SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 31 ESLOVEjSTIA LIBRE BUENOS AIRES 1. avgusta 1963 Sv. Ciril in Metod združujeta vesoljni rod V Sv. Sloveniji smo že poročali o slavnostih, -ki jih Slovenci v domovini in izseljenstvu to leto pripravljajo v počastitev 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode in začetka njunega tako vnetega misijonskega in kulturnega delovanja med njimi. Om.enili smo med drugim skupno pastirsko pismo kat. škofov v Jugoslaviji o življenju sv. bratov, o pomenu njunega dela za Slovane, za slovansko bogoslužje, staroslovanski jezik, o njuni -skrbi za cerkveno edinost, o bratovščini sv. Cirila in Metoda ter z navedbo sadov njunega dela ¡tudi za Slovence. Eoli-kor nam je znano, je bilo pastirsko pismo kat. škofov v Jugoslaviji prevedeno tudi v svetovne jezike in je šlo po vsem, svetu. Poročila iz domovine navajajo številne proslave po Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in Makedoniji. Tako kakor v Jugoslaviji se obletnice prihoda sv. Cirila in Metoda pred 1100-leti na Moravsko spominjajo tudi po drugih srednje evropskih slovanskih in neslovanskih državah. Vsi narodi poudarjajo zgodovinski pomen tega dogodka ter delo sv. bratov in njunih učenčev označujejo :za začetek kulturne zgodovine, ¡slovanskih narodov. Njuno delo pri teh narodih je bilo tako pomembno, da sta sv. brata pri njih upravičeno dobila naziv blagovestnika, apostola in učitelja slovanskih narodov. Delovanje sv. bratov med Slovani -pa ni bilo koristno in pomembno samo za Slovane, ampak za v-so vesoljno kat. Cerkev in veš kulturni svet. Zato se letošnjega jubileja sv. Cirila in Metoda spominjajo po vsem svetu. V Rimu je ¡Papeški vzhodni zavod 1100. obletnico prihoda sv. bratov med Slovane proslavil ž,e v Začetku maja z vrsto referatov najodličnejših poznavalcev življenja in dela sv. Cirila in Metoda. Pred zbranim, mednarodnim občinstvom je imel referat -tudi Slovenec msgr. dr. Janez Vodopivec o „Teologiji in spiritualnosti sv. Cirila in Metoda“. Dne 12. maja je ukrajinski nadškof msgr. Slypy v okviru cirilmetodijskih proslav daroval slovesno liturgijo v rimski baziliki sv. Klemena, v kateri je pokopan sv. Ciril. Imel je tudi govor o pomenu in važnosti tega jubileja. Najvišjo -počastitev je pa sv. bratoma izkazal tedanji papež Janez XXIII., ko je sprejel vse udeležence proslave sv. bratov v Papeškem vzhodnem zavodu ter je vpričo njih dne 13. maja podpisal slovito apostolsko pismo „Magnifici eventus“, namenjeno vsem slovanskim škofom za proslavo 1100-letnice prihoda sv.Cirila in Metoda med slovanske narode. Papež je zatem, blagoslovil tudi temeljni kamen za slovaški zavod sv. Cirila in Metoda v Rimu. Oh tej priložnosti , je v govoru poveličeval delo sv. bratov „med Moravci, Čehi in Slovaki, Ukrajinci, Poljaki, Belorusi, Romuni, Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci in Madžari“ ter poudarjal, da sta omenjenim narodom „sv. brata hkrati z vero nudila tudi bogastvo kulturnega življenja, ki je imelo v stoletjih čudovit razvoj.“ V zvezi s sv. bratoma je omenjal tudi II. vatikanski koncil ter končno k sv. Cirilu in Metodu izrekel prošnjo, „-da bi bili vsi eno,“ kajti „sv brata sta stebra zaželjenega zedinjenja.“ Naslednja mednarodna počastitev, 1100-letnice nastopanja sv. bratov med, Slovani je bila od 12. do 16. julija v j Solreogradu. Tu je bil v navedenih dneh I zbran mogočen zbor znanstvenikov sta- , rega in novega sveta -na „Kongresu slo- | vanske zgodovine v počastitev 1100-let- j niče prihoda sv. Cirila in Metoda med | Slovane“. Pokroviteljstvo nad kongre- j som je imel predsednik avstrijske re-. publike dr. Schaerf, v častnem predsed- j etvu so pa bili dunajski nadškof kardinal dr. Koenig, monakovski nadškof kardinal dr. Doepfner, solnograški nadškof dr. Rohracher, pravoslavni grški nadškof dr. Tsiter, ukrajinski kat. nadškof vzhodnega obreda dr. Bučko, pa-savski škof dr. Landesdorf er, dekan solnograške teol. fakultete dr. Holboeck, avstrijski kancler dr., Gorbach, zun. min. dr. Kreisky, prosvetni min. dr. Drimmel in drugi. Predsednik kongresa je bil regenburški škof dr. Gräber. V pripravljalnem odboru za ta slovesni zbor znanstvenikov ter svetnih in cerkvenih dostojanstvenikov je bil med odličnimi POTRES V SKOPJE Minuli petek, 26. julija, nekaj, minut po četrti uri zjutraj (o polnoči po argentinskem času) je macedonsko prestolnico Skopje razdejal silovit potres Večina 270.000 prebivalcev tega slikovitega orientalskega mesta je spala, ko se je potres začel. Najhujši potresni sunki so trajali 15 do 20 sekund, zel-o dolga doba za vse, ki so čutili, kako se majejo in zibljejo tla pod nogami, nad njimi pa se v strahovitem grmenju, prahu in ¡dimu rušijo javna poslopja, stanovanjske hiše in revne koče. Temu prvemu pretresu tal so sledili še -drugi potresni sunki, ki so se ponavljali ves dan, naslednjo noč in še v pozno sobotno popoldne. ‘Seizmografi so jih našteli nad sto. GRMADE RUŠEVIN V grmadah betona, železja, opeke in kamenja je ostalo .pokopanih, po dosedanjih podatkih, okoli 6.000 ljudi, podobno število jih je bilo težje in lažje ranjenih, nad 100.000 Skopjainov pa je ostalo brez strehe. Prebivalstva se je v temi, ki so jo začeli osvetljevati nastajajoči požari, polastila panika ter se je razlilo po cestah in parkih ter v bliž-r nje hribe v nočnih oblačilih, oropano bogastva in revščine, starši otrok, otroci staršev, spet drugih sorodnikov, prijateljev in znancev. Poleg velikega števila stanovanjskih hiš so se -porušila javna poslopja, kakor Narodna banka, hotela Skopje, Makedonija, poštna palača,! postajno poslopje, oficirski klub itd. Ostal je skoro nepoškodovan hotel Jadran. Nad 80% mesta je porušenega. Večina prebivalstva, ki je ostala, brez strehe, se je odločila, da ši poišče svoj življenjski obstoj po drugih krajih Macedonije, tako da se je iz mesta začel pomikati sprevod prestrašenih ubežnikov proti* severu. Le majhno število se jih je odločilo znova zgraditi svoje domove. PATRULJE Vlada je objavila, dvodnevno žalovanje po vsej državi Tito se je naslednji dan pripeljal v Skopje, da si na licu mesta ogleda .razdejanje. Vojska, in policija je razpostavila po porušenem mestu patrulje za vzdrževanje reda in preprečitev ropanja. Uničena sta vodovodni in električni sistem, tako d'a je mesto brez vode in luči. Iz vse Jugoslavije so takoj naslednji dan po potresu začele prihajati v Skopje ekipe zdravnikov in bolničarjev z zdravili, obvezami, krvjo in operacijskim, materialom, dalje ekipe cestnih delavcev in dru- gih strokovnjakov. -Začelo se je reševanje ranjencev, razkopavanje ruševin in iskanje zasutih žrtev. POMOČ IZ TUJINE Novica o potresu je bila z bliskovito naglico razširjena po vsem svetu. Vlade posameznih -držav -so poslale v Beograd sožalne brzojavke, papež Pavel VI. pa je poslal brzojavko jugoslovanskemu primasu, beograj. nadškofu dr. Ujčiču. Ameriška vlada je odposlala iz Zahodne Nemčije kompletno poljsko bolnišnico z vsem osebjem: 120 postelj, 30 vozil in 209 ljudi. Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravljalo A-merikance, k;i so se v konvoju pomikali skozi Beograd po cesti, ki vodi proti 320 km oddaljenemu Skopju. To je bila prva ameriška vojaška edini-ca, -ki je -prišla v Titovo' Jugoslavijo po letu 1956, ko je bila odpoklicana iz Beograda majhna skupina vojaških svetovalcev. Francija je ploslala v Skopje skupino .strokovnjakov z aparati za zaznavanje najneznatnejšega glasu morebitnih preživelih žrtev pod ruševinami ter so s temi aparati rešili več življenj. NAJVEČJA KATASTROFA V EVROPI Sedanji potres v Skopju je ena največjih naravnih katastrof, ki je prizadela Evropo v sedanjem -stoletju. Macedonsko ozemlje je sicer staro potresno področje, toda zadnji hud potres je Skopje doživelo leta 510 in nato 800 let pozneje, to je 1316. Značilno je, da je pri sedanjem potresu jez na reki Vardar, zgrajen z moderno tehniko, dobil razpoke, medtem ko je stari turški most čez Vardar, ena od zgodovinskih znamenitosti mesta, ostal nepoškodovan. PROPAGANDA Ker je nesreča, ki je prizadela ¡Skopje in okolico, tako Strahovita, da si je | težko zamisliti, da bi kdo mogel iz do- j godita delati propagando kakršne koli f vrste, pač pa ¡samo prositi za pomoč, pa še je vendar zgodilo, da Titov komunistični režim, .na to ni pozabil. Nasprotno, izkoristil je priliko sedaj, ko je v.se v ruševinah, oznanjati in ponavljati tujim agencijam v Beogradu, da je bilo porušeno „mesto, vzor delavnosti Titovega režima“, mesto, ki je bilo „model“ za napredek v državi, ki jo vodijo komu-nisti, tako, da so agencije, ki so prepisovale iz poročil Tanjuga, prikazovale svetu Skopje kot mesto, v katerem je bilo skoro vse zgrajeno šele pod komunizmom. Poleg oficirskega kluba je cela vrsta javnih poslopij že izpred vojne. osebnostmi tudi Slovenec pok. prelat dr, Grivec. Kongres je bil razdeljen v pet delovnih odsekov: 1. Vzhodno področje Srednje Evrope nekdaj in danes; 2. Zgodovina vzhodne in zahodne Cerkve i>n njuno medsebojno razmerje; 3. Cirilme-todijska vprašanja; 4. Slovansko jezikoslovje in starožitnosti; 5. Zgodovina slovanske umetnosti, glasba in gledališča. Poleg 88 znanstvenih delavcev iz evropskih slovanskih in neslovanskih držav ter ZDA in Kanade so na kongresu sodelovali tudi naslednji Slovenci z referati: Dr. Jože Kastelic — Brik-■senško misijonsko delovanje v luči blejskih izkopavanj; dr. Franc Stele —-Upodabljajoča umetnost v zgodovini juž. Slovanov; dr. Dragotin Cvetko — Viri za življenjepis Janeza Kistnika Dolarja i-z 17. .stoletja; dr. Franc Tomšič -— Brižinski ¡spomeniki; dr. Jože Pogačnik — Brižinski spomeniki —- literarno-zgo-■dovinski problem; dr. Rudolf Kolarič Vpliv staroslovenščine na slovenski književni jezik. Pok. prelat dr. Grivec je :za kongres pripravil razpravo — Ciril in Metod apostola vesoljnega edinstva. Sedem predavateljev je bilo zadržanih, toda njihova predavanja, kakor Grivčev referat, bod'o z ostalimi objavljena v kongresnem zborniku. Med kongresom je bila odprta razstava cerkvenih predmetov „Salzburška metropolija, Bavarci in Slovani“, v solnograški stolnici je pa bil koncert slovanske cerkvene glasbe. Višek kongresnih slavnosti je bil. v nedeljo 14. julija. Ta dan je imel zagrebški nadškof dr. Franjo Šeper slovesno staroslovensko mašo, med katero je pel ukrajinski pevski zbor iz Dunaja Vidakovičevo slovansko mašo. Cer- kveni govor je imel regensburški škof dr. Graber. V njem je med' drugim omenjal nastopanje bavarskih škofov in solnograškega metropolita proti sv. Metodu, ko ,so ga kot nadškofa prav v Regensburgu obsodili na tri leta zapora. Med drugim je glede tega izjavil: „Dejstvo., da govorim kot regensburški škof pred vami brez dvoma moremo smatrati kot znamenje, d!a hočemo popraviti in premagati preteklost, ki je doslej nismo .zmogli. Že takrat je bil na delu satan, ki je delal zmešnjavo, mobiliziral je narodne instinkte proti ekumenski edinosti. Sveta brata Ciril in Metod bi nam bila pokazala, da edinost in enoličnost nikakor nista eno in isto. Danes pa gre predvsem za to, da spoznamo, d'a hočejo vražje sile, ki se vsiljujejo od „spodaj“, ponovno razdvajati in drobiti, medtem, ko more resnična edinost priti samo od „zgoraj“ od Duha.“ Slovesni maši so prisostvovale odlične osebnosti. Tako med drugim dunajski nadškof kardinal dr. Koenig, solno-graški dr. Rohracher, zagrebški pom. škof dr. Luh ter apostolski administrator Bačke dr. Zvekanovič, gradiščanski škof dr- Laszlo in več opatov. Navzoč je bil tudi kanonik celovškega kapitlja Aleš Zechner kot zastopnik koroških Slovencev. Tako slovesno je slovanski in neslovanski, katoliški in nekatoliški znanstveni svet v Solnogradu s številnimi temeljitimi znanstvenimi razpravami in referati poveličal 'sv. brata ob 1100-let-nici njunega prihoda med Slovane ter potrdil, da sv. Ciril in Metod ¡ne pripadata več samo Slovanom, in rimski kat. Cerkvi, , ampak vsemu svetu, za katerega sta postala tudi simbol življenja narodov v miru in ljubezni. , Dvomljiva vrednost Prejšnji četrtek, 25. julija, so Anglo-amerikanci in sovjeti v Kremlju podpisali sporazum o prenehanju atomskih poskusov na morju, na suhem in v vesolju. V sporazum ni vključeno prenehanje atomskih poskusov pod zemljo. Podpis sporazuma, ki ga morajo še podpisati zunanji ministri omenjenih velesil, bodo nato predebatirali in ratificirali v ameriškem kongresu in v britanskem 'parlamentu, medtem, ko ga bo sovjetski parlament, kakor je tam pač navadno, ratificiral avtomatično. Tako v sovjetskem bloku, kakor v zahodnih prestolnicah, se je po podpisu sporazuma začutilo prvi hip veliko olajšanje. Kennedy, Macmillan in Hruščov so zadovoljno uradno objavili „začetek normaliziranja odnosov med' sovjetskim blokom, in Zahodom“, dasi je Kennedy pripomnil, da je to „šele prvi korak proč od vojne“, kateremu morajo, če naj se napetost ¡povsem odpravi, slediti še mnogi drugi. Hruščov je seveda dogodek izkoristil za novo propagandno ofenzivo. Pravda, glasilo sovjetske KP, in Izvestja, glasilo' sovjetske vlade — kar je pravzaprav eno in isto — sta ¡na uvodnem mestu pozdravljala sporazum, kot edino zaslugo Hruščova, ker da je on resnični pobornik za mir, kateremu zahodnjaki .samo sledijo. Hruščov je na tiskovni konferenci takoj predlagal, naj bi se med sovjeti in Angloamerikanci kmalu začela pogajanja za nenapadalni pakt m,ed članicami NATO in članicami Varšavskega pakta. Harriman in Hailsham sta ta predlog že med pogajanji sporočila v Washington in London ter sta se s Hruščovom dogovorila, da ameriška in britanska vlada te zadeve ne bosta zavrnili. Med' zahodnjaki so se začele pripravljati posamezne države za ¡sopodpis sporazuma, prav tako tudi mnoge tkzv. neopredeljene države v Afriki in Aziji, med njimi Egipt in indija. Po prvem navdušenju pa so se v Washingtonu, manj v Londonu, začeli spraševati, kaj so pridobili, če .so sploh kaj, s tem, sporazumom. Ugotavljajo naslednje: 1. Moskva ni najboljši kraj za ameriškega zun. ministra Ruska in za britanskega zun. ministra Homa za končni podpis .sporazuma. Tako bo izgledalo, kakor da je Moskva tista, ki „kuje mir“. 2. Zahodna Nemčija nezaupno gleda atomskega sporazuma na sporazum, .ker "Hruščov lahko sedaj od zahodnjakov izsili .nenapadalni pakt med NATO in Varšavskim paktom, ki bi pomenil tiho priznanje Vzhodne Nemčije, s tem. pa onemogočil združenje 'Nemčije, razen pod moskovsko' kontrolo. 3. Sovjeti sedaj trdijo, da bosta morali ZDA in Anglija, če sta bili ipri podpisu .sporazuma iskreni, preplačati članice NATO, ¡¡d'a je potreben tudi ¡nenapadalni pakt. Če jima to ne uspe ali če tega ne bosta hoteli storiti, potem sporazum ¡postane neveljaven, vso krivdo za odpoved sporazuma pa bosta nosila Washington in London. 4. Večina zahodnih držav nezaupno gleda na dogovor med Angloamerikanci in Sovjeti, ker da bodo nadaljevali razgovore o nenapadalnem, paktu, čeprav je Kennedy zagotovil, da „sporazum o prenehanju 'atomskih poskusov ni navezan na noben drug sporazum“. Poleg nekaterih vladnih krogov so izrekli dvome o sporazumu tudi nekateri atomski strokovnjaki, m,ed njimi „oče atomske bombe“, ameriški znanstvenik Edvard Teller, ki je dejal: „Je veliko motivov za zaskrbljenost. Menim, da bi bila hitra ratifikacija ali zavrnitev sporazuma velika napaka ameriškega kongresa, Upam, da ga bodo dobro prerešetali, predno bodo podvzeli kakršno koli akcijo.“ Edini državi, ki sta povsem in jasno odklonili sporazum, sta na zahodni strani Francija, v komunističnem taboru pa Kitajska. Kitajska delegacija je že ob prekinitvi pogajanj s .sovjeti glede ¡taktike komunizma objavila, da se Pekinga sporazum ne bo tikal. Za Francijo pa je na tiskovni konferenci dal podobno izjavo De Gaulle, ki je dejal, da sporazum „pravzaprav ni ničesar ¡spremenil“ in ¡da se Francija v sedanjem položaju ne čuti vezane s sporazumom,. Prav tako Francija smatra nenapadalni pakt za nepotreben, ker „Francija ne bo nikdar prva napadla nikogar“. Prav tako ne bo mogoče nikomur razdreti prijateljstva, ki veže Francijo in ZDA. Francijo vedno zanima vprašanje razorožitve, toda dokler se ZDA in ZSSR ne bosta popolnoma razorožili, se tudi Francija ne bo. Francija ima svoje ideje o kontroli razorožitve in ima v načrtu povabiti zainteresirane države na razorožitveno konferenco še pred koncem tega leta. I Z TEDNA V Peruju so bile v nedeljo velike slavnosti. Proslavljali so dva važna dogodka; 142. obletnico ¡perujske neodvisnosti in proglasitev Fernanda Belaunde Terryja za novega perujskega ustavnega predsednika. Tako je Perujska republika znova dobila ustavno vlado, kajti 18. julija lanskega leta je vojska odstavila ustavnega predsednika Manuela Prada, češ da je dopustil zlorabe pri lanskih državnozborskih volitvah. Fernando Belaunde Terry je bil izvoljen za predsednika z glasovi pristašev svoje stranke Acción popular in z glasovi krščanskih demokratov. Tudi nova perujska vlada je sestavljeni iz pristašev obeh navedenih strank. Stranka Acción popular ima v njej 6 predstavnikov, kršč. demokrati 2, eden je pa neodvisen. Predsednik vlade je zdravnik nevrolog Oscar Trelles, zun. min. Fernando SchvVab, diplomat po poklicu. Nova vlada se bo prihodnje dni predstavila s svojim, programom parlamentu, v katerem pa novi perujski predsednik nima večine, ker sta opozicionalni stranki apristi in odri-sti napravili sporazum ter izvolili svoje predsedstvo tako v parlamentu, kakor v senatu. Da bo vlada lahko računala na pomoč lopozieionalnih strank, se bo morala pri izvajanju svojega programa ozirati itudi na opozicionalce, ki zatrjujejo, da proti vladi ne bodo vodili 'opozicije san.o zaradi opozicije. Komunistični oboroženi oddelki v Ves nezueli so vprizorili novo- demonstracijo proti vladi. Napadli so kaznilnico v Caracasu, dali orožje kaznjencem., da so lahko z orožjem nastopili ¡proti stražnikom in tako dosegli, da je iz zaporov; pobegnilo okoli 600 pripornikov. Med komunističnimi. teroristi, policijo in orož-ništvom je prišlo do hudega streljanja. Varnostni organi so-'vecino pobeglih kaznjencev že polovili, okoli 80 se jih pa še vedno skriva v. mestu in okolici. V TEDEN Kubanski Castro je na 10. obletnico začetka kubanske revolucije, katero je Castro zlorabil, da je z nj'0‘ vzpostavil komunistično diktaturo na tem otoku, v Havani v svojem govoru pozival svoje simpatizerje v ¡državah Latinske Amerike, naj se upro svojim vladam. Zatrjeval jim je, da pri svojih akcijah vedno lahko računajo na .podporo Sovjetske zveze, Kube in ostalih komunističnih držav na svetu. Brazilski vojni minister Jair Dantas Ribeiro je dal zapreti ravnatelja lista Tribuna da Imprensa, ker je objavil zaupno okrožnico vojnega ministrstva, ki da predstavljajo izvajanja načrtov dr. Goulartove vlade proti guvernerju države Guanabara dr. Lacerdi. Ta je namreč ogorčen nasprotnik sedanjega predsednika in mu očita komunistično popotništvo. Zaradi aretacije ravnatelja omenjenega brazilskega lista ¡so ostali, brazilski neodvisni listi dvignili silen hrup, oster protest proti aretaciji brazilskega časnikarja je pa objavilo tudi Medameriško združenje za svobodni tisk. Predsednik italijanske republike Antonio Segni je prejšnji teden uradno obiskal 'papeža Pavla VI. v Vatikanu in je tako vrnil obisk, ,ki mu ga je pred smrtjo napravil že težko bolni papež Janez XXIII. Papež Pavel VI. je imenoval kardinala Hildebranda Antoniutti-ja za prefekta sv. kongregacije za redovnike. Med Združeno arabsko republiko in Izraelom je prišlo do; nove napetosti. Povzročil jo je prejšnji teden spopad\le-tal na Reakcijski pogon obeh držav nad Sinajsko puščavo, ko jé bila v Egiptu velika vojaška parada, nd kateri so pokazali celo vrsto novega orožja, s katerim razpolaga Združena arabska republika. , Objavili so tudi, da imajo zgrajeno že tudi prvo podmornico. Stran 2 SVOBODI A ll-evSBia Buenos Aires, 1. avgusta 1963 Jm Naša zgodba Svojo letošnjo prireditev bodo 'gojenci Rožmanovfega zavoda posvetili ti-sočstoletnici prihoda ¿v. Cirila in Metoda na Moravsko. Skušali bodo prikazati v nekaterih značilnih potezah slovensko- zgodovino, ki se je razvijala v Skladih z hhčeli svetih bratov. Kr«t. Slovenci so., š.e. pogani, Črtomir se bojuje ,za vero svojih očetov. Tedaj posije luč. .božje, ressnice. ¡Sv, /Ciril in Metod oznanita, „kak' pravi Bog se kliče Bog ljubezni.“ V domačem jeziku izročita našim pradedom oceniš, blagre in tbroižpohed kbt izhodišče za novo življenje. (Očehaž in blagre bolho Slišali v jeziku- svetili bratov, veroizpoved pa M celovškega rokopisa', 14. stil.1) Turki. Z vzhoda je pridrla nesreča, gttfed-e po gorah gore. Ljudje se i\A-rSjb k:;eericvdhi,iha thbdte, kjčg jih Bo Mffffja branila. Res, nevarnost je minila. Janez Svetokriški, oče slovehsfce-■gh'cerkvenega govorništva, govori: „Kej ši, zdaj, 'o- prevzdttfii inu glozovitni Turk?“ In verniki zapojo pesem, 'ki jo je Primož Trubar našel' med ljudmi pa jo zapisal v svojo pesmarico: „Hvalimo mi de-neš Briga inu se veselimo!“ Tlaka. Na Dunaj je prišel velikan, pa naj se je imenoval Pegam ali Brdavs. Med svojimi ljudmi eesar ni našel nekoga, ki bi velikana zmagal. Poslal je po Lombergarja in po Martina Krpana. Ta ga je zmogel. Ali ni to- le šim-bol, kako je moral ubogi Slovenec, ki so ga' sicer' zapostavljali kot desetega 'brata, nositi svojo glavo naprodaj za cesarja, ki ga, je poznal le takrat, ko ga je potreboval? Zakladi. Vendar naša zgodba nima samo sence. Polna je tpdl bogastva, ki ga narod skrbno varuje in množi. To bogastvo je slovenska beseda, „nesmrtna, od duše, ki umrla ne bo“ (Pregelj); zadovoljstvo: „za vsako povelje mam ži-dano voljo“ (Vodnik); pesem., kot j'o je učil Slomšek; slovansko bratstvo: „Bog živi ves, slovenski svet!“ (Prešeren); volja po svobodi; „Močan si, o slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi!“ (Cankar). Običaji. Posebna narodna zakladnica ,so običaji, ki jih jo naša zgodba vsa polna. „Došel je, došel zeleni Jure!“ pojo v Beli krajini. Dolenjci pa pripovedujejo o svojem občutju v poletni noči. Koroški koledniki častijo svete tri kralje. Spet v Beli krajini je razširjena ljudska vera, da pridejo sveti trije kralji naznanit smrt tistemu, ki jih v življenju časti. Vojna. Zadnji dve svetovni vojni sta pustili tudi v naši deželi žalostne sledove. Nadškof Jeglič je prerokoval o zadnji vojni: „Morda bomo imeli še hujše čase/ Res so prišli, kakor jih je opisoval Župančič v Grobovi tulijo, škof Rožman je kot največje zlo za slovenski narod obsodil novo brezboštvo. Maušer je -opisal zadnjo pot domobrancev v smrt. Balantič je doživel v predsmrtni slutnji -zapuščenost v samotnem grobu. Upanje, še vedno -gori, upanje na nove čase, na svobodo. Kralj Matjaž spi s svojo vojsko pod goro. Ni še prišel čas, da vstane, a ta čas bo nekoč prišel. Zato ni na mestu malodušje in obup, niti ne utopitev v tujem morju, ampak velikodušno sprejetje usode in požrtvovalno delo za dosego svobode. S tem je opisan kratek potek letoš- „Stojmo z mrtvimi skupno — stojmo trdnoii POČASTITEV SLOVENSKIH ŽRTEV V Z. D. A. . Tako kot Slovenci v Argentini, so imeli lepo spominsko proslavo tudi demokratski slovenski naseljenci v ZDA. Največja je bila v Clevelandu, bile s« pa tudi po drugih ameriških mestih, v katerih je le kaj’ več1 novih slovanskih naseljencev. Spominska proslava v Clevelandu je bila v soboto, 1. .junija, v dvorani pri fari sv. Vida.,Začel jo je s pozdravnim, nagovorom predsednik clevelandskega društva slov. protikom. borcev' Milan Zajc, nato pa je pevski zbor Korotan pod vodstvom, pevovodje . Lada Lempla občuteno zapel Rremrlovo „Ki s.i Lazarja iz groba obudil“. Glavni govornik na proslavi je bil pisatelj Karel Mauser. Imel je lep, miselne bbgdt govor, ir katerem je na jplej ■orisal ;iste grozne septembrske dni leta 1943 na Turjaku, kjer je bil sam med borci za svobodo, Za ii-m pa kočevske zapore z junaki s Turjaka in Gtčaric, morijo slovenskih junakov tega leta in leta 1945- po vrnitvi slovenske narodne vojske. Zatem pa je nadaljeval takole: Tako je otrpnila liaša zgodovina. Naša tragika pa je- v ’tem, da -samb v njej iščemo krivdo in. da Se me obračamo vase.1 Termopilski junaki so še danes v zgodovini, čeprav so padli do zadnjega v borbi’za- term,opiteko- sotesko. Misel teh HorcBVV ki so vedeli, zakaj umirajo, je pronicnila v stare Grke in rodovi so jo nosili naprej kakor plamenico. Naši borci so padli skoraj do zadnjega, toda že po dvajsetih letih so med nami ljudje, ki o preteklosti -nočejo več slišati, -ki si -žele pozabljenja in so pripravljeni zabavljati celo čez tisto, kar -so- pred dvajsetimi leti sami zagovarjali. Med nami se je Začela duhovna kra-niarija, bramjarjenje z duhovnimi vrednotami. Več in več je tega med nami, vedno več je zaletelega obračanja k zunanjostim, M naj pokrijejo našo duhovno praznino. Jasno, da se po tej poti idealizem, ne more 'ohraniti, 'da mora opešati in nič čudnega ni, če uradni predstavniki jugoslovanskega režima mečejo svoje mreže tudi že v naše vode. Še jih vidim, kako so odhajali iz turjaškega gradu. Bila je nedelja, ena popoldne. Ranjenci so ostali, bilo je strašno slovo. Stali smo pod gorečim gradom,, poslušali divje , vpitje zmagovalcev in nato odhajali proti Velikim Laščam. V ponedeljek .ponoči so brez sodbe postrelili še štiriinšestdeset ljudi -in še tisto noč so nas ostale prepeljali v Kočevje, kjer smo se v ječah' kočevskega gradu sešli z branilci Grčaric. Kočevski proces in streljanje: France Malovrh, Tonče, Šihkar in -stotine drugih. Nihče ne ve za njih grobe. Videl nje prireditve zavodarjev. Zbrani so najlepši odstavki iz Slovenskega leposlovja, ki seveda prihajajo v poštev za prikaz naše zgodovine. Razen nekaj narodnih motivov, so zastopani po vrstnem redu — nekateri večkrat — ti-le avtorji: Prešeren, Stritar, Svetokriški, Trubar, Levstik, Jiirčič, Pregelj, Vodnik, Slomšek, Cankar, Maister, Jeglič, Rožman, Mauser, Balantič. Naj bi bil ta večer ne le počastitev syetih bratov, ampak tudi novo iskanje zdravih korenin za. naše. narodno- življenje. sem jih v| tistih,: dneh, govoril sem z njimi in če danes pomislim, kako malo smo še ohranili od dediščine, za katero so ti ljudje. umrli,, me je sram za» -nas vse. Veliki, načrti se kujejo, veliko se govori, mnogo se' modruje, toda kako malo -se dejansko tise to stika' š tem, ža kar smo nekoč z mrtvimi skupaj -stali. Kako smešni postajama, v svojem hlastanju, v .svojih, osebnih ambicijah,, ko je eden pametnejši od drugega, ko ne priznamo nobene''avfbritete -več, ki bi nés vezala v resnično, 'trdno skupnost. ) Nia stotine je'homandirjçv,; skoraj nič pa ni ostalo skritih in vztrajni]} (jelaycey, ki bi'opravljali 'obrobno delo,, ki bi poglabljali strugo, po kateri teče emigrantsko življenje. Zato se razlivamo navzkriž in počez in postajamo, plitvi,, iz leta v leto plitvejši. Zunanji zamahi nas ne bodo ■rešili, če hi notranje 'tfdnogti, če n,i na-celné strnjenosti,, če ni odkritega in na-ravnbšthega govorjenja- Dokler bo med nami Živela beseda -okoliprinašanje,, dotlej valimo samo skalo v hrib, Vsi smo, iz preteklosti, vsi imamo njen pečat in vendar se obnašamo,, kakor da smo bili rojeni ¡pred desetimi leti. Z naših ljudi zginja ponos, ki bi ga moral imeti vsak, ki se je nekoč upiral rcîéci svobodi, ponos, ki -so ga imeli tisti, ki sb raje umrli, kakor da. bi se krivili pred 'Oblastniki z rdečo zvezdo. Mnogi so poštah šleve, plašni tekači 'od ene strani na drugo. Begajo sem in tja, škoda se jim ždi že dolarja, ki naj bi ga dali ženam, in sorodnikom mrtvih in z zabavami moramo skrbeti, da se zbere trist-o dolarjev -za invalide, ki jih imamo raztresene po svetu. Kje je naš ponos, kje je naša volja, kje je sploh vsa naša preteklost? Ge bi mogel, bi šel domov, poiskal vse .grobe, zbral vse kosti in jih pripeljal sem, jih usul na sredo te naše Čudovite emigracije in videli bi, da bi kup teh kosti bil višji kakor vse, kar smo zgradili. Morda bi ob tem strašnem kupu vendarle šli vase. Morda niti ne več, nekateri gotovo ne več. Turjak, Grčarice, ^vetrinjsko polje — tri velike, strašne rane, čez katere smo pritisnili obliž svoje duhovne revščine. Slovenski časopisi v domovini so že zdaj naznanili veliko -proslavo dvajsetletnice zmage na Turjaku. Mi smo se zbrali k 'tihi proslavi nocoj. Hočemo združiti' spomin na mrtve borce s Turjaka. in iz Grčaric s spomin-om na tiste, .ki so bili vrnjeni iz Vetrinja in čakajo vstajenja po kraških jamah in po nekdanjih tankovskih jarkih v Teharjih. Odšli so ’od nas v upanju, da odhajajo nekam, kjer bo mogoče pričeti novo bodočnost. Našli so jo v večnosti, katero naši rdeči bratje prepuščajo vrabcem in vendar tudi oni odhajajo vanjo- k zadnjemu srečanju s tistimi, ki so jih ubili. Nam -ostaja velika naloga, ki si jo nocoj Spet, prikličimo v spomin: vsi, prav vsi, ki smo preživeli, strahoto revolucije in še stojimo z:a. načela resnične svobode, smo dolžni, -da branimo čast in spomin teh, ki svobode niso -dočakali. Darovali so- zanjo več kakor mi, , mnogo več. in .po dvajsetih letih ne. bi smelo biti med nami niti enega,,ki, bi pokopal preteklost kakor mrtvega ptiča. Kdor se danes me upa več javno postaviti zanje, s katerimi je delil preteklost, ta je mrtev tudi .za naše mrtve. Bodimo’ eno, ljudje božji, kakor so eno naši’ dragi v množičnih grobovih. To bo najlepše, kar jim moremo dati za 'spominski dan. Trdna skupnost z močnim in živim prepričanjem je naša najboljša obi'amba in ob njej se bo naglo zlomilo -sladko in hinavsko delo predstavnikov komunističnega režima, ki skušajo omajati naša vrste. Stojmo z mrtvimi skupno — stojmo trdno!“ Tehtna izvajanja pisatelja Karla Maušerja so napravila na vse globok vtis,- Zatem -so Mate Resman, Miro Odar, Milena Dolenc in Jože- Likozar .reoitirali B; Boratnika Opomin mrtvim opomin živim.“« S • -pesmijo „Oče-, mati, bratje in sestre“ je bila lepa spominska proslava zaključena. Z n^o je bila združena tudi razstava slov. .-protikom. ti-V nedeljo, 2. junija je bilo j spomiif-sIîq romanje it Lurški Materi -božji ha Providence Heihgt-s, kjer je bila maša za slovenske žrtve nato pa so v imenu Zveze slov. protikom. borcev položili v spomin padlim venec pred Marijo predsednik Zveze. France Grum tey Jože Ja-kuš i-n Jože Žnidaršič. Med mašo je imel msgr, Matija Škerbec spominski govor. Ljudsko petje je pâ vodil Janež Rigler, 'pe^skf' zbor Slavček pa je v spomin slovenskim žrtvam zapel pod vodstvom^ pevovodje M. Savermka ža-iostinko „Ligred . se povrne“. Itl življenja fn dogajanja v Argentini Izvolitev ustavnih oblasti Volilni -koledar vlada izvaja tako kot je bil določen. Tako so se v pone-.deljek dne 29. julija v Bueno-g Airesu sestali volilni možje za izvolitev senatorjev za Bs/ Aires, v provincah pa provinoijski poslandi za določitev 2 Se-mfttoHjev- za ..vsako provinco. Sepa-torje «o pa lahko izvolili’ samo v .prestolnici ter v naslednjih provincah: Bs! Aires., Córdoba, Corrientes’, Chaco, Chubut, Formosa, Jujuy, La Rio ja, Neu-quén, Río Negro-, San Luis, Santa Cruz, Santa Fe in Santiago del Estero. V provincah Entre' Ríos, La Pampa, Mendoza, Misiones-, Salta, San Juan, Cata-marca in Tucuman nobena stranka ni dobila zadostnega števila in bodo potrebni novi razgovori, med političnimi skupinami-. Tako je bilo izvoljenih samo 30 senatorjev od 46, kolikor jih je v senatu. Od 30 izvoljenih senatorjev jih imajo- ljudski radikali 16. Po ustavi je predsednik senata podpredsednik republike. V sredo so se pa tako v prestolnici, kakor v piovincij-skih glavnih mestih sestali volilni možje za izvolitev predsednika- in -podpredsednika republike. Za predsednika republike je bil -z veliko večino izvoljen kandidat ljudske, radikalne stranke dr. Artur Illia, ža podpredsednika pa podpredsedniški -kandidat iste stranke dr. Carlos Perette. Za njuno izvolitev so poleg volilnih mož ljudske radikalne stranke še glasovali volilni možje Federacije sredinskih strank, Krščanske . demokratske Stranke i;n Konfederacije strank iz no-¡ •tranjosti c^ržave kakor tudi demokratske socialistične stranke. Volilni možje Zveze argent. ljudstva in progresivne demokratske stranke so- oddali glasove ‘za svoja kandidata gen. Aramburuja 'in dr. Horacija Thed'yja, intransigentni radikali za dr. Alendeja in dr. Celestina Gelsija in argent. soc. stranka za dr. Alfreda Pálaciosa in Ramón I. Solaría. 77. mednarodna razstava plemenske živine Argentinska kmetijska družba je v Bs. Airesu ustanova, ki združuje rejce plemenske živine na velikih -posestvih v notranjosti države, skrbi in pospešuje razvoj 'poljedelstva ter vsako leto prireja, v prestolnici veliko mednarodno 'razstavo plemenske živine. Na njej so zastopane vse vrste plemenske živine od govedi, kshjev, ovac, svinj, do perutnine in čebel itd. Je to največja vsakoletna gospodarska prireditev v državi, na katero prihajajo redno živi- nbrejei ttidi iz drugih držav, kot npr1, rž ZDA, Kanade. Anglije in Avstralije. Vsako leto tudi člani mednarodne žirije ocenjujejo na- razstavo -pripeljano živino ter za vsako pasmo določijo ..kanineone". ki so pozneje v prodaji, ter So žanje določene milijonske cene. Letošnja mednarodna razstava . plemenske živine je že 77. Odprli so jo v soboto dne 27. juiija. Pri otvoritvi je bil nastop gavcev s folklornimi točka-bil navzoč predsednik republike dr. Gui-do s člani svoje vlade ter domači in inozemski predstavniki gospodarskega življenja. Govorila sta predsednik Kmetijske -družbe Faustih« Fano ter drž. ‘tajnik za kmetijstvo in živinorejo inž. Carlos. Saubidet, ki je med drugim, napovedal nove ukrepe vlade za pospeševanje kmetijstva in živindrejstva. Sledil je tradicionalni mimohod kampco-nov vseh čistokrvnih pasem s številnimi odlikovanji okoli vratu, nato je pa bil nastop gavčev. Prodaja plemenskih bikov se je začela v ponedeljek. Tudi letos so padale rekordne cene. Tako je bil npr. bik pasme Aberdeen Angus -prodan za 6,200.000. pesov. Pred mednarodno razstavo plemenske živine je Kmetijska družba izdala letno poročilo o svojem delovanju ter o stanju ži-vinorejstva v državi. Iz njega je razvidno, da bo treba podvzeti nujne ukrepe za zboljšanje pogojev za živinorejo, kajti -občutno je nazadovanje v številu goveje živine v državi. Npr. v razdobju zadnjih 10 let se je samo v največji in tudi najbogatejši argent. provinci, število glav goveje živine znižalo za več kot en milijon glav, število ovac za skoro 200.000, število svinj ter konjev pa za -skoro polovico. Trenutno ima Argentina- 50,149.000 ovac. Največje' število govedi je bilo leta 19.47, ko je bilo 51,171.632 glav goveje živine. Svinj je bilo leta 1956 4 milijone, leta 1958 3,163.000, leta 1960 pa 3,900.000. Leta 1962 so v Argentini pobili 11,250.000 glav goveje' živine, leta 1961 10,212:000, leta 19.58 12,278.000, najmanj pa leta 1960 ih sicer „samo“ 8,837.000 glav. Iz- gornjih podatkov je razvidno, da .so v letu 1962 pobili več glav goveje živine, kot leta- 1961, toda -potrošnja mesa na osebo se je v letu 1962 znižala -od 82,1 kg v letu 1961 na 79 -kg v letu 1962. Leta 1956 je znašalo povprečje mesa na oseb" letn-o 96,1 kg, hajttiž-je povprečje potrošnje mesa ha osebo je pa bilo v Argentini leta 1959, ko je prišlo na osebo letno samo 69,2 kg mesa. - J. PIRNAT: Ob 50 letnici prve slovenske mature Breznik pa ni bil le slovničar, ampak tudi dober poznavalec slovenske književnosti, in fino čuteč literarni . estet. Kar zadeva čistost jezika, je visoko cenil že početnike naše literature, protestantske pisatelje. Od njih dalje nam je kazal na razvoj jezika noter do dobe moderne. Četudi je za maturo zahteval pregled' slovenskega slovstva šele od Vodnika -dalje, ni pri pouku nikdar 'omalovaževal pomena starejših piscev, ki so narodu nudili večji del le versko literaturo. Njih zasluge za našo narodno kulturo je že on -ocenil -prav tako, kakor kasneje pisatelj Finžgar, ki je zapisal -o njih: „Tudi takih težakov in oračev je naša zanemarjena slovenska gmajna -potrebovala. Brez njih bi bila naša narodna njiva obtičala v plevelu in nerodovitnem grmičevju. Da, tudi -številni molitveniki in religiozne ‘knjige so poleg vernosti budile tudi slovensko miselnost ih narodno zavednost-“ (Leta mojega popotovanja, star. 72.) Ni mi treba poudarjati, s kako ljubeznijo (.tem, je predstavil našega največjega j^šmka^j^ešerna. Iz njegovih razlag Sonetnega venca smo šele spoznali -lepoto poezije in.-ozadje, iz katerega je jzy§.gla(.; I^kat^re-sonete zlasti pa celoten Krst pri Savici smo se morali učiti .<7 .’11 [01. . ; ' v na pamet. Med početniki slovenskega klasičnega pripovedništva se je poseb--no pomudil, pri Levstiku. „Njegovo ime, zlasti kot, literarnega kritika pomeni prelomnico v naši literarni zgodovini. Fantje, če pa hočete spoznati sočnost nagega .jezika,, berite, berite in zopet berite njegovega Martina Krpana.“ Preko kasnejših pisateljev: Jurčiča, Kersnika, Detele, in preko, pesnikov Jenka, Stritarja, Gregorčiča, nas je popeljal do predstavnikov naše moderne: Ketteja, Murna, Župančiča in delno tudi že do Cankarja, in Finžgarja. Cankar še ni napisal najlepšega svojega dela Podobe iz. sanj. Tudi Finžgar še ni bil na vi-šku svojega ustvarjanja. Pregelj je -bil. pa - še pray v početkih svojega pisateljevanja. Brali smo Župančičevo Dumo in tragedijo Veronika Deseniška, ki je tedaj veljala za vzor drame tudi v verzih. 'Pri tej priložnosti nas je pa že tudi opozoril na tedaj se porajajoče-prisitransko mnenje v kritiki, češ da katoliški pisatelj ne more biti umetnik v pravem, -pomenu besede, „ker ni svoboden, ampak je vezan na svoj svetovni nazor. Na to trditev je Breznik odgovori) nekako s prav istimi besedami, ki jih je kasneje zapisal Finžgar: „Tudi drugoverci ali celo neverni pisatelj je vezan po svoji veri ali po svojem nazoru, kakor si ga je izmodroval sam. Če pa ni ali kdor bi ne bil nikakor vezah in jh lahko vse, vernik in nevernik, tak človek ni resen ih prav gotovo ‘.¡ul: resen pisatelj biti' ne more. (Leta mojega popotovanja, str. 355.) Navduševal na-s, je za študij slavistike in za literarno delo. Rad je prebiral „Domače vaje“, ki so izhajale v zavodu ter piscem dajal svoje nasvete. Našel pa je v našem razredu žal le enega (Janez Dornik), ki je postal profesor slovenščine in napisal nekaj črtic v Dom in Svet, pa. je pozneje utih- nil. Rač pa je v kasnejših letnikih iz njegove šole zraslo nekaj delavnih literarnih in jezikoslovnih delavcev. Ime Breznikovo bo ostalo nam v dragocenem spominu, ostalo pa bo zapisano trajno tudi v kulturni zgodovini našega naroda. Nemščina je bila poleg materinskega jezika od prvega razreda gimnazije obvezen predmet. Na vseh ostalih srednjih šolah pa je bil dotedaj celoten pouk razen verouka izključno v nemščini. Ko je ravnatelj Gnidovec postal obenem rektor zavoda je za njim prevzel naš tretji razred prof. Franc Rebol, ld je /tudi dokončal germanistiko na Dunaju. Bil je fin gospod, ki je prihajal v razred vedno v novi, lepo se mu prilegajoči črni salonski suknji. Že v prvi uri je opazil pomanjkljivosti v naši izgovorjavi nemških besed. Zato je govoril z nami zelo počasi; skoro slovkovaje je izgovarjal' besede v katerih so stali gla-: ’ \ sovi a, ti, o. (Nanj sem se spomnil, ko 'sem na Tirolskem, srečal neznanega duhovnika in ga pozdravil -z -običajnim GriLs Gott. Prvo, kar mi je rekel je bi-lo: „Vi ste pa prav gotovo Čeh ali Slovenec:“ Samo dvoje kratkih besed, pa me je spoznal.) Pri branju sestavkov in recitaciji pesmi, ki smo se jih mnogo na pamet' učili) je zelo pažil- na čisto, ža nas Slovence nekoliko trdo izgovorjavo. Če je stopil za trdim razrednikom on v razred smo se odahnili. Osornosti pri vsej maši mladostni razposajenosti ni poznal. Ni čuda, da je v njegovi uri disciplina nekoliko ’trpela. To zlasti tedaj, če je v govoru zopet in Zopet ponavljal besedico „aber“. Nekateri so pod klopjo delali črtice in jih našteli celo 100 na uro. Srednjeveške junaške pesnitve o Ni-belungih in Parcivalu je znal spretno prilagoditi tedanjemu našemu duševnemu mladostnemu razpoloženju. Rebol je bil mehka čustvena duša. Ob recitaciji Schillerjeve „Pesmi o zvonu“ se je kar vidno predal čustvom pesnika, ki ob glasovih zvonov spremlja usodo človeka od rojstva do groba. Učili smo se celo na pamet. Kot dramatika je Schillerja bolj cenil, kakor njegovega sodobnika Goetheja. Najpomenljivejše drame in tragedije obeh smo brali, če ne v celoti, pa vsaj v odlomkih in jih morali poznati vsebinsko. Goethejev živ- ljenjepiš je naslonil iria znamenite ženske osebnosti, ki -so v veliki meri vplivale na postanek njegovih del. ©d tedaj mi je ostala I živo. v špbminu sledeča šaljiva anekdota. Prof. Rebol je zastavil Mlakarju vprašanje, „Was war die Frucht del Liebe zwischen Goethe- und Scharlotte Buff?“ Mlakar je znal samo ponoviti vprašanje, loveč se* v izrazih. „Aber, Mlakar, Deutscher! sie sich doch aus!“ -Mlakar je molčal. Tedaj pa mu je . nekdo za njim prišepetni-1 besed«. Kar brž . jo je Mlakar pograbil1 in zinil: „Zwillinge!“ Ves razred v smeh. Rebol pa se je z obema rokama prijel za glavo. „Aber, Mlakar! Welch ein Bloedsinn! Anstatt Werthers Leiden, sagt er Zwillinge! Aber, aber!“ „Hundert!“ se je tedaj zaslišalo nekje iz zadnjih klopi. Zopet smeh. Rebol pa se je še kar naprej držal za glavo. Tako ogorčenega nisem videl ne prej,-ne'slej. Rebol je nemško literaturo temeljito poznal in -tudi visoko cenil. Pri obdelavi posameznih del, zla-sti iz dobe romantike, nas je rad opozarjal na njene morebitne vplive na slovensko -književnost. Tako se spominjam naloge: Elmar Webers aus Dreizehnlinden und Iztok von F. Finžgar. Za predavanje je nekomu določil temo: Webers Dreizehnlinden und Prešerens Krst pri Savici. Tu seveda o vplivu ni bilo mogoče govoriti, pač pa obe deli vsebinsko samo primerjati. (Nadaljevanje v prihodnji številki) \ Buenos Aires, 1. avgusta 1963 S70B0DBA BLOVESfIJA SloVenski književniki nameravajo postaviti v Ljubljani spomenik Slovenski modemi. O tej zamisli bo razpravljal tudi Svet zia kulturo in prosveto. Grafičarji v Ljubljani, imajo, kot znano, ;f e iz predvojnih časov, tudi,svoj pevski ,zbor 'Grafika, ki letos praznuje 40 letnico ustanovitve. To obletnico je zbor proslavil z jubilejnim koncertom. Na III. mednarodni razstavi Po-mlM umetnikov--v Savoni, kjer sodelujejo slikarji sam.o do 30. leta starosti, je bil .letos nagrajen tudi slovenski slikar Andrej. Jemec. Društvo »slovenskih, muzealcev ih vodstvo Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani sta priredili za Teden muzejev razstavo „Ljudsko slikarstvo“. Umrli so. V Ljubljani: Ida Goleš, »uslužbenka Zavarovalne’ skupnosti, Rozalija Prinčič, poštna uradnica v p», Antonija Vidic viffova Martinc, roj. Punčuh, Ljudmila Prelogar, uslužbenka tovarne kov, fti plastičnih izdelkov, Janez Kregar, upok., Anton Bezeljak, žel. upok., Jakob, Lamovec, bi v. polic» nadzornik v p., Franja 'Vičič roj. Šenk, Irena ŠkaTar roj. Snoj,, Albin Arnež, Marija Hudej, uslužbenka Narodne banke, Jožefa Novotny roj. Nedved, Iva Trtnik roj Žabjek, "©sprijela Zore, Ivan Mušič, žel,-upok,, Janež. Kelbl, žel. upok., Franc 'Kadunc, prof. in. ravnatelj v p., 'igrane ' Kraupnei, Vojni invalid, Anton .Vodišek,, pok., Marija Mikuž, učiteljica, .»Jpre^Lja.:, Rož,ar roj. Žnidaršič in Kan-cijan Kušar, strojevodja v p. v Savljah, Valentina Slanovec,: lekarniška la-bñ-r«htka: n'a Jesenicah, Alojz Železnik rta Ježici, Fraftc Poglajen, upok. v Li-i ji,Rudojf, Krulc,, upok v; Kranju, Henrik . Fel-din, žel. oficial v p. v Ptuju, Hermina, Seničar v ¡Q'glju, Katarina Križnar, y» Lippipi, An,'ton Rundi, pos. v Dolenji vaški »lože Češnovar^^sanitarm tehnik v . Zadobrovi, Jpže Jereb, uslužb. tovarne gumijastih izdelkov v. Kranju, Marija premrov roj; Turk v Martinjaku pi-i Cerknici, Jože Koščak, kovač v Trebnjem, Pavel Mužga, upok. v Litiji, Janez Hlebanja v Srednjem vrhu, Ela iPoznič v Celju».' Mici Lavrič rgj., šefic v Mengšu, Hinko Lebe.v Borovnici, Marija Forte roj, Kocjan v Trbovljah, Franc Nagčlj, vlakovodja v pi v Rakeku, Franc Šuhelj, ,pds. v Domžalah, "Mat rija Grlica roj. Maganja. v K o .ne. in Edo, žužek, instala tepskj ,n|0.;g.^;r v BeO' gradu. I L 0 V E N ČIV A É 6 E NT I M I BUENOS AIRES Sv. malša zadušnica za nadškofa Vovka V Slovenski kapeli v ul. Ramón Fal-cón 4158 v Buenos Airesu je bila v nedeljo dne 28. julija ob. pol 10 dopoldne .sc maše zadušnica za dne 7. julija umrlega ljubljanskega nadškofa msgr. Antona Vovka, Imel jo je g. direktor Anton Orehar, ki je tudi v cerkvenem govoru prikazal trnjevo življenjsko pot pok. slovenskega nadpastirja »ter njegovo delo v 17-letnem' vodstvu ljubljanske škofije odnosno nadškofije. Po sv. daritvi je ob asistenci bogoslovcev izmolil tuji molitve Reši me’. Sv. opravilo je spremljalo ubrano ljudsko petje. Na sv. mašo .zadušnico ,za pok ljubljanskega nadškofa Vovka je prišlo veliko rojakov. Bili so navzoči v Argentini -živeči člani Narodnega odbora za Slovenijo, predstavniki slovenskih demokratskih političnih strank, odbor predstavniškega društva Zedinjena Slovenija, predstavniki slovenskih mladinskih organizacij, slovenskih Domov na področju Vel. Buenos Airesa, kulturnih društev in ustanov ter svobodnega slovenskega tiska v izseljenstvu. .Zastopani sta bili tudi 'slovenski naselji v Mar del Plati in v Mendozi. Kakor po želji pok. nadškofa Vovka na njegovem mrtvaškem odru ni bilo nobenega drugega cvetja razen šopka 17 nageljnov, ki so predstavljali 17 let njegovega vodstva ljubljanske' škofije odn. nadškofije, so njegovo zadnjo željo prav tako upoštevali tudi slovenski demokratski naseljenci v Argentini ter pri slovesni izadušnici zanj ¥ Buenos Airesu na oltarju ni bilo nobenega drugega cvetja kakor samo šopek 17 rdečih nageljnov. Za. pokoj, .dtiše umrlega ljubljanske- ga nadškofa so bile sv. maše tudi v škofovem zavodu in bogoslovju v Adro-gueju, ter v Mendozi. Občni zbor .Zveze, s}ov. srednješolcev 'Zveza slovenskih srednješolcev v Buenos Airesu je imela dne 14, julija t. 1. občni zbor v Slovenski hiši. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Boštjan Petriček, podpredsednik Jože Ziherl, tajnik Jože Vom-bergar, blagajnik Tone Mozetič ter odbornika Silvo Lipušček in B. Zavrtanik. '»SAN MARTIN Proslava 1100-letnice prihoda sv. Cirila .in Metoda med Slovane se je vršila preteklo nedeljo (28. julija) dopoldne v Slovenskem, domu. Rojaki iz San Martina in okolice so napolnili malo dvorano in še sobo poleg dvorane. Ob 10 je g. Rudolf Smersu začel proslavo s kratkim uvodom, v katerem je zlasti pozdravil slavnostnega govornika dr. Vinka Brumna in povedal Spored proslave. Slovenski pevski zbor iz San Martina je pod vodstvom ,g. Vinka Klemenčiča zapel pesem na čast sv. Cirilu in Metodu. Tri učenke in 'trije učenci slovenskega tečaja v narodnih nošah so lepo podali zborno deklamacijo, ki jto’ je za to priložnost spesnil g. Gregor Mali. Zatem pa je dr. Vinko Brumen na tako mojsterski način orisal zgodovinsko dobo, v kateri sta delovala oba solunska brata, pomen njunega dela za Slovane in še posebej' za SloVence, da je bilo splošno mnenje, da takega predavanja v San Martinu še nismo imeli. Dolgotrajno ploskanje je bila Zahvala odličnemu givorniku» G. Smersu je nato zaključil lepo uspelo proslavo. Tudi ob tej priložnosti se je videlo, da Slov. dom v San Martinu nujno potrebuje .primerno dvorano. SAN JUSTO Samjuška mladina organizirana v fantovskem in dekliškem odseku, je na zadnjem občnem zboru. sklenila poživiti vse družabno življenje -- športno in kulturno — v Našem. domu. Resno so prijeli za delo, zato so do danes, želi sledeče uspehe, ud katerih, jih je nekaj že .zabeležila Svob. Slovenija in ki so sledili, v naslednjem vrstnem redu: 18. >5; so premagali Morončane v odbojki- s 3:1; na drž', praznik '25. 5. so v isti panogi zmaga'.; nad Lanuščani z 2:1: 9» 6., ob /priliki lovske veselice, so pripravili lepo dopoldansko'prireditev s predavanjem ge» Petričlipve; 20. 6. šo préma-gali Sanmartinčane v odbojki ,s 3:1; 29. ■6. .so dosegli, zadevo)jive uspehe v namiznem'tenisu proti moštvu Slomškovega; doma. Oba odseka stA pripravila 9. % popoldanisko prireditev, na katero je »prišlo preko 60 fantov in deklet. G." Draksler je pokazal lepe barvne posnetke'" s svojega izleta po, argentipskem, jugu. Po 22. uri je prireditev, končala in Vsi smo odhajali na svoje domove zadovoljnih zeljo ’ da bi še V takem veselem razpoloženju ..širi večkrat srečali; TudL pa bodoče pripravlja mladina nekaj veselih presenečenj: Referent naraščajnikov 1 Fronti,ni J. požrtvovalno zbira n,a rednih tedenskih vajah četico 1 naraščajnikov, M bodo na mladinski pri-1 reditvi s prostimi vajami pokazali svoje jprvte uspehfe. Za 25. avgusta'pripravija-¡ jo celodnevno mladinsko prireditev, ki i bo' krona njihovih enoletnih žrtev in se ! V razvijala tako-le: Ob 8' mladinska recitirana masa, ob 10 zborovanje, nato kosilo; popoldne pa otvoritev Šporarjih dni. Ta,' dan se bodo sipčala v .odbojki moštva: San'Martín, Morón, Lanús in Ramos, Mejíá; nato pa bodo proste vaje fantov, deklet in naraščaja: Imeli bomo tudi priliko videti, belokranjske plese (kolo). 4, avg. nastop šolskega tečaja F. Balantič (glej oglas). 17., na drž, praznik zvečer ob 8 predavanje g. ing. A. Mozetiča o njegovi poti ipo. Daljnem j vzhodu. Predavanje bo spremljal s ski-j optičnimi slikami. Postavljeni zidovi so že zaceli zapirati prostore in nehote postane človeku prijetno, iko* stopi Vanje, ker mu pokažejo lice, ki ga Naš dom dobiva, kot je v načrtu. Z velikim.: žrtvami odbora in članstva se gradi tudi v teh težkih časih, da bomo imeli v kratkem lep in prijeten dom. Tudi . maša dorašeajoča mladina gradi ta svoj dom., ko aktivno pomaga na vseh prireditvah Našega doma, 'za kar smo ji hvaležni, ker vidimo1, da se zaveda, kako važno je njeno delo pri življenju Našega doma. Priznati moramo; «M bi bil dom brez nje pust, in pralen, zidbvi pa bi bili le mrtvi, če med njim.: ne bi odmeval glas njenega veselega razpoloženja. SLOVENSKA VAS Igra „Sirota Jerica“ V nedeljo, 28, julija, so otroci šolskega tečaja’ iz naše vasi ponovili za starše, sorodnike in vaščane na sploh v domu Albrehtovo pravljičpo igro v 4 slikah: Sirota Jerica.' Igra je ..dramatizirana P'° -narodni pesmi Albreht je dodal pravljično obleko. Požrtvovalna učitelja ga. Zdenku in g. Lovro Jan sta igro režirala Finžgarjev Divji lovec v dvorani Slovenske hiše V soboto 27. julija t. 1. zvečer je bila v dvorani Slovenske hiše'v Buenos Airesu repriza Finžgarjevega Divjega, lovca. Njegova premiera' je bila, kot. zriano, dne 12. januarja t. 1. v Slovenskem flom.u v San .Martinu na prostem. 'Zai .ponovitev predstave v dvorani SloVeiihke hiše je bilo mod rojaki zanimanje. kajti pričakovali''so, da bo tako podajanje igre kakor tudi Makekova odlična scenerija prišla : še1 bolj do izraza. Za sobotno igro je bila v dvorani SloVehske hiše tud: 'prvič odprta galerija za občinstvo, s katere so imeli rojaki ldp pogled na oder ter so lahko z zanimanjem sledili pbteku igre, Sanm.ar-iinski fantje so pa že nekaj sobot in dni pred samo uprizoritvijo 'bili pridno na delu ter so pripravljali oder -za sobotno predstavo. Bilo jih “je pa precej med rojaki, ki so bili v skrbeh glede udeležbe. Doslej so bile namreč sobotne večerne' prireditve' med rojaki v Buenos Airesu bolj slabo obiskane. Pa so bili1 lahko veselo presenečeni, kajti na predstavo je prišlo toliko rojakov, da so zasedli skoro vse prostore v dvorani. Finžgarjevo dramo iz leta 1902, ki je -tega leta imela krstno predstavo v ljubljanskem dramskem gledališču, nato bila prevedena v hrvaščino, srbščino in češčino ter šla skoro preko vseh slovenskih prosvetnih odrov, so v soboto uprizorili isti igralci, kakor 12. januarja t. 1. v San Martinu: člani tamošnje- ga odsčka, Slovenske fantovske zveze in' Članice, tam, odseka Slovenske dekliške .organizacije.' Zasedba vlog je prav-tako cs*ala nespremenjena. Zavrtnika je1 igraj Janež Berčič, Majdo Ana Pe-lkn, Jureta Marijan Jesenovih, Špelo Marinka Kovač, ubogo vdovd Meta Ha-velka, Janeza Marijan Boltežar, Lisjakovega Gašperja Janez Hren; Tončka Izidor Kastrevc, Grozdeka Marijan Jesenovec, Ježa Lado Petkovšek, Eržena Jože Možina, Gabra Marijan Petkovšek,. Rožmana Gabrijel Petkovšek, Tineta Janez Bsltežar, Anko Meta Havel-ka, Rozo Marinka Kovač, prvega» godca Ivo Klavžar, drugega godca Milan KerHčjI; biriča Gregor Verbič, 2. biriča Janez Možina, 1. lovca Pavle Možina, 2. lovca Tone Možina, Jurčka Janez Zore in kovaškega vajenca Janez Marinček: ^ Po splošnem mnenju je bila repriza boljša od premiere. Očitno je bilo, da je režiser .Marijan Marolt pred svojo boleznijo pred reprizo nastopajočim igralcem dajal koristna navodila iz svojih bogatih izkušenj, mod njegovo boleznijo so si pa mo mlečno prizadevali za čim boljšo uprizoritev Finžgar jeve drame Izidor ICastrevč, Janez Hren in Janez Možina, Andrej Makak pa s s-popolnit-vijo scenarijskih del. Vsi ti imajo poleg nastopajočih fanlov in deklet Zaslugo, da je sobotna uprizoritev Divjega lovca uspela. NI naš; uair.eu ocenjevat i tmsanpznih nastopajočih igralcev. Moramo pa ome-ftiti. Izidorja Kastrevcaj ki je kof rutiniran 1igralec zelo dobrd podal Tončka, tudi gdč. Pelanbva je: r.ri podajanju Majde. pokazala, da ni novinka na odru. Pri 'ostalih ra moramo priznati veliko1 do-bre volje in,imamo utemeljeno ufrinje, da 'se bo iz marsikaterega1, razvil dober .igralec, če bo vztrajal v ljubezni do oderskega udejstvovanja. Občinstvo -je mlade sanmartinske - igralce, kakor režiserja:" Marijana Marolta' nagradilo z živahnim odobravanjem. S tem se jim je tudi : vsaj a»a-lenkostnd' zahvalite' za" vso veliko , voljo in požrtvovalnost, ki so jo položili v uprizoritev slovenskega dramskega dela. To tem, bolj, ker imamo v zadnjih ldtih tako malo gledaliških predstav. Zato naj bi bil ponoven, nastop članov sanma-rtinskega odseka SFZ in članic tamošnjega odseka SDO poziv in vzpodbuda fantovskim ter dekliškim oidfeekom tudi v ostalih 'slovenskih naseljih na/ področju Vel: Buenos Airesa, da bi tudi oni .naštudirali kako ¡slovensko dramsko' 'delo. 'Naj bi med njimi in tudi. med slovenskimi Domovi nastalo tekmovanje tudi v uprizarjanju slovenskih gledaliških del! Rojaki bi jim. bili za, tako kulturno 'tekmovanje hvaležni in bi se gledaliških predstav gotovo radi udeleževali. Pričakujemo in želimo, da" Sobotni jnastop sanmartmskih deklet in fantov ne bi bil zadnji. *•—lj in pripiiavilalza naše razmere. Poročevalec je tudi zvedel, da je. ga. Zdenka Janova celo igro iskompdhirala in tako na odličen način iz'igre v verzih .ustvarila pravcato opereto. Gg. Mele in Boris Celare sta' 'dovršeno spremljala glasbene ylozke. Oflerpki mojster g. Slavko Reven jo iz realističnega odra za to priliko pri. čaral pravljični gozd, katerega so dopolnili palčki in vile.. Vaščani so ' dvorano napolnili. Tako je bilo vse' zadovoljno, najbolj pa mladi igralci, ki so dosegli ne sam.o trenutni uspem, temveč pokazali tudTj da v Slovenski vasi, raste zdrav o eter ski podmladek! , Odraslemu igralcu' jé dóbro * podano otroško igro vedno užitek; gledati. Ob tej'priim je bilo ustreženo tudi najbolj zahtevnemu gledalcu, kajti igralci sd še potrudili na vso mdč. Težko bi bilo VeČi, kdó je bil boljši, kajti vsi so se trudili, da bi bili najboljši. V glavnih vlogah' so nastopili: Mati: Mojca Bavdek; oče: Jože Rome; mačeha; Jelka Kalah; Majda: Marija Stanovnik; Midan: »Tani Gris; Jéricá: Zorkica Gris; SvitozaP: Danilo Rome; vile: Mimi Bokalič, Tončka Sušnik, Anica Brdlih, Irena Zgorrc, Slavka• 'Urbanija, Lenka Bavdek; palčku: Franci Stanovnik in Jožko Bokalič; angelja: Marica Žitnik in Olgica Hladnik. Tudi vile, angelu' in palčki so se uk'vso moč pctriK.i'i, tako, da so bili vsak zase dovršeni ne samo osebni, temveč »skupinski nastopi, vse skupaj pa povezano v krepak okvir celotne igerske zamisli. Po igri je društvo priredilo njladip?. igralcem čajanko, na kateri je spregovoril tudi dopisnik S’yob. Slovenije, ki jim, je častital na. uspehu in jih navdušil za nadaljn.: odersko udejstvovanje z ugotovitvijo, 'da. ni nobenega dvoma, da bo za slovensko pesmijo gotovo / slovenska igra tista, ki bo največ pripomogla,, da ostanemo Slovenci. M. J, MORON-CASTELAR SFZ Morón je imel v soboto, 20. julija, redni..metečni sestanek na Pristavi, katerega so se udeležile tudi članice SDO v Moronu. Po duhovni misli g. dr. Al. Starca je bilo predavanje g. dr. Mihe Benedičiča. V mislih nas je popeljal v slovenske gore, v domove polne cvetja, v organizacije, pg/tudi na obalo Jadranskega morja. Predsednik odseka SFZ Ivo Majhen se je g. Benedičiču zahvalil za lepo predavanje in ga naprosil, naj bi sp prišel meá 'fante, ki so se mu 'tudi zahvalili za prikaz slovenskih naravnih lepot fškupno z dekleti z navdušenim odobravanjem. Prihodnji sestanek bo 3. soboto v mesecu avgustu. RAMOS M E JI A Mladinsko družabno popoldne Odseka naših mladinskih organizacij SDO in SFZ, ki delujeta v Slomškovem domu, sta v nedeljo, 21. jul. priredila za svoje članstvo družabno popoldne. Vabilu se je odzvalo okrog 50 deklet in fantov.*Goste sta 1 pbždravila predsednica im predsednik. Ob pogrnjenih mizah, nastopih in petju ter zabavi je prehitro n-.inil veseli popoldan. Bila je to prva prireditev : deklet in fantov ra-mojke okolicg. Upamo, da ne bo zadnja. Saj sodelovanje med obéma organizacijama bo v korist njim samim, pit tudi vsej skupnosti. CARAPACHAY Čeprav se nismo že dolgu oglasili, vendar še živimo in še prav delavni smo v našem Domu. Junija meseca smo imeli kar tri. prireditve: 15. junija je Mt .p»e-svetni 'vešeb, na "katerem je predaval g. dr. M. Komar ob 10-letriici. smrti prelata dr. A. Odarja. Škoda, da j.e, slabo vrem.é 'OnenT.pgačilo večjo udeležbo. — V' nedeljo, 16. junija, je gostovala igralska ¡diiužina Misijopskega odjeka iz Lanusa. V režiji, g. L. Štancerja, so dekleta odlično ; predstavile Pesem o ljubezni, pred ‘pm pa. je o misijianskem delovanju zdravnika dr.. Janeža na kitajski For-mozi' predaval č. g. L. Lenček CM. Predavanje so» poživljale lepe skioptične slike,, katere mu je poslal sam. dr. Janež. Vsi ¡smo bjli »s to -prireditvijo prav zadovoljni; obiskovalci in prireditelji. V nedeljo, 23. junija, smo se oddolžili spominu vseh komunističnih žrtev iz na-. še revj.lucjje. Prvič se je ..predstavila mladina, ki je pod vodstvom, g. Pirca ■prav lepo recitirala in,deklamirala. Tudi par pesmic so 'zapeli. Pričakujemo, da se bodo še večkrat pokazali na odru, tako bodo. stalno napredovali. Povabljeni govornik je bil g. Pavle Rant. Bolj kot slavnostni govor je bilo kramljanje, v . preprostih, besedah .nam je predstavil veličino žrtev, ki so žrtvovale za našo svobodo največ, kar so imele — življenje. Pozval nas je, naj borbe proti komunizmu ne vodimo "s sovraštvom, temveč z odpuščanjem, v srcu, naj naši mla- Straa 3 Vsak teden ena VIPAVSKA DOLINA Vipavska dolina, 1 lepota sveta, nam grozdja in vina presladkega da. c Pod trto počiva se hladno ljubo, veselje se vživa in venca glavo. Vipgvska, planjava je krasna zares, ; „j oa'ui. uh je radost očes. Spod slcale pridere, . skoz mlake šumi, cvetlice opere ■ in trte hladi! Slovenski Vipavci prepevajo tla veselo ko slavci gorečga, srca! ltttsd$$8s W'he Planine r . Q;