k sv. zakramentom, ako je le mogoče, mesečno; važen je čas priprave za prvo sv. spoved, še bolj čas priprave za prvo sv. obhajilo. V ponavljavni šoli se mora vse to nadaljevati. K delu se morajo pritegniti stariši, da pomagajo, posebno da na otroke pazijo.
Ko mladenič šolo zapusti, je ravno v letih, ko se začne spolni nagon silnejše razvijati, pa ga ravno zato mikajo razne fantovske tovarišije, krčme, ponočevanje, nočna dela skupno z dekleti in tudi mu prav posebno iz tega vzroka zamrzi duhoven, zamrzi molitev, zamrzi beseda Božja, zamrze sv. zakramenti.
Koliko skrbi za-te, duhovni pastir! Ali boš mladeniča zapustil sedaj, ko je v največi nevarnosti? Ali ga boš prepustil silnim strastem, sprijenim tovarišijam, premnogim grešnim prilikam po noči in po dnevu! Sedaj spoznaj moč molitve, moč besede Božje, moč svetih zakramentov; vse podvzemi, da mladenič besedo Božjo posluša, da mladenič moli, da pogosto prejema sv. zakramente.
Toda slabe tovarišije! Res, ako vanje zabrede, izgubljen je: ostajal bo zunaj cerkve, ali pa se potikal po zadnjih kotih cerkvenih; molil ne bo, ali pa prav slabo; sv. zakramentov ne bo prejemal. Glavno je torej obvarovati ga od slabe tovarišije. Kako? Ohrani ga v dobri. Tovarišijo človek mora imeti: daj mu torej dobro in zabavno; združi jih več, združi jih. kar največ moreš v teh tovarišijah in prizadevaj si, da mladeniči poslušajo besedo Božjo, da čutijo potrebo in spoznajo moč molitve, da pogosto prejemajo sv. zakramente.
Iz tega razvidiš pomen raznih mladeniških družb: izobraževalnih in Marijinih, pa tudi razvidiš, da mladeniča vodi v času, ko hodi v šolo, da ga pa po dovršeni šoli ne izpusti iz rok, koj ga vtakni v izobraževalno društvo, ali Marijino družbo in tam nadaljuj vzbujati mu ponos na pošteno, čisto in trezno življenje, stud nad ponočevanjem, pijančevanjem, razgrajanjem, kletvijo, poboji in drugimi nespodobnostmi. Ako je precej mladeničev skupaj v takem društvu, se ne bodo več sramovali moliti, biti v cerkvi na pravem mestu, prihajati pogosto k sv. zakramentom, udeleževati se skupnega češčenja sv. Rešnjega Telesa.
Obdeluj stariše, da ti pomagajo. Pazi, kako bi omejil nočna dela, ali vsaj kako bi razne nevarnosti v toliko zmanjšal, da ne bodo več occasio proxima grehu. Ni dosti, da samo v cerkvi govoriš: poišči si zaveznikov in zaveznic, kateri se bodo dogovorili, kako postopati, da se zunanje priložnosti odstranijo, ali vsaj zmanjšajo. Posebno krčmarjem na srce govori ljubeznivo, ako treba, tudi resno. Nikogar se ne boj: gre se za duše odkupljene s krvjo Jezusovo. Prizadevaj si, da bo javno mnenje za-te in tvoje delovanje, na strani dobrih mladeničev.
Ko gre mladenič na tuje, naj bi se ti prijavil, da mu priporočiš, naj ostane stanoviten v sedanjih navadah: naj moli, posluša besedo Božjo, prejema sv. zakramente in se varuje slabih tovarišij. Ostane naj v zvezi z domačo družbo, kateri naj včasih piše, in katera naj mu odgovori; ako je na tujem več mladeničev blizu, naj se tudi združijo v duhu, v katerem so doma odrasli in naj izbrani prednik nanje pazi, da vse dolžnosti izpolnjujejo. Tudi s teboj naj ostane v zvezi; nikar se ne boj truda, da mu katerikrat pišeš. Seveda bi bilo najbolje, ko bi se mi duhovni naše škofije postavili v zvezo z duhovni onih župnij in škofij na Nemškem, posebno v Ameriki,
kamor naša mladina zahaja in bi si glede naših mladeničev dopisovali. Isto naj bi tudi veljalo za može, za žene in dekleta. Poskusil se bom v tem oziru dogovoriti z našimi slovenskimi Škoti v Ameriki, da se pismeno dogovorimo in moremo natančno zvezo z njimi skleniti letos, ko nas pridejo obiskat. Poskusimo!
Slično naj se postopa, ko gre mladenič k vojakom.
Kaj pa, ko se ženi ? Pri tem vprašanju sem jaz najbolj na to mislil, kaj naj se stori, da pride mladenič neomadeževan v sveti zakon. Kako lepo in ginljivo je, ako stojita pred altarjem ženin in nevesta oba deviška! Vsa zgoraj opisana skrb že sama po sebi vodi k čistemu življenju. Le treba je paziti na nevarnosti, v katerih so mladeniči, ko začnejo misliti na ženitev in jih zoper to oboroževati. O tem nas podučujejo učitelji v dotičnih moralnih knjigah.
To je sicer kratek, toda utemeljen in premišljen načrt za naše delovanje. Duhovni pastirji. na noge v Imenu Jezusovem, da si vzgojimo nov rod bolj čist, bolj trezen, bolj plemenit, bolj krščanskega življenja! Ali ne bi hoteli pri shodih „Sodalitatis“ tega vprašanja še pretresavati ? okolnostim primerne sklepe napraviti? ter onda pogovarjati se večkrat o uspehih in neuspehih, pa tudi o njihovih razlogih? Res, vseh mladeničev ne boste rešili, prav mnogo jih pa boste: Jezus, dobri Pastir, bo vaš pomočnik in vaše večno plačilo.
5 Proti alkoholu.
O tem prevažnem vprašanju smo že govorili pri shodu gospodov dekanov v Ljubljani leta 1901 in o tem sem poročal v „Škofijskem Listu“ leta 1901, str. 57—60.
Omenil sem, kako nas je prestrašilo poročilo, da se žganja pri nas zmiraj več popije. V letu 1889. se ga je zadacanega v naši deželi popilo 1,053.570 litrov, v letu 1898. pa že 1,561.220 litrov; največ se ga popije v okrajih Kamnik, Kranj in posebno v okraju Radoljica.
Sklenili smo, da se hočemo duhovniki z vso silo zavzeti zoper pijanstvo, posebno zoper žganjepitje. Prosil sem Vas onda, da začnimo pri mladeničih, posebno po Marijinih družbah, da zbirajmo može v družbe zoper pijanstvo, da vplivajmo na gostilničarje, naj žganja ne prodajajo ali vsaj čez mero ne dajejo, da pritiskajmo na župane in vladne oblasti, naj ne dajejo koncesij za krčme in posebno ne za
točenje žganja, prosil sem, da se o tem posvetujte na konferencah in da bodimo sami vernikom sijajen zgled.
Zdi se mi, da teh nasvetov nismo nič kaj izpeljavah. Hodeč po kanonični vizitaciji sem se tudi prepričal, da so bile družbe treznosti popolnoma brezuspešne. Osnovale so se navadno po kakem sv. misijonu, pristopilo je mnogo članov, toda po največ žena, mož in mladeničev pa malo, v par letih je vse zamrlo.
Kaj je temu krivo? Mislim, da pomanjkanje poguma od naše strani, ker je strašna razvada preveč vkoreninjena. Opominjevali so očetje misijonarji, opominjevali ste vi sami v cerkvi in gotovo tudi zunaj cerkve: toda zastonj, in pogum je vpadel. Pa zakaj vse zastonj? Krčme in tovarišije so krive: krčme, kjer se žganje toči brez pomisleka, in tovarišije, ki z nekako silo mladeniča in moža vlečejo v nezmerno popivanje.
Dokler nam ne pridejo obljubljene postave, ki bodo z železno roko najnevarnejše prilike odstranile in krčmarjem točenje omejile, pritiskajte na kompetentne faktorje, da krčem ne dopuščajo in one, ki so preveč, zapirajo. Upljivajte na župane in prosite okr. glavarstva: s shodov vaših jim pošiljajte skupne dopise in jih opozarjajte na grdobije, katere žganje rodi. Onda pa organizujte može in mladeniče, da se zavežejo žganja ne piti, vino le zmerno, vselej pa o pravem času iti domu k večerji, večerni molitvi in k počitku. Marijine družbe, izobraževalna društva in tretji red naj vam bodo uspešna sredstva.
Prav vesel sem bil lani shoda, katerega so posebno ljubljanski duhovni v ta namen sklicali. Obljubil sem pomoč in odboru naročil, naj času in potrebam primerno spopol-nijo pravila že obstoječe družbe treznosti. Ko se dodelajo in odobre, prosim vse gospode, da greste na skupno delo. Seveda bomo tudi c. kr. vlado morali na pomoč poklicati, da nam pomaga, kar po do sedaj veljavnih postavah največ more.
Mi duhovni moramo pa še posebno na-se paziti in se držati v mejah največe treznosti. Hvalevreden je sklep ljubljanske konference, da naj se vino nikoli ne pije predpoldnem, pred kosilom. Ta sklep priporočim posebno duhovnom v vinskih krajih; kjer 1 udje du hovna silijo, da naj že na vse zgodaj pije, kar je že mnoge onesrečilo. Povejte ljudstvu, da pred kosilom pili ne boste. Hvalevredno in pred Bogom jako zaslužno je, ako se nekateri
duhovni zavežejo, da sploh ne le žganja, ampak tudi vina ne bodo pili. Ako jim dopusti zdravje in ostanejo za naporno delo sposobni, naj sklep izpolnjujejo do konca življenja. Toda v duhu prave asceze in ljubezni do bližnjega bi jim svetoval, da se v družbi svojih sobratov njim prilagode in vsaj nekoliko pijejo, ter ne bodo nekaki posebniki, kar bi prijateljstvo in ljubezen motilo. Sami med seboj pa naj le popolnoma zdržni ostanejo. Vsi drugi pa hočemo v uživanju vina ostati tako odločno zmerni, kakor smo se že navadili in se pravim duhovnom spodobi.
Skoraj vsi ste udje „Sodalitatis“. Uva-žujte točko 12. ki govori o krčmah in o raznih obedih. Strogo se tega pravila držite doma in pri skupnih shodih: predsednik naj bo vsem uzoren zgled. Vseka ko pa v s e m d u -h o v n o m brez izjeme strogo prepovedujem po krčmah hoditi iz navade in tam posedati popoldne, ali zvečer, ali še celo pozno v noč. Le o n d a se sme v krčmo, kadar tako zahteva kaka dolžnost in v kolikor ona zahteva.
6.	Naša izobrazba.
Kolika sreča za naše ljudstvo, da imamo duhovnikov res vsestransko izobraženih, da morejo s svojo besedo in s svojim peresom premnogo koristiti. Poglejmo naše liste: „Obzornik“, „Dom in Svet“, „Slovenski Učitelj“, „Vrtec“, poglejmo knjige in knjižice „Slov,-kršč.-socijalne zveze", kakor Krekov „Socija-lizem“, spis o društvenem in shodnem zakon, poročilo o I. shodu katoliških nepolit. društev, poglejmo politične naše liste, kakor so „Slovenec“, „Domoljub“ in sedaj še nabožni „Bogoljub“, ali se ne odlikujejo povsod naši so-bratje? Prav je, da duhovnik pozna domače slovstvo in da to polje tudi obdeluje: Koliko dobrega more storiti, koliko hudega odvrniti, ker podaja mladini in odraslim dobrega, poštenega berila, ter jih odvrača od slabega, zmotnega, pohujšljivega berila.
Vendar moramo pa pred vsem skrbeti, da se v bogoslovskih vedah izobrazimo in dobljeno izobrazbo zmiraj izpopolnjujemo.
V semenišču se gg. bogoslovci mnogo uče. Časovne potrebe so zahtevale, da se je običnim predmetom dodal še poduk iz filozofije in socijologije. Letos bomo ustanovili takozvane znanstvene seminarje, da se go-
spodje še bolj vnamejo za vsestransko napredovanje, za samostalno delovanje in za sedaj tako nujno potrebno delo s peresom.
V duhovnem pastirstvu skušajte prosti čas upotrebiti v to, da čitate ne le časopise, brošurice, razne snopiče, ampak pred vsem temeljite knjige o naših bogoslovskih predmetih. Kdor za nekoliko časa opusti resne študije, kmalu mu duševne moči toliko slabe postanejo, da za tako naporno delo nič kaj prav sposoben ni: vesele ga le bolj kratki članki, kratke razpravice po raznih snopičih; onda se pa tudi pravo znanje, znanje sistematično poizgubi.
Kdor v duhovnem pastirstvu naporno dela in se peča z resnimi knjigami, njega bo tako delo zmiraj bolj veselilo, vztrajen bo, pogumen bo in ne bo se plašil truda pri raznih. sedaj prav obilnih duhovno-pastirskih poslih. Seveda tudi razvedrila potrebujete. Ali ga vam ne dajo mnogo naše razne družbe? ali ga ne dobite mnogo, kadar se iz dobrega namena med seboj obiščete? ali ga ne dobite prav mnogo za dušo in telo pri shodih „Sodalitatis“ ?
Prav temeljito naj se mladi duhovni gospodje pripravljajo za konkurz. Ako dobro preštudirate še enkrat tvarino v istem obsegu, kakor ste jo prvič slišali v semenišču, prav mnogo boste pridobili; saj boste sedaj posamezne nauke bolje razumeli in dobili tudi sistematičen pregled vse tvarine. Ker je pa vsa tvarina preobsežna in ste jo le prav težko mogli obdelati, zato sem si od svete stolice izposloval dovolitev, da smemo tvarino na dvoje razdeliti. S tem sem vam delo olajšal, pa tudi pričakujem, da mi ne bode nikdo lahkoumen in površen, ampak da zadevne predmete resno premislite. Od sedaj se bo pri izpitih malo več zahtevalo. Ponovim na-redbo izdano lani z dnč 7. marca v „Škofijskem Listu“ 1. 1902, str. 49:
Na temelju pooblastila svetega Očeta z dne 17. decembra 1901 razdelim tvarino za izkušnje na dve skupini in sicer obsega:
a) prva skupina dogmatiko, cerkveno pravo in pridigo;
b) druga skupina moralko, pastirstvo, katekizem in homilijo. Teh skupin se mora vsakdo držati; slobodno si pa izbere red, iz katere skupine hoče poprej izpit napraviti; iz obeh skupin ga mora
napraviti vsaj v dveh letih, drugače prvi ne velja in moral bi ga ponoviti, izjema se bo dovolila le in casu evidentis impossibilitatis; izpit bo trajal dva dni, prvi dan pismeni, drugi dan ustmeni: velja za šest let od časa, ko se opravi iz obeh skupin.
Iz praktičnih razlogov sem tako določil, da v pomladanskem obroku se dela izpit samo iz prve, v jesenskem pa samo iz druge skupine.
Prav posebno važno je, da bomo vsi ne samo dobri, ampak naravnost izvrstni spovedniki. V ta namen se moramo vedno in neprestano poduče-vati. Prav posebno dobro moramo znati moralko, da bodemo podučevali ne po svoji glavi, ampak po cerkveno priznanih učenikih, da vemo posebno v nekaterih kočljivih tvarinah, kaj je greh in kaj ni greh? kaj je hudo nagnjenje, kaj strast, kaj izkušnjava, kaj privolitev? kako moramo razne prilike današnjih dni presoje-vati, da sodbe ne bodo ne prelahke, ne preostre? Zraven moralke Müllerjeve bi duhovnim pastirjem prav nujno priporočil delo H. Nol-dina, S. J. profesorja moralke na vseučilišču v Inomostu. Njegovo delo se kaj lahko bere, ravno prave tvarine se obravnavajo, točke so jako naravno porazdeljene in imajo pred očmi sedanje praktično življenje. Knjiga se imenuje:
H.	Noldin, S. J., Summa theologiae moralis, 3 tomi. Oeniponte 1902.
Iver se bolj pogoste spovedi množe in tudi pogostejša sv. obhajila, je potrebno, da smo tudi ascetično popolnoma izobraženi, ter dobro razumevamo notranje življenje po vseh raznih stopinjah in pomen vseh raznih notranjih dogodkov, izkušnjav, poizkušenj, slabosti, nevarnosti. Te znanosti nam navadna theologia moralis ne more podati; tudi ne zadostujejo naša vsakdanja premišljevanje in izkušnje našega notranjega duhovnega življenja; še čitanje pobožnih razpravic in knjižic nas ne more dovolj podučiti: treba je ascetično znanost sistematično obdelati. Ako tega ne storiš, nikakor ne boš umeval svojega lastnega dušnega stanu, pa tudi ne raznih pojavov pri osebah, katere zares napredujejo na potu krščanske popolnosti. Kako jih boš torej vodil ? In vendar se, hvala Bogu, množe. Ako tega ne storiš, ne boš vedel določevati pogostih svetih obhajil. Zdi se mi, da se semtertje kaj slabo razumevajo razne slepljive strani
samoljubnosti, svojeglavnosti, poželjivosti in puščajo k pogostim sv. obhajilom osebe, katere po neočiščenem svojem srcu tega niso vredne.
Želim koristiti Vam in Vašim spovedancem: zato priporočim dve knjigi, da jih dobro preučite. Prva je: Scaramelli, Geistlicher Führer auf dem christlichen Tugendwege. Dritte verkürzte Auflage bearbeitet von Winkler S. J., R egensburg. 1901.2 Bd. To knjigo si vsi nabavite: lahko se čita, sistematično napreduje od po-četka duhovnega življenja do vrhunca njegove popolnosti: pri vsakem oddelku doda posebno navodilo za duhovnega vodnika. Ko ste to knjigo preštudirali, onda si morete kupiti še knjigo: P. Bürger, S. J., Unterw eisungen über die christliche Vollkommenheit, 1 Bd., Freiburg, 1895. Ta knjiga je tudi sistematična, vendar pa v drugem obziru, bolj težka, pa tudi bolj globoka, osnovana na filozofiji svetega Tomaža in bi mogla mnogo koristiti.
7.	Pastoralne konference.
Prebral sem vse zapisnike in tudi precej izdelkov lanskih pastoralnih konferenc. Odkrito rečem, da so me sploh jako razveselile. Natančnejše poročilo še le pride v kateri prihodnjih številk našega lista, ker smo zapisnike z elaborati prepozno dobili, nekatere še le mesca decembra, mesto do konca mesca oktobra. No, ne smem biti hud, ker imajo gg. dekani res mnogo posla, pa se kako ne ravno nujno delo tako lahko odloži in zakasni.
Letos naj se konference pečajo z nastopnimi vprašanji:
1. Kaj so kaznjivne pridige? Kdai je opravičen tak govor? Kako je napraviti, da se z njim doseže namen, pa ljudstvo ne razdraži?
2. Ali naj se dušni pastir obiskovaje bolnike kaj meni za njih časne in premoženjske razmere? Ali naj sodeluje pri napravi poslednje volje? Kako se je duhovniku vesti v tej zadevi, da si ne nakoplje raznih sitnosti in da se mu ne bo očitala sebičnost?
3. Solvatur sequens casus: a) puer 10 annorum confitetur se peccasse contra castitatem: b) iuvenis 20 annorum conji-tetur se peccasse contra castitatem cogitationibus, desideriis, aspectibus, tactibus:
c)	puella eiusdem aetatis confitetur de frequentibus impuris cogitationibus, desi-
deriis et de obscoenis confabulationibus ;
d)	uxor se accusat de pravis desideriis. — Quid agendum confessario qua iudici et qua medico?
8.	Shod dekanov.
Tudi letos bom poklical gospode dekane v Ljubljano. Kdaj? Za sedaj še ne vem. Delam priprave za sinodo: preden jo bomo obhajali, rad bi za njo pripravljene določbe z gg. dekani pretresal, da bi bile bolj primerjene našim potrebam ravno v naši škofiji. Skoraj gotovo se bodemo sešli dvakrat, ker za enkrat bi bilo gradiva preveč; mislim, da bi prišli skupaj v aprilu in avgustu. Preden pa pridemo skupaj, bom dal priliko gospodom dekanom in vsem duhovnim gospodom, da bodo za tvarino doznali in mogli dodati svoje pomisleke in želje.
9 Vizitacija.
Kanonična vizitacija se bode letos vršila v prvi polovici maja po vseh župnijah dekanije Žužemberk, po vnebohodu Kristusovem v župnijah Dobrova, Ig in Golo, v drugi polovici mesca junija po vseh župnijah dekanije Novomesto.
Red določen v prejšnjih letih se je obnesel, zato naj ostane neizpremenjen. Ker je pa dan v tem času že dolg, more se spovedovanje začeti rano, koj po četrti uri. Jaz zvečer ne bom spovedoval, ker mi zmanjka časa, pač pa povsod zjutraj od štirih do pol devetih. Gospodje pa lahko tudi zvečer spovedujejo, da se več ljudi udeleži odpustkov in pa po živi v sebi Sakrament sv. birme.
Glede otrok ponovim določbo, da naj se v šoli zberejo vsi šolski otroci po posameznih razredih, da naj se izprašujejo kar po vrsti in sicer tako, da pride tudi po redu na vrsto vsa tvarina, katera se je vzela. Naj se izprašuje, po potrebi pa naj se tudi katehizuje, da morem spoznati in presoditi delo gg. katehetov.-
10.	Mir.
In quamcunque domum intraveritis, primum dicite : Pax huic domui! (Luc. 10, 5.) Da, naša naloga je mir prinašati družinam in narodom. Najpoprej pa moramo ta mir želeti in vzpostaviti sami v sebi, potem ga bodemo mogli tudi uspešno oznanjevati. Kadar moraš službeno nastopiti, umiri najprej svoje srce;
govori mirno, ne zbadljivo in razžaljivo, govori v duhu dobrega, ljubeznivega očeta. Gospod je rekel apostolom: „Mir z vami!“: še le potem: ..Prejmite sv. Duha!“ (Jo. 20, 21, 22.) Le ono srce, katero si zna ohraniti mir srca. le ono bo sposobno za tolažbe in razsvetljenje sv. Duha; pred nemirom On beži. Torej mir! mir v tebi, mir s tvojo okolico, mir v tvoji župniji!
Toda, kaj pa hočejo besede:	„Nolite
arbitrari, quia pacem venerim mittere in terram: non veni pacem mittere, sed gladium. (Matthaeus 10, 34.)“ Kako se napoved meča in borbe strinja z napovedanim mirom ? Mir namreč se more vseliti samo tam. kjer se je odrezalo, kar je bilo bolehno, kjer se je odločilo, kar ni zdravo. Tako je zmiraj bilo in tako bo zmiraj ostalo: brez borbe ni zmage. brez zmage ni miru. Poglejmo le v človeško srce. Ko se človek prebudi iz dušnega spanja, kolika borba nastane v duši med strastmi in dolžnostjo, kolik vihar divja v srcu: toda po hudi notranji borbi milost zmaga, viharji utihnejo, valovi se poležejo in v miru pluje ladjica življenja dalje.
Isto tako je v človeškem društvu. Kjerkoli nastopi apostolski mož in udari z mečem besede Božje, odjekne v društvu in grom zobobni. Duh sveta se prebudi, povzdigne glavo svojo, se silno protivi omejevanju svojega posestva in gospodstva: vsaka ped se mu mora izvojskovati, njegov zavezanec iz pekla neti ogenj. Dobri elementi se zbirajo okoli zastave Kristusove veseli notranjega svojega miru, hudobni pa posežejo po orožju za obrambo, posežejo po zasramovanju, po opravljanju, po nasilstvu.
Stoj, apostolski pastir, ne obupuj, ne omaguj! Počasi se jih bo zmiraj več pridruževalo onim, katerim je Gospod svoj mir podelil, On ti bo pomagal, boj bo prenehal in napočil bo dan, ko boš mogel izreči pozdrav: „Mir vam bodi!“ in vsi, prav vsi ti bodo odgovorili: „S tvojim duhom!“ O presrečnega dne za naše župnije, za našo škofijo, ko nam po hudem, neustrašenem bojevanju izide tak dan miru Božjega!
11.	Prošnja.
Prosim vse častite gospode, da moje besede zares uvažujete in točno premislite. Saj sami želite dolžnosti svojega stanu uspešno izvrševati: molimo in delajmo vsi združeno z
istimi sredstvi v isti smeri, uspeh ne bo izostal; Gospod Jezus Kristus nam ga bo gotovo obilno podelil. Vigilate! Nasprotnik še ni opešal; v novem letu hoče svoje liste povečati, da bi še več strupa razlival na naše ljudstvo. Zato ne mirujte: pazite po vseh vaseh župnije, pazite na posamezne hiše, pazite na nevarnejše osebe in per curam animarum privatam skušajte liberalne liste odstranjevati, skušajte svoje vernike obvarovati, da se ne zastrupe in jih ne bo več mogoče ozdraviti. Gospodje, confratres, nikar ne spijmo, nikalne molčimo!
Posebno pa prosim preč. gg. dekane, da pri shodih dekanijske duhovščine moja na-
vodila preberete in večkrat napeljete govor na razne določbe, posebno o navodilih za sistematično vzgojo mladine in na postopanje zoper razširjevanje liberalnih listov, da se more spoznati, v koliko napreduje ali nazaduje dekanija v cerkvenem življenju, koliko napreduje ali nazaduje v pravi krščanski omiki.
Benedictio Dei omnipotentis descendat super vos et maneat semper.
V Ljubljani na novega leta dan 1903.
f Anton Bonaventura
knesoškof
2.
Popravki k pregledu cerkvenega in družabnega življenja.
Vedel sem, da so podatki sem ter tje pomanjkljivi, zato mi je bilo drago, dav so mi nekateri gospodje po slali popravke, katere „Škofijski List“ rad ponatisne. Pripomnim, da pregled pokazuje razvoj cerkvenega življenja ob koncu meseca oktobra 1902.
1.	V dekaniji trebanjski naj se v župniji Križ“ doda:
Marijina družba za mladeniče, od 17. febr. 1902. ima 18 članov, 20 kandidatov;
Skupno češčenje je razun o vseh nedeljah in praznikih še vsako drugo nedeljo od 12—1 za mladeniče in vsako nedeljo od 11—*/212 za šolarje; izobraževalno društvo za mladeniče od 1. 1897. ima 72 članov s pevskim in tamburaškim zborom; knjižnica ima 432 knjig;
čebelici ste dve: jedna za dekliško Mar. družbo, druga za katol. mladeniško izobraževalno društvo.
.Sv.
a)
b)
c)
d)
e)
2.	V dekaniji loški naj se v župniji „Stara O s e 1 i c a “ doda:
a) skupno češčenje za ženske vsako nedeljo od 11 —12 in od 1 — 2;
b) sv. misijon 1. 1900 s 700 sv. obhajili po oo. kapucinih.
3. V dekaniji novomeški naj se doda, da je bil tudi v Smarjeti sv. misijon in da ga je Soteska imela skupno s .Toplicami v Toplicah.
4. V dekaniji žužemberški naj se pri župniji Ajdovec popravi, da sta se obe Marijini družbi ustanovili 21. avg. 1900 in da je mladeniška koncem oktobra 1902 štela 37, dekliška pa 76 članov.
V Ljubljani, dne 17. januvarija 1903.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
3.
Konkurzni razpis.
Razpisujejo se župnije: Kočevska Reka rijat v Ljubljani; za župnijo Reteče navelesl.c.kr.de-
(Rieg) v kočevski dekaniji; Krško v leskovški dekaniji; Reteče v loški dekaniji; Zgornji Tuhinj v kamniški dekaniji.
Prosivci za župnijo Kočevsko Reko (Rieg) naj naslove svoje prošnje na svetlega kneza Karola Auersperga; za župnijo Krško na prečastiti kn.-šk. ordina-
želno vlado v Ljubljani; za župnijo Zgornji Tuhinj pa na častitega gospoda Ivana Lavrenčiča, mestnega župnika v Kamniku.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi 21. februar 1903.
4.
Škofijska kronika.
Kn.-šk. komisarjem na domačem bogoslovnem učilišču v frančiškanskem samostanu v Kamniku je bil imenovan preč. g. stolni prošt dr. Jan. N e p. Kulavic.
Za župnega upravitelja v Sent-Gotardu je bil de-kretiran č. g Matej Pintar, bivši župnik na Trati; za župnega upravitelj na Trati pa je bil dekretiran č. g. Matej Sušnik, kapelan v Selcih.
Stalni pokoj je dovoljen č. g. Vincenciju Pola ju, župniku v Retečah.
Umrli so čč. gg.: Karol Huth, upokojeni c. in kr. vojaški župnik in častni kanonik tržaškega stolnega kapiteljna, dne 22. decembra 1902 v Ljubljani; Ivan Sla k ar, župnik v Šent-Gotardu, dne 1. januvarija 1903; Alojzij Jaklitsch, župnik v Kočevski Reki (Rieg), dne 18. januvarija 1903.
Priporočajo se v molitev častitim gospodom duhovnim sobratom.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 19. januarja 1903.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Siska. Tiskala Katoliška Tiskarna.