I&dini slovenski dnevnik v \ ^ ^^T ^ M ^ ^ 1 Ote onlr Sloyenic dfe^ | ^cdmjenih državsK I ■ I . /1 I ml f 1 |V ■ ■ I ■ /1 | in the UiHted'State^ g 2sbaja vsak dan Izvzemfi I JL^A JL IlK/ JL ^ XjL X V/ JL/XX. | Issued every-day- nedelj in praznikov | I Sundays and HoHtfagživ •|T_miii—i ■ in List slovenskih delavcev v Ameriki. A „ TELETOM PISARNE: 4687 COBTLANDT. Entered as Second-Clais Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York. N. Y., mnder the Ad of Congress of March S, 1871. 91LEF0N PISARNE: «87 COETLAJTDT, NO. 101. — ŠTEV. 101. YORK, SATURDAY, APRIL 30, 1910. — SOBOTA 30. MAL. TRAVNA, 1910. VOLUME XVILL LETNIK TVIil Vsem pravoslavnim naročnikom in prijateljem, našega lista sitom Zjedi-njenlh držav, želimo povodom Velikonočnih praxflikov iskren HRISTOS VOSKRESE! Uredništvo. Iz delavskih krogov, Razmero v jeklarnah. Delavske razmere v jeklarnah v So. Bethlehemn, Pa., niso povoljne in delavski komisar jih je vsestranski kritikoval, ker se z delavci ne ravna pravilno. NATIONAL TUBE CO. JE POVIŠALA PLAČO SVOJIM DELAVCEM. Omejitev dela v predilnicah v Providence, R. I.; 6000 delavcev hode vsled tega imelo manjši zaslužek. — o- Washington, 29. aprila. Člani kongresa so dobili poročila, vsled kterih se je delavski komisar Neill. ki j« preiskal delavske razmere v jeklarnah v South Bethlehemu, Pa., v svojem tozadevnem poročilu zelo slabo izrazil. Svoje poročilo bode poslal v kratkem senatu. V poročilu so natančno popisani vzroki, vsled kterih je delavstvo tamošnjih jeklarn pred par meseci pričelo štrajkati. Nadalje poroča Neill tudi, da mora na tisoče delavcev imenovanili tovarn delati vseh sedem dni v tednu, in sicer po dvanajst ur na dan. Delavci dobivajo primeroma malenkostne plače, tako, da zamorejo od svojega zaslužka komaj živeti. Pittsburg, Pa., 29. aprila. Sedaj, ko so razne družbe, ki so last trusta na jeklo, svojim delavcem porisali? plačo, je tudi National Tube Co. svojim vslužbencem naznanila, da jim s 1. majem poviša plačo do 6%. Providence. K. I., 29. aprila. Iz Bostona. Mass.. je prišlo danes naročilo raznim tukajšnjim predilnicam in tkalnicam, da morajo z delom prenehati. in sirer za teden dni. Razne druge tovarne so že preje zaprli. Delo se bode namreč omejilo vsaki teden za par dni, tako, da bode 6000 delavcev imelo izdatno manj zaslužka, kakor dosedaj. Cleveland, Ohio, 29. aprila. Organizacija lastnikov parnikov na velikih jezcrili je svojim 8000 mornarjem in kurilcem naznanila, da jim bode povišala plačo za 5%. Mornarji in kurilci so že pred meseci pričeli štrajkati in so poleg povišanja plače I tudi zahtevali pripoznanje svoje I unije. Rojakom v Ohio na znanje. I Naš stalni in rojakom v Ameriki I deloma dobro poznani potnik in za-I atopnik naših listov, i i^^^HBS:"^ I^^BHH^BEbS] 1 ' , jL , d ME. JANKO PLEŠKO. I y mudi v državi Ohio, kjer bode ro I obiskal. — Kakor v prejšnjih le I tih, tako je tudi sedaj pooblaščen na I hirati naročnino za lista '' Glas Naro-■ da" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni H smo, da ga bodo rojaki radi spre-I Jell in da mu bodo ali ravno tako na H roko, kakor v prejšnjih letih. Onim it H, ktere obiač« morda ▼ prvič, ga kai I najtoplejše priporočamo. Uredniitvo "MU »ijjrtni •» ' * "Bankar" v stiskah, Denar ki ni prišel. o V New Yorku so zaprli zopet nekega zakotnega "bankarja", ki je pošiljal denar v Evropo tako, da ni nikdar tje prišel. — Taki slučaji i se sedaj vedn0 bolj množe. —o— TUDI ZNANI SV. RAPAEL JE ŽE j IMEL BRITKE IZKUŠNJE. Državni komptroler naznanja, da bo skrbel, da tako varanje inozemcev po možnosti prepreči. -o- Posebni detektivi državnega komp-trolerja zajedno z detektivi newyor-jške policije so v New Yorku prijeli j in izročili sodišču zakotnega zasebnega "bankarja", Čifuta David Kla-| rerja 121 Norfolk St.. ker je obdol-žen, da je za inozemce pošiljal dc-| narne posiljatve v staro domovino, in sicer po znanem načinu poznanega I italijanskega "Hrvata", tako, da i denar sploh nikdar ni prišel v staro ! domovino. liBankarja" so zaprli | vsled tega. ker nima pri državnem j komprolerju po zakonu določenega jbonda v znesku $15,000. kar mora j imeti vsakdo, ki se bavi s pošiljanjem denarja v inozemstvo. Državni komptroler naznanja, da se v novejšem času zopet množe slučaji takega varanja po takozvanih "bankarjih", dasiravno se to varanje ne vrši v znani meri bivšega hrvatskega" prevaranta. iS pošiljanjem denarja v staro domovino se je svoječasno pričela ba-viti tudi nekdanja proslula fratrova Rafaelska družba in ta je imela s j tem tudi svoje britke skušnje. Ne-|kteri backi so jej namreč izročili de-! nar v odposlanje na Slovensko, ker so mislili, da je denar v "blagoslovljenih" rokah! na varnem in da bode tem sigurnejše prišel onstran oceana. ■ Potem so pa dobili od sorodnikov na [Kranjskem obvestilo, da denar sploh ' i ni prišel tje, vsled česar je moral "ineki dobro poznani rafaelovec in fra-"jtrov najboljši prijatelj nekaj časa se-" j deti, oziroma toliko časa, da je fra-, ter zanj nabral toliko denarja, kolikor se ga je prijelo po navedenem 1 j načinu fainoznega rafaelovca in fra-trovega zaveznika. Kier so te \Tste lopovi in lopov-sko-prevarantske družbe pričele v novejšem času zopet z varan jem ne- itfiiitniniiltittfMilMiritfiiiTiiiaii»titfii n. m • h pp" --r GAYNOR PROTI HEARSTU. Mayor Gaynor očita Hearstu zločin, ki se bi moral kaznovati s zaporom. ; _ i \ čeraj zvečer se je vršil v hotelu Waldorf Astoria v New Yorku banket i članov Associated Press in organizacije lastnikov časnikov. Ivot častni član je bil povabljen k banketu tudi rn ~t:-i mayor Gaynor. kterega so pozvali, naj govori. Mayor se je teccn pozivu odzval in potecn je v svojem . govoru izjavil, da je znani Ilatst. lastnik mnozih časopisov v New Yor-ku in drugod izvršil dva zločina, ktera bi se morala kaznovati s zaporom. Hearst jc namreč potom svojega veli-k'ga dnevnika X. Y. American ponarejal javne zapiske in listine. Dne ^ 15. aprila je namreč objavil fotografijo na nekega Dan. F. Colialana o l Tammany Hali glaseče se denarne nakaznice za znes?k f-lS.OOn. To je pa dal fotografirati .tako, da so na nakaznici izpustili datum in sicer z namenom, da se na ta način škoduje n ......... i (lavnorjevi administraciji. Jedva. da je končal s tem stavkom, že je ustal Thomas T. Williams, zastopnik Hearstovega Časopisja in pri- ' jatelj Wm. R. Hearsta ter zahteval, da se mu via beseda, da zamore braniti Hearst a. Pri banketu je bilo kakih 1 . . 1 .00 gostov oziroma urednikov iz vse republike, d oči m so bili balkoni v ' dvorani polni žensk. Oo-tje William-f' su niso pustili govoriti in tako je na- ' stal v dvorani sploš?u krik. Končno so prišli v dvorano hotelski detektivi 1 in policija. Poslovodja hotela je sku- sal AYilliamsa odstraniti. Sele potem se je posrečilo lastniku lista N. Y. ,Times navzočim povedati, da Hearsta i ni v dvorani, tako, da mavorju ne mo- 1 re odgovoriti, da pa hod? kasneje od- j govoril. Williams je končno odšel iz dvorane ' in potem je zopet zavladal mir. -o- Orožje za Cuho. Washington, 29. aprila. Major . Edoardo Lopez, ki služi pri euban-• skem orožništvn. dospel je v Washington, da nakupi tukaj puške in druge potrebščine za svojih 5000 orožnikov. ! | vodnega ljudstva, je državni komptroler sklenil, da bode storil vse, kar je v njegovi moči. da tako varanje' i prepreči. Rojake v Ameriki pa svarimo, da ne zaupajo glede svojega denarja nikomur, tudi ako zna z očimi še tako lepo in pobožno vrteti. I kajti bas za takimi očmi se običajno, |skrivajo največji _ farizejski lopovi, j jkterim tuja last ni nikdar sveta.- ' afiiitt« i n - • m .i liniiir iBli Poslovanje kongresa. Železniški predlog. 7 obeh zbornicah zvezinega kongresa so se bavili z vlaiinim železniškim predlogom, kteri še vedno ni rešen; 0 tem predlogu se je zopet vršila dolgočasna debata. SLEDNJE SE JE UDELEŽILO VEČ GOVORNIKOV. [nsurgentom republikanske stranke ni bilo mogoče doseči kako zmago, ker je bilo premalo demokratov navzočih. -o- Washington. 29. aprila. Obe zbornici zvezinega kongresa sta se bavili včeraj dalj časa. oziroma skoraj vso »ejo z znanim vladinim železniškim [Predlogom glede jednakomerne dolo-"itve voznine za prevažanje blaga. Dasiravno je bilo tozadevno debatiranje dokaj dolgočasno, je bila debata vendarle živahna, kajti udeležilo se jo je več govornikov. Tako ^0 govorili senatorji Clay. Bristow, rummins, Crawford. Bailey. Aldrieh, Borah, Root in Hcyburn. Danes se debata nadaljuje in se najhrže tudi zaključi, tako. da pride o tem predlogu gotovo še tekom današnjega dneva do končnega glasovanja. Y zastopniški zbornici je bilo včeraj tako malo demokratov, da republikanskim insurgentom sploh ni bilo mogoče dospči kako zmago nad tako-zvanimi regularnimi republikanci. Navzoči so sprejeli amendment, kteri se nanaša na meddržavni brzojavni in telefonski promet. -o- Službo dobi... Saltsburg. Pa.. 29. aprila. Vlada Zjedinjenih držav je razpisala službe poštarja v bližnjem Wheatfieldu ir naznanja, da hode imel oni prosilec ki bode tako srečen, da dobi dekret velikansko plačo po 38 centov nr dan. Skušnja za kandidate se bode vršila dne 7. maja pri komisarju zt civilno službo. Ivedor hoče postat: poštar, se mu sedaj nudi najboljši prilika, kajti z 18 eenti na dan se di izvrstno živeti. ZA VSEBINO TUJIH OOLABOT NI ODGOVORNO NK CPEAVN1 Š1VO NE UKCDlOdTVa. . r il ............ i Zgoraj: pomožni šerifi streljajo raz j most, ki vodi preko Hackensack Ri-1 | verja na Boatshouse; deputyji napadli i jkcčo. — Spodaj: .notranji prostori "trdnjave", v kteri se je hranil C. Wood. — OBLEGANJE BLAZ- NEGA MLADENIČA. i _^ V Bergen Co., N. J., je moralo šeri-fovo možtvo oblegati nekega hlaz- ; nega mladeniča, ki se je šest ur branil in streljal na svoje oblego-valce. — Serif Bergen countvja v državi New i Jersey je imel predvčerajšnjim popo-ludne obilo opraviti in ravno toliko posla so imeli njegovi deputyji in ne-kteri detektivi. Vse to možtvo je moralo namreč oblegovati devetnajst!ot-urga mladeniča Clarence Wooda. kteri j je prišel poginoma pri zdravi pameti v rn-t her lordski boatpodična kričati na pomoč in kma-lo na to je prišla oblita z krvjo in ranjena na glavi, na prosto, nakar so jo v avtomobilu odpeljali v bolnico, kjer so jej rano zašili. Medtem je ostal Woo l v koči in ko se je kasneje približala poli.-ija zaje 1 no z Šerifom in njegovim n.o/.tvom, je pričel mladenič streljati skozi okno na policijo. Pri tem je ranil policijskega šefa in' vs^ ostale tako. da se ni nihče upal približati hiši. Serifovo možtvo je naravno tudi streljalo, toda mladenič je na vsak strel odgovoril zopet s strelom. Končno, ko je obleganje trajalo ; :est ur. so se nekteri deputyji. med- i tem, ko so ostali streljali, približali vratom koče. Ko je mladenič uvidel. ■ tla mu ni več. rešitve, se je ustrelil. Njegovo truplo so prepeljali po noči > v Rutherford, kjer živi njegov očem. Pokojni mla lenič je bi! splošno znan ■ kot dober človek, ki ni nikdar komu . kaj žalega storil. Policijski šef je ne-. varno ranjen in baje ne bode okreval. -O-- 1 ZDRAVNIK, KI IMA PREMOČNO ŽENO. ! __Q_ : Učil jo je v telovadbi, da postane . močnejša in sedaj je tako močna, da se mora od nje ločiti —o— Bridgeport, Conn., 29. aprila. Dr. Herman Duesig j? odpotoval v Reno, j Nev. in sicer z namenom, da si tamkaj ^ j izposluje pri sodišču ločitev od svoje ; žene. Ko sta se ljubila, je bila njegova žena slabotna in vsled toga jo je pod-j u če val v telovadbi, dokler ni postala ;tako močna, da s^daj njena moč na 1 zdravnika dokaj slabo vpljiva. To je tudi vzrok nameravani ločitvi zakona. a j Zdravnik je skušal že pri tukajšnjih J sodiščih dobiti prostost, toda, ker je ; ločit ev zakona v Conneeticutu neko-j liko teža\ma. je sedaj raje odpotoval v | Reno. Nev., kjer je, kakor znano, pra-a vi El Dorado za one ljudi, ki so se e naveličali svojih žen, ali pa svojih mož. a i; Mrs. Duesig je bila po svojih močeh a bolj slabotna, toda inače je pa izgle-^ dala že od nekdaj bolj slična kaki Dreadnought, dočim je njen soprog tak, kakor mali vlaeni parnik. Ko sta se leta 1900 poročila, je bila dokaj slabotna in vsled tega je zdrav-- nik odredil, da mora vsaki djm posvetiti par ur telovadbi. To je Ne poznajo Teddyja. j Vsi načrti zaman. PoUtiki naše administracije bi se radi znebili bivšega predsednika Th. Roosevelta, ker vedo, da bi potem njihova nikdar ne veljala; izvolili hi ga radi senatorjem. S TEM BI BIL ZA VEDNO DEJAN "AD ACTA". o j Na take načrte je bivši predsednik j odgovoril baje le z zaničevalnim i nasmehom in se na te načrte ne bode oziral. -0- Washington. 29. aprila. Sedaj, ko t se je pozitivno zvedelo, da bode bivši predsednik Roosevelt potem, ko se j vrne iz Evrope, zopet prevzel politično vodstvo republikanske stranke. !so pričeli vladini j>olitiki izdelovati t načrte, kterih namen je. Roosevelt a ; enkrat za vselej onemogočiti. T,, nameravajo storiti na ta način, do bodo Rooseveltu potem, ko se vrne. dali nagrado" za njegovo spretno vod-jstvo politike s tem. da ga bodo izvo-! lili zvezinim senatorjem, in sicer kot ! naslednika pokojnega senatorja Ch. M. De pew. Ako pride Roosevelt v senat, potem ne more postati pred-jsednik, in to je. kar žele vladini politiki. To naj se zgodi saj v letu 1912. in ako bode Roosevelt tedaj v 'senatu, ne bode ost a vil svoje mesto, kajti kaj tacega se še ni nikdar zgodilo. S tem načrtom je baje predsednik Taft popolnoma zadovoljen in je baje izjavil, da bi bil zelo vesel, ako bi imel v zvezinem senatu kake-■ga človeka, kteri bi zastopal administracijo. Taka moč v senatu je bila dosedaj v osobi senatorja Eliln Roota. toda še vspešnejši hi bil pa njegov prijatelj Theodore Roosevelt. Nadalje se je iz Washingtona v novejšem času večkrat poročalo, da Taft niti malo ne dvomi, da bi mu Roosevelt sedaj ne bil ndan in da niti ne misli na to. da bi kedaj njegovi administraciji delal ovire. Predlog, vsled kterega naj se Roosevelta izvoli v zvezin senat, ni ! nov. O tem se je že govorilo, ko je bil Roosevelt še v Beli hiši. kajti tedaj 5e je govorilo, da je treba zanj najti nekako pokojninsko mesto. — Roosevelta so vodje republikanske politike skušali že enkrat onemogo-Jčiti, in sicer tedaj, ko so ga imeno-jvali podpredsedniškim kandidatom.1 kajti pri nas podpredsedniki nič ne! i štejejo. Ker je pa M t-Kan lev moral umreti, je Roosevelt, kterega so se že tedaj bali, postal predsednik in si tekom svojega predsedovanja pridobil tako priljubljenost, kakor nihče pred njim. Roosevelt se bode morda dal izvoliti v zvezini senat, toda ko pride ; pravi čas. bode najbrže nastopil kot predsedniški kandidat, in potem bodo vsi lepi načrti administrativnih politikov splavali po vodi. -o- Nezgoda na železnici. Boston. Mass.. 29. aprila. Pri Pope's Hill je zavozil ekspr?sni vlak New York. New Haven & Hartford železnice v nek avtomobil, v kterem se je vozilo n«kolik možkih. Dva sta bila na mestu nbita in trije so nevarno poškodovani. tudi storila in telovadba j?j je zalegla tako, da je postala po preteku lei silno močna, tako. da zdravnik sedaj ni nikdar varen, kadar je ona v bližini. On zatrjuje, da ga brca in suva kadar le more. Tako je povedal eonnectieutskim sodnikom, da ga je pričela suvati že leta 19W fu potem se je njena moč v toliko povečala, da ga je pričela i po njegovih lastnih sobah metati , (football.) Njena moč je potem še . vedno naraščala, dokler ni postala ta-l ko velika, da je mali "vlačni parnik'* ' sklenil ostaviti bližino nevarne 1 "dreadnought". Sedaj je zdravnik srečno prišel v Reno, Nev., in tam so L ga že vknjižili kot ločitvenega kan-» didata. _ .....-nwiirwii I I n li^TMmfrf -I iiHiitfnJi .v . Iz Avstro-Ogrske, častniški morilec. Nadporočnik Hofrichter. ki je bil ob-dolšen, da je pošiljal svojim tovarišem strap, je končno svoj zločin pripoznU. Podal je podrobnosti vo-| jaškemu sodnika. VSLED DOLGOTPwAJNEGA ZAPORA, JE KONČNO OBUPAL i Sedaj zaslišujejo tudi nadporočnikovo ženo in baje se je že dognalo, da je tudi ona kriva. — Pran Josip čestita bolgarskemu kralju. -o- Dunaj. 30. aprila. Tukaj j- v vojaških krogih na>t;da vrt raj v« lika sen-zacija. kajti nadporo : ik IL.f-;riehter. ki je bil obdolžen. da je po-:i 1.?al svojim tovarišem vsled Ve-ar je nek stotnik g.-:.era!:.- _':i štaba umrl. j* svoj zlo in ko:••'•no pripo-• znal. T'> je -tori! po <".;i" - :.. z:>.-ru v kterem je >koro obupal. ka.;ti prepričal se je. (In za: j ni več r -!tev. .Vojaški sodnik predložil na IjKjroč-jniku vse -h.kaze. kar se jih je dalo do-selaj proti njemu nabrati. ::i tako ga je prepričal, da pravici ne n re več "liti. Nadalje -o tudi zdrav::!ki. kteri so nadporoč:iika neprestano opazovali. slednjemu ]x>v-!a'.i. i!a bo.'e izpo-iovati -i rešitev in j<- p- stal .ubit. K«> lčno Ij? naprosil, da pošljejo sodnika v je-•*-o. in tako mu je priznal, da je v resnici on po-iljal strup ostali!!, .'.i-t-. ni kan:, da bi tako prišel t::.H on v g< -ncralni štab potem, ko o i.-tra;:i svoje tovariše. ki so bili na ran_ i pred njim. Vse to je storil v-b.d ljubezni do svoje ž ne. Sedaj so pričeli pa t:: -i zasliševati njegovo ž.eno. kajti baje se je dokazalo. da je ona za ta čin svojega mo/.a •tudi vedela. Zdravniki so izjavili, da je ona v toliko pri močeh, da - • je zamore zašli-a t L Z a sedaj jo še niso zaprli. Ko so jej naznanili, da je njen mož svoj čin priznal, je i>ila povsem mirna. Kasneje so jo odvedli v ječo in potem : > jo !^o č-a-a za^li-: 'vali. ne la bi od nje kaj izvedeli. Hofric-hter bode obsojen ali v smrt, ali pa v dosmrtno ječo. Po avstrijskem zakonu je pa taka obsodba nemogoča. ako jetnik svojega čina ne i pripozna. j Dunaj, 30. aprila. Avstrijski cesar Fran Josip je poslal bo:_rar-kema carju Ferdinandu v Sofijo svojo >liko naravne velikosti. Na sliki je eesar naslikan z onim bolgar-kLu: r* lom. J kterega mu je bolgarski car podaril, i Zajedno je Fran Josip poslal bol.rar-skemu carju lastnoročno pismo, s ktc-jrim se zahvaljuje za njegov obisk v : Budimpešti. -o--V Vročina v Icwi. i Sioux City. Iowa. 29. aprila. Danes je bil tukaj najbolj vroč dan od 4. julija 1907 naprej, kajti toplomer je kazal v senci 98 stopinj nad ničlo. ; Take vročine v aprilu sploh še nihče i ne pomni. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35 ............. 50 kron, za 20.50 ............. 100 kron, za 41.00 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 500 kron, za 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Kaše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporo-, čenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO, 1 82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St Clair Ave, N. E. Cleveland, Oblo. i dip- * " ' """"*' (Slovenlc Dallyip ■* Owned and published by the ffovonlo Publishing Co*: (a corporation.) "3C 3= FRANK SAKSER, Preaidžit.7 H VICTOR VAIJAVEO, SecPetafV. "" LOUIS BENEDIK, Treasurer. Plare of Business of the corporatiort and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New .Xork OUy, N. Y. -......- ■ ■ ■ fl^HBMpHBBBHM Ba celo leto velja list za Amenk6-ihv .v' Canado....... . . , $3.00 •• pol leta. ...... ; l.W leto za mesto New York . ., . 4.00 m pol leta za mesto New York i i fi "-2.90 i 84 Evropo za vse leto . . • . 4.50 l* .4 pol leta. . - -r- ^ &M> I« " " četrt leta .... 1.75 »GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov, r "GLAS NAROljA^vl j ("Voice of the People") med every dav, except SundayB and Holidays. Subscription yearly f 3.00. ^r mm i ■■ 1 in. Advertlsomenta on agreemvnt« Dopisi brez podpisa in osohnosti se ne »tisnejo. • Denar naj se blagovoli pojnjati po — iKoncy Order. Pri spremembi kraja naročnikov arOf=imor da ne nam tudi blvnd^čo naznani, da hitreje najds* mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam, naredite ta na- rnov i • .ti«.-"—v t "GLAS NAROQA* fes Cortland t St., Ne^KrttjOtty. cm i j 11 mmS+m—* ' Telefon 4687 CorttantTC ^fta^———'M mmmmmm—■ Koncem tedgaJ Nikogar no smemo hvaliti pred koneem njegovega poslovanja/- • Tako veli star pregovor.-Ako -pa kodo samega sebe hvali," "dasirnvno ve. " Obilo take hvale je citati v znanem sufragetiemem glasilu, ki je- tako po ovitku, kakor tudi po vsebini dokaj slieno znani Bonaventurovi: * mdeči brošuri. — Najzanimivejše je pa poročilo o nekakem slovenskem *' samostanu", v kterem pa — v kolikor smo informovani — ni druzegaf negopra-zno zidovje in baje le jeden sama- stanec. ki v resnici "sam stoji"... * * * Morda vpliva modernizem n"a fn najnovejši samostan v toliki- meri, da je takoT osamljen, oziroma,'di se zaa; nil.»če več ne zmeni: jeden efan one* ga "manastira" se je naveličat pO: svetnega življenja in intrig 'ter odpotoval v pravi samostan ' onstran Atlantika; drugi še sainotflri in misli na svojo prošlost, dočim se tretji na nikak način ne more videti v sa-mostamskem zidovju, ktero je pa tukaj dokaj šibko in siieno-Asforjevin: tenementnim zgradbam.' — 'To je tudi vzrok, da se raje mudi v tenement-nih hišah na dolenji iztočni stran: New Yorka in tam žrtvuje svoj redni dar — bogu Amorju.. » * a. * ; * In naše dobro ljudstvo' r. Manlia-t-tanu je še vedno verno ter skuša ns vsak način in v vsakem, oziru posnemati svojega vodjo; od tod prihaja tudi dejstvo, da sedaj med temi ov-čieanii marsikaka vzdihuje v svojil srčnih bolestih, kakor slavni pesnik Cervantes, ko je napisal ^ani verz "Quien es causa del este dolor? — Amor..." # • • Medtem; ko1 fanatizem onstran A-flantika v stari domovini kolikortoli še napreduje, se pri nag vedno bol-; spreminja v ono stvar, kteri pravijo Yankee ji " fizžle". ~ -To prihajs morda od tod, ker so naši ljudje v Ameriki pametnejši in dalekovidnej-ši. kakor oni v starem kraju, ali pa od vpliva ameriških razmer, Merit vse torquemadske moči prciuaČiti n« morejo... • * Cifuti so slavili te dni svojo "pašo" ali veliko noč — v spommin od hoda Izraelcev iz dežele Faraonov ir sužnjištva. — Radovedni smo, je 1: f rater kot drug avstrijskih čifutoS z njimi zajedno slavil praznik. — Nokteri trdi jo, -da je na potovanje, da se iako ložje spo . minja na svoj beg iz dežele puyahtf ** skill "fara-onov"... * * V".;''r ; Jedna!ki vzroki in različne posle dice: vsled varnostne edripe še naŠ< ljudstvo v vedno večjem" številu izseljuje v Canado. — In iz ' :4.nglij< se ljudje — vsled svobodne carine — kar trumoma selijo tudi v Canado da se tako rešijo tamošnje bede... Odmev iz senatovegA pravosodne ga odseka: plače zvezinih sodnikom . je treba povišati! Neka priča, ime nom Hnorable Horn bi o Ver, je nam reč med solzami izpovedala, da "morajo nekteri okrožni zvezini sodnik: vso svojo letno plačo, ki "znaša $7000 izdati za stanarino in za hotelske ra-lule f xr ^* anfcSiHtet Žifestiif)1 Ui "mi j&r Ws-'^OOO h«,f!etč r ?5 '?•*#!'."O K»{ p«|t>. 9 k. . .. . -. »• 2 T^tjt ."J SSffSff^' "prUHfePirT) no"... J d: *""»*' }z« Nek 78 let stari bančni predsednik g] v Njsr ^orku;sej'% tejlnj oženil z de- n: klieSf k|eri bi Ml^ kil (ko trikrat oee: ti čestftacfo... - *" y * * * Cafe de 1' Opera, najelegantnejša ^ i it najdražja kavarna v mestu—ban- s kei:ot: sic transit gloria mundi... * * • i?Moj.'sin Harry ni bil nikdar bo-11 gatj kajti nikdar v svojem življenju |r' ni imel vee. kot le $30,000 letnih pri- j« hodkov1', -tako je izpovedala Mrs. j F Tbaw, njegova mati. Bogastvo in si-'z r^maStvo so izrazi relativnega pome- ^ na; marsikedo misli, da je siromak, 21 a^J lm^^e jeden milijon,, dočim si je k !jpočetkon£:*voj6- karijere domišljal, da ^ pe bogaiy' "kakor Rockefeller, ako jo r zžšiažifkak desetak______P * * * n Velikanska škoda mor&li: v ženi-i to vanpkem uradu v nadalje mladim;" zaljubljenitn parčkom ne bodo vee s dajali zenitomanjskih dovoljenj. Mla- 1 |dina si bode morala sedaj brez dovo- 1 a jen j pomagati... » i •• i,.i, • •• w- * i t t:; - ,. * J Y peklu so imeli te dni toliko dela s i oddelku za knjigovodstvo, da so t •morali -delati "overtime": sedaj smo « namreč v dobi krivih priseg, kajti t prisegati .je treba o svojem premože- P da se potem vsakomur odmerijq S diavti... ' i ^ « . .7- ■ ^ ' ' H' *• - r » J ■ O m g ■ C 11 DOPISI. v-' - - , p r -- ' tli -s New York City. f Cenjeno uredništvo:— | J . jNe čudite se, ako slišite po toli- 1 I kem času glas! Poročati I š Yam moram o vspetra "Slavčeve" ( i seje, ktera še je vršila v nedeljo do- t poldne v društveni dvorani. t Predsednik pevskega društva i "Slavec" Josip Rems je pozdravil navzoče in predstavil društvu dva novo pristopila elana Ivana Adamiča ( in Fran Barbiča. Zbor ju je pozdravil s pozdravno pesmijo. { Tsled vsestransko podpiranega j j predloga brata-pevca Dragotina j j Yremsaka se je za prihodnja leta iz- } volii sledeči odbor: Predsednik Josip j Rems, podpredsednik Ivan Bučar, ^ tajnik Ivan Adamič, blagajnik Zvon- £ ko Jakše, arhivar Ivan Drčar; od- £ borniki: Fran Barbie, Roman Feko- ^ jnja in Vekoslav Vremšak. V našem društvu se je kreiralo no- ^ vo mesto društvenega staroste, za j ktero je bil "per acclamationem" izvoljen Dragotin Vremšak. Pevovodja je Dragotin Adamič. Po končani volit vi se je prešlo na ^ čitanje društvenih pravil. Preinači- • la se je le točka 2., da more postati ^ društvenik le napredno mislec Slovan in izvrstno kvalifikovaa pevee. Točka 3. se sistira. Članarina se uplačuje, pevovodja drage volje se žrtvuje in poučuje brezplačno, pri pisanju not pa ga podpirajo elani. Vse druge ■ . točke ostanejo neizpremenjene. Iver se "Slavec" živahno zanima 1 za koncert, kterega priredi glavna 1 podružnica SV. Cirila in Metoda v J nedeljo popoldne ob 5. uri in pri kte- ] rem sodelujejo pevska društva "Sla- : vee", "Domovina" in tamburaški 1 klub "Ilirija", predlaga brat-pevec Ivan Adamič, da se slov. pevsko dru- j šfcvo "Slavec" priklopi kot takozva- 1 na pevska filiala k glavni podružnici sv. Cirila in Metoda v New Yorku. . Povdarja med drugim, da, ako store to vsa ameriška zabavna društva, bode to najholji . odgovor na-perfidoo in fakinsko "Sloveneevo" "Cirilmeto-. darijo". Ne čudi se, ako pride kaj takega v "Slovenca", ako se spomni ' njegovega urednika, kteri se zove . Ivan Štefe :.n ki v prvi gimnaziji še < vere moliti ni znal... Prosi, da se 1 njegov predlog odobri in sprejme. : Predlog se je enoglasno sprejel in 1 predsednik Josip Rems bode ta sklep 1 pri prihodnjem občnem zboru glavne ' podružnice sv, Cirila in Metoda tej ; ! predložil v odobrenje. Častnim predsednikom društva je 'bil- enoglasno izvoljen rojak Frank | Sakscr, kteri je bil prvi v Zjedinje- ; nilr" državah, ki je sprožil idejo o | osnovanjn ameriških podružnic sv. i Cirila in Metoda. In ta njegova ide- < ja danes živi, kajti iz vseh slovenskih naselbin pošiljata zvesti sin in ] verna hčerka ljubljene slovenske do- » inovine dar za darom; in ameriški : 'slovenski živelj otira bratom in se- " strain tamkaj onkraj oceana marši- : 'ktero solzo... • Predsednik Rems je nato navzoče < f naprosil, da se Ciril-Metodovega < koncerta korporativno udeleže, tam- i kaj da mora stati "Slavec" kot en 1 jtriož, z devizo: "Malo nas je, pa smo < ljudi!" A j Pevske vaje se vrše vsak mesec ] dvakrat in unisono se je tudi skleni- 1 lo, da poje "Slavec" povsod, kjer 1 treba narod oživljajoče pesmi in ako , more 4 s svojim sodelovanjem poma- t ,r£ati dp'bri itviri do vspfeha. tu ] t ŠEVed Ibato se^ jp lire^oža br*£ i a r ^ * ; **)■.'> * jjjT; uji'' , - -a..- " si pu ujmii ilgeror ? iruštven znak: Tieek slavec sedi n>. j seleni veji in gostoli, nad njegovo ; ?lavieo pa vitka lira s "Sla vee vim" « lapisom. Sklenilo se je, nabaviti st ^ takih zlatih znakov za celo društv*.. « Ivan Adamič, tajnik in poročevalec jI. podružnice sv. Cirila in Metoda! v New Yorku. Dodatek. — Kakor je že Glas Na-loda v svoji pondeljkovi številki po-i ročal, je umrl nagle smrti naš društveni starosta Dragotin Vremšak.-Predsednik Reips je še v ponedeljek j zvečer sklical "Slavčevo" sejo, pri kteri se je sklenilo, da "Slavec," v j znak sožalja ne sodeluje ofieijelno pri koncertu v nedeljo. Ker sta dva naj-bolja člana "Slavca" v najožjem sorodstvu z blagim pokojnikom, je zapel "Slavec" le v četverospevu pri mrtvaškem odru v sredo zvečer pred pogrebom žalostinko "Nad zvezdami". V četrtek ob štirih popoldne smo pokojnika na pokopališču sv. Trojice v Long Islandu izročili materi zemlji. Pokojnika je spremila na zadnjem njegovem potu deputaei-ja podpornega društva sv. Frančiška s svojo društveno zastavo, vsi tukaj bivajoči sorodniki in mnogo njegovih osebnih prijateljev. Kot zastopnik, tukajšnje "Staats-Zeitung" se je! pogreba udeležil tudi g. Henrik Sck^pidt^ na čemur hvala mu! Ivan Ai&^iti -^e je s kratkim nagrobnim gdtfwois^poslovii od .blagega pokojnika v imenu "Slavca", njegovih j sorodnikov in vseh njegovih prijate-; Jjev in znancev. Kako je bil pokojnik priljubljen med svojimi rojaki, so nam jasno dokazali neštevilni venci, ktere so položili na grob: rodbina Rems, nečak Alojzij Vremšak, tvrd-; ka Sakser, "Slavee", podporna dru-! štva sv. Frančiška, sv. Jožefa in Orel. Vsem tem in ostalim daroval-! cem krasnih vencev se v imenu Slav- j ca in pokojnikovih sorodnikov izreka iskrena zahvala. Linton, Ind. Cenjeni gospod urednik:— Iz našega kraja se menda nikoli nič ne sliši; Slovence bi lahko naštel [ na prste obeh rok, a večje je število | Poljakov in Slovakov, zato je prišel zadnji torek k nam Rev. Smoley iz Indianapolis, da smo Slovani opravili velikonočno spoved. Razun tega sklenili smo trije Slovenci, da pristopimo k društvu sv. Alojzija K. S. K. J. v Indianapolis, ako bomo sprejeti. —: Od nas podal se je indiana-polski župnik k Slovakom in Poljakom v Jasonville in domu grede obiskal je še slovanske bolnike v bolnišnici sv. Antona v Terre Haute. Kb bode kaj novega, Vam pa poročam. Tukaj sva dva naročnika Vašega drage.sa lista in Vam želimo o-bilo vspeha. Naročnik. South Wilmington, I1L Slavno uredništvo:— Tukaj smo vstavili delo dne 1. aprila v vseh treh rovih, ki so last \Yilmangton Coal Co. Tukaj skabov ni in štrajka se povsem mirno. Od unije smo dobili le malo podpore, in te dne 25. aprila vsak po $1.75. Če in koliko bodemo še dobili, nam ni znano. Kdaj bodemo zopet pričeli z delom, ne vemo. V društvenem oziru nič kaj ne napredujemo, ker se največ društveni-kov napotilo s trebuhom za kruhom. S tem končam dopis in pozdravljam vse rojake v Ameriki. ' Mihael Stor. Guilford, HL Dragi mi Glas Naroda:— Tukaj sva samo dva Slovenca in radi tega so dopisi redki. V bližini jih je več, ki so vposleni v šumah. Jaz delam na farmi, kjer je bolj varno, kakor v premogovih rovih in tudi zaslužek ni preslab. Rojakom svetujem, naj si poiščejo delo na far-mail, ker ni pretežko in si človek tudi lahko lepe denarje zasluži. Zadnji setvi je veliko škodoval mraz, sadje je pa skoraj popolnoma uničeno. Koncem dopisa pozdravljam vs% rojake in rojakinje po Združenih državah. Fran Jereb. Delagua, Colo. Spoštovano uredništvo:— Blagovolite priobčiti par vrstic v predalih nam priljubljenega lista Glas Naroda. Novega ne morem poročati, pae pa smrt našega rojaka Ivana Slavec. Omenjeni se je podal 10. t. m. zdrav in vesel na delo, a nesreča, ki nikoli ne počiva, ga je dohitela. Okoli dvanajste ure se je odtrgalo nad njim nekaj skalovja ter ga pokrilo pod seboj. Minilo je več kakor pol ure, predno so ga tovariši opazilL Našla sta ga njegova dva prijatelja, ki sta delala blizu njega. Ko sta ga odkopala, je bil še pri zavesti. Ponesrečenea so takoj odpeljali v bolnico v Trinidad, Colo., kjer je pa dne 21. t. m. ob eni uri popoldne izdihnil. Smrt ga je rešila muk. Umri je vsled hudih notranjih po- •ifcč&L1' •* iWXfJlfU-* -G* •'->'; - rl večjej ncit-cjčitbl znaten popust- ^ L V zalogi imamo tadi klepalr.o orodje iz finega jekla in^ 2 pristne 4 Bergan;o" brusilne kamne (osle.) £ Cena i garniture klepanja je $1— 1 brusnega kamna 30c. * ^ Rojake oj^ozarjamo da se z naročili - požnrijo dokler zaloga na poide. f ^J Nsročilu priložili je denar aii Postal Money Order. j! | Slovenic Publishing Co. Cortland t St., New York:, IV. Y.f i. Postavodaja v Passaic, N. J. Nemee Herman ^Ineller je hotel s postati državljan naše republike in ker živi v mestu Passaie, N. -T., je . odšel k zvezinemu sodišču v Pater-sonu. da ga tamkaj izprašajo in do-r ženo, v koliko so mu znane razmere v republiki. 0 Vladini izpraševalec. Jerome C. Speer. ga je vsled tega vprašal: a '*I\edo izdeluje zakone v Zjed. drža vali ?'' '•Joe Cannon". odrezal se je i Mueller. (Po nekoliko je pogodil.) "In kedo je predsednik Zjed. dr-žav ?** 1'Teddy Roosevelt." h . ''Kje se izdelujejo zakoni za Zjed j. države?" "V Passaieu, N. J." Mueller ni dobil državljanskega [japirja. t Velik požar v St. Louisn. St. Louis. Mo., 2S. aprila. V skla-za pivo v steklenicah pivovarne Anheuser-Busch je včeraj zjutraj na-sial velik požar, kteri je napravil za š5.'i:>.0d0 škode. Požar .ie vničil pol milijona steklenifc p:ve in ker je gorilo na milijone zamah, ki so bile deloma vlažne, je nastal v okolici pivovarne neprodoren dim. vsled kterega je bilo gašenje ?ilno težavno. Vse nli-v okolici pivovarne so'bil? preplavljene z pivom. Zajedno je zgorelo tuli nekoliko zasebnih hiš v bližini pi-. ova rn e. t J&J&r^tr ,, J^'^J"- U r1V\ Naša podučevalna služba. NEW YOIiK je bilo prvo in je danes jedno izmed nekolikih mest, ktero ima poseben oddelek podučevalcev, koji obiskujejo stanovanja prebivalcev in brezplačno podučujejo ženske, oziro-ma gospodinje, kako je rabiti plinove štedilnike. l^^ll^R I Ta posebna služba se jo uvedla pred devetimi leti in tedaj so bili najeti prvi lill^gll^j Štirje podučevalci Danes ima pli/jova družba osemnajst takih podu-iNillHl Čevalcev, kteri obiščejo vsaki dan po 300 Stanovanj ter podnčnjejo gospodinje v higijeničnem načinu kuhanja, karpomenja boljše zdravje. Ta služba služi le Vam v prid, dasiravno je plača plinova družba, ženske, ktere razumejo svoje plinove štedilnike, doiežeje pri kuhanje najboljše vspehe. Podučevalee nauči vsakogar kako je Štediti plin in pol^g tega Vam zaroore dati inmjgo podatkov, kteH vsi služijo v Vaš komfort, ker se z pomočjo tega poduka doseže pravilno kuhanje, oziroma tako, kakoršnje Vam želi Tuša ^^^HB plinova dražba. pK^Pišite dopisnico plinovi družbi in naznanite dan in aro, ob kteri naj Vas obišče podučevalec. T o se zgodi brezplačno. Consolidated Gas Company of New York ^'V^ažo. ti CdKTELYOU, F^(£cBt 'J I --i f1-^. . .- • '' • I ''.■j^u^i':*^ in ., -..i'. .v.-. ____r.tv : i I« ---1 i * ' — ■ Presenečenja. (Humoreska.) H Čc je človek še tako ljubezniv že-H?n, vendar lahko pozabi na godovni Bin svoje neveste. Tisti večer je ob-Hkal mladi bančni uradnik Ivan Vra-Bi svojo lepo nevesto, ki se je imeno-Bila Leonora. Toraj tudi 11. aprila, Ha t ari dan je bil "jen god. Ves dan, I kolikor mu je pripuščalo delo, je Koral misliti na ljubico, katero je Bivojilo njegovo srce. Da je bil pa Bi dan ujeu god, je čisto pozabil. In Bi'-daj se je na to domislil. Sedaj, Bred njeno hišo, v pustobni, samotni ■ lici, v slabo obljudenem mestnem Belu. In tudi tedaj se ne bi domislil, B> ne hi naenkrat pred se-boj zagle-Bal prodajalne s cvetlicami. Sklenil B*> ''a kupi v tej prodajalni krasen Bopck. da mu ga ne bi bilo treba da- B Cvetlice so lepe, si je mislil mladi Biioi. ko jih je v prodajalni iabiral. B\ vendar so samo cvetlice! Gotove Bluevc pa pričakujejo mlada dekleta, Vki se imenujejo Leonora, kaj več. ■ Njegova Leonora tudi ni zadnji te- ■ den zaman večkrat omenila, kdaj bo- ■ de njen god. V nekaterih zadevah mlade deklice zelo sebične. Zafrte-B a jo marsikako žrtev na altar ljube-Brni, in če mož take žrtve ne doprine-Bse, pravijo, da jih oboževanec ne ^Bjubi. Kje pa naj si človek v tem zn-B}U^"enem kraju, v samotni ulici kupi ^■iripravno darilce? .... B Naenkrat mu je prišla rešilna mi-Hitro je segel v naprsni žep. Biesnično, tukaj je imel izborno li-Blino, katero je moral daues odkupili svojemu tovarišu. Ta je, kakor ve-Blno, nujno rabil denar, in radi tega Be hitro prodal srečko, katero je še ■imel v svoji miznici. B * B "Ah, te krasne cvetlice!" In da-■a jih je posamič v vazo, da bi vide-Ba, če v šopku ni kaj skritega. I A temu ni bilo tako. I "In sedaj si dovoljujem še neko B Nji ue O' i so se v nežnem svitu za- Bliščale. B "Kaj pa tiči v ovoju f" I "Srečka, panan.ska srečka, katero Bent kupil povo lom svojega bivanja I Da jo je kupil v Parizu, je bila Beveila laž. Toda laž, če jo človek drz- j Bo Izreče, izgleda tako, kakor resnica. H Mlada deklira je bila nekoliko raz- I ■ »'Hrana. Pravzaprav je jričtrkovala j B.ak lep nakit. Ko je pa srečko raz- j Krnila in opazila na njen natisnjeno i Boo frankov, kolikor je bila vredna, Be po-tala prijaznejša. B *4 K.daj pa bode srečkanjef" je I "Jutri. 1*2. aprila. Glavni dobitek Hc 500.000 frankov." I "500.000 frankov." B Zoj>ot so se zasvetile lepe oči, ka-Bi>r bi male ročice že pograbile vso Hvoto. B Ko je mladi mož čez dva dni pri-Bd k svoji nevesti, mu je prišla pr-Bič sama, brez maminega spremstva, Basproti. Kadi tega ji je tudi priti-Bnit dva prav gorka poljubčka na Biehko ročico. I 4' Saj vendar že veste, moja sreč-| B _ M ■ "Glavni dobitek! 500.000 frankov! i ■oliko denarja! <'-a sem zmedena!"j B "Toda, draga Leonora — " H "Kaj toda! Saj sem sama čitala v Basniku, da je moja srečka zadela J Klavni dobitek! Velika sreča! In se-j ^■aj, gospod Vrana, vam moram še Hit ro nekaj priznati." P "Da, .... verujte mi, da mi je Kežko . . . Toda, prosim, vsedite se Bxnidar . . . Zakaj se ne vsedetef" I "Saj že si-dim . . . Toraj priznati ni hočete nekaj f Res sem rad o ve-1 ]pn '' "Težko mi je ... a ne morem po-nagati. Človek mora biti vedno od-tritosrčen — " 1 'Seveda mora biti." "In posebno v resnih položajih avljenja — v važnih, odločilnih tre- mtkib — " "In sva sedaj pred takim t" "Da. Pač niti ne slutite, gospod j /rana, da sem imela, predno sem se 1 ; vami spoznala, cel roman za se-' K)j — " "Ah .... " "Z;do žalosten roman," je nada-jevala mlada deklica. In s tihim gla-iom je pristavila: "Imela sem neke-I ga učitelja glazbe — vzeti sva se ho-; I t«>Ia " "In potem ste postala drugačnega mnenja T Ali mogoče on T" "Mojdm starišem razmerje ni bile po volji. Janko je imel malo nade na kako dobro mesto — " "Janko se je imenoval? No, potem se ne čudim." "Stariši ao me prisilili, da sem se t mu odpovedala. AJi, to je stalo mno- j I^ro solz . . . Poten seat vas spoznala. ] ■ Pripovedovali so nam, d* imate le-j I p* riohi dobro mp*to, lepo bo- >fax'iai so mi to vsak dan po-J navijali m v razpoloženju, v katerem ž sem bila, sem se hitro zaročila, da se i i ne bi pokesafa — radi Jankota, ki ž se Se vedno hodi sprehajat pod in o- j je okno — " "Jaz sem bil toraj na ta način j samo Človek, ki bi v sili pomagal — 1 nekako zavetišče?" j "Toda sedaj, gospod Vrana, ko i- < mam toliko denarja, tega sedaj pač ] ni več treba!" \ "Kako to menite?" i i "Sedaj se lahko z Jankom poro- i čim! Ker je moja srečka zadela glav- i ni dobitek, nama ni treba nič skrbeti!" , "Če vas dobro razumem, se hočete ; ! sedaj poročiti z gospodom. Jankotom in mene pustiti?" "Tega ravno ne . . . Vedno nam bodete ljub prijatelj. Radi vas bomo videli, če nas tupatam obiščete — " "In vaši stariŠi so s tem zadovoljni?" "Kaj pa hočejo storiti, ker sem I vsled svojega denarja postala popolnoma neodvisna? Mati je sicer d^v jala, da se sramuje, biti poleg, če vam to povem, da sem nehvaležna - " "Moj bog, hvaležnost je jako zastarana čednoif.. Tudi ni več moderna. I Možje in močna srca po tem ne vprašajo." "Tako je. Jaz tega nisem mogla ] tako povedati, n čutim resnico iz vaših besedij. In gotovo bodete uvideli, če Janka ljubim, da -— " Mladi mož je vstal. "Vse uvidi m," j* rekel. Vzel je klobuk palico, in ona mu ni branila. "Obžalujem samo, da vnm mo'a;nl nekaj povedati, t ir vam bode mogoče h zelo neprijetno — " "Za božjo voljo! Saj si menda!] vendar nočete vzeti življenja?!" "O ne. A srečka ni zaiela glavne-;] ga dobitka." j, I "Kaj, ne glavnega dobitka? Saj 1 j je bila Številka vendar v časopisu.! j Strinja se z mojo!" ji "Po jutranji izdaji. Bilo je brzo- i javno poročilo. A vlečena številka je ; j bila napačno poročana. Glavnega do- ' bitka ni zadela srečka številka 1.883, ] : 425 ampak srečka številka 1,833, i, 425." j, "Šalite se." \\ "Res ne vem, zakaj. Srečka ni h j zadela glavnega dobitka. A lo nič i ne de. Mogoče drugič. B->deta z lju- i j I bim Jankom pač še moraUt neka.j ča- , j sa čakati. To je vse . . Zbogom, ■ j gospodična Leonora. Pozdravite go-j-spo mamo in gospoda Jankota — " \ "Oditi hočete — zapuščate me? js Tako me morete zapustiti?" Bil je že pri vratih, ko je odgo- 3 - voril: ] r "Vidite! Človek lahko podari sreč- i i ko, a vendar pri tem dobiiek zadene, i Lahko noč!" ^ -o--h ji Ljubavna pisma. 1 -O— , Sedel sem nekoč v kavarni in na- ; veličal sem se čitanja. Gledal sem v j biljard, štel na tihem poeme in kom- ; biniral posamezne udarce. , Kar stopi k meni star in ljub zna- ( nee. katerega že dolgo nisem videl. , I "Ti tukaj?" "Opravki." "In slišim, da si oženjen prija- ] jtelj. Kako se ti godi." 'Oj deseta nebesa — srečen sem! j (prijatelj." "Živiš pač medene tedne ..." !] Pogledal me je visoko; kaj boš, j ko še ne veš. j "In kako je prišlo, povej mi? Ta- < ko na naglem)!" ''Treba bo precej daleč nazaj, da , prideva do začetka te storije. Če te': , ne dolgočasi pa poslušaj! ..." j "Kfikor veš, sem napravil lani!] j zadnji rigoroz in postal sem doktor vsega zdravilstva. Par dni sem se i še klatil tu okoli, potem pa sem šel y I v domovino, kjer sem se do dobra j spočil od- študij — vrag ga vzemi — _ , izmučeno glavo in od lumpanja leno j telo. Potem pa sem se podal na pot o- s : vanje v Rim. ! Od nekdaj je že tako, da človek ( ' rad prenaša svojo jezo na povsem i nedolžni ljudi in predmete. Komaj ( ;sem prišel v Trst, sem se začel grabi- t Iti za lase, radi — no recimo — radi , lastne nerodnosti. Stvar je bila namreč ta-le: osre- r čevala me je ljubezen najlepšega in . najljubeznivejšega ženskega bitja — ko sem bil še tukaj. Tuje mi bodi jo imenovati, ali barvo njenih oči in ^ las. Zadostovalo bo, če ti povem, da sem jo dolgo časa imenoval "dušo ^ sv°jega življenja". In vendar se ni- j ^m jezil ko mi je po preteku tega i časa rekel star prijatelj: "Res — ze- ! lo si bil neumen . . . " J* Poslala mi je nazaj vsa moja pi- f sma in odpotovala v ... no vseeno jf kam. Jaz sam nisem več mislil na to, j da bi ji vrnil njena. Ko je zazijalo i f med nama brezdno in sva indela zad- ; nji sestanek, sem bil pripravljen ji c povrniti pisma, a ker so potem prišle j i še druge okoliščine, sem kratkomalo , s sklenil, da jih obdržim. *_. |t Glej in ravno +a pisma so me t^-.t ko razburila, da sem se grabil t Tr-stu za las?. Posta sem jih doma v pi-jl salni mizi tn ključe tudi — kako lah-k pride do njih mati, hišina ali kdor že bodi. P^red odhodom pa sem jih pozabil uničiti. Ves iz sebe sem bil, ko sem se jih spomnil. Samega sebe me je bilo sram. Moja neprevidnost in lahko-mišljenost lahko kompromitira žensko, ki ni grešila v ničemer drugem, kakor, da mi je darovala svoje zaupanje in mi ni dala nikakega povoda, da bi imel vzroka prezirati prvo dolžnost vsakega korektnega moža : diskretnost. Kmalu sem sklenil, da se povrnem nemudoma domov,* daslravno me je z neodoljivo silo vleklo naprej proti jugu. Poslušal sem vest in drugi dan sem bil doma. Ker nekdanja me je ljubila zelo, da, vedel sem celo, da ni Ijnbila nobenega tako kot mene. Kako iznenadenje. Kaj? Ti? Zakaj ? Tako kmalu ? To ti je bilo vpra^ | ševanja, ki ni imel časa čakati na odgovor. Korcaj sem prepričal skrbno mater, da se mi ni zgodilo ničesar. S trudom sem jo le pomiril. Z dobro hlinjeno egalnostjo sem ji rekel nekako tako-le: prosim, daj spraviti prtljago v mojo sobo. * 'Gotovo, hotel boš .počivati, Hu-gon . . . Linči spravite kovčeg gospodu doktorju v sobo št. 4. "Reči hočeš število 2., draga mama", sem jo opozoril. "Ne, Hugon, število 4. Tam boš sedaj stanoval." "Oprosti vendar, moja soba je druga ..." "Preje da, a sedaj ne več." ' "Kako to" sem vprašal radoved-jno in vznemirjeno obenem, j "Ker stanuje v tvoji prejšnji so-, bi Dora ..." To je bila mbja sestričina, krasna, j 1 jitbezniva stvar z zlatimi kodri, mo-i drimi globkimi očmi, zobmi kakor biseri in z nebeškim smehom. Glej-I in ravno njo so nastanili v moji so-jbi! Ona je lahko brskala po predalih moje pisalne mize; to je bilo neznosno. Tn že mi je prišla naproti. S slad-I kim nasmehorni mi je ponudila roko J v pozdrav. Bil sem popolnoma z?be-:gan. Poglobil sem se v njene oči in ! skušal iz njih citati, Če ne govori iz njih u žaljen ost in gnus, katerega bi morala čutiti, če bi bila brala pi-jsma . . . Ker nekdanja me je Ijubi-, la zelo, dokler niso prišle vmes tre-jtje, lažnjive osebe. "Solnce mojega življenja — ti moje vse" i-td. to je i bila skala njenih ljubezenskih čuv-stev. Če je pač vse to čitala Dora. . Bila je mirna in resna. "Bog te živi Hugon! *' Nič več. In v moji ro- i ki je ležala njena nežna, sladka ročica. "Pa vendar, katero brezdno je ;glohokejše, kakor žensko srce," pra-i j vi palmist. Kaj pa, če je vendarle j j brala? Edino sredstvo, ki mi da lah-' i ko gotovost je: priti v njeno sobo. Njena soba! Kako sladke harano-nije so v teh besedah, če se gre za svetišče dekleta, katerega si poznal, ko je nosilo še kratka krila, da so jo zvečer, ko se je igrala na vrtu pikali v noge komarji, da je prestopicala in tolkla, kot mlad konjiček. A vseeno mi je bilo! Vdreti sem hotel v to svetišče. Pojdi Hugon, da ti pokažem, kako lepo sem aranžirala tvojo sobo. Poosebljena nedolžnost je prihitela na pomoč pokvarjenosti. I Z graeijozniin in elastičnim kora-| kom je šla pred menoj in jaz grešnik sem ji sledil. Polaščalo se me je nekaj strahu sličnega. A imeti sem hotel pisma. Začudil sem se, ko sem zagleda i svojo nedanjo sobo. Omamen vonj i i® dremal tam, kjer so se prej valile : fantastične forme cigaretnega dima. Pisalna miza je stala na starem prostoru. "Pro sim Dora, priUesi mi kozarec j vode!" Nekoliko nekavalirsko je bilo sicer — a namen posvečuje sredstva. Komaj so se zaprla vrata za njo, sem planil k irizi. Vedel sem za pre- j dal. Z mrzličnim razvnetjem sem ga ' odprl: nič — prazno . . . Dora se je vrnila z vodo. Ponudila mi je konfekt, kazala mi je album. govorila in smejala se je tako ljubko kot nekdaj. A jaz sem jo poslušal le na pol. -Pisma, ta vražja pisma mi niso dala miru. Jih je li našla? Skrila, ali sežgala? Bil sem po-polnonEla zbegan. Z izgovorom sem se odstranil. Na hodniku sem srečal svojo teto. Pri prvem pozdravu me je pogledala nekam pomenljivo in mi zapretila s prstom. "Pojdi z menoj!" je rekla in me porinila v svojo sobo, kjer je odprla predal in mi dala paket pisem. "Kaj pa to? Ti malopridnež!" Sveti Cuciknajp! bila so moja pi-srca in rešen sem .bil skrbi in muk. * 'Na srečo sem si dejala", je nadaljevala, * 'da se ne sme pustiti mladega, nepokvarjenega dekleta v sobo, kjer so stanovali prej možje tvojiiiv let, ne <$a M Se preje vse natančno preiskalo." Objel sem jo in ji povedal rae. Minul je teden od tega dogodka. ; Nekega jutra, ko sem ravno vstal, sem zapazil papir pri špranji vrat pri tleh porinjen v sobo. Rauov-den sem ga (potoval. Pismo! Odprem: "Ljubi moj Hugon — zakaj ne poveš tega mami?" Uganka. "Tega" — kaj vendar? Saj vendar nisem rekel ničesar, kaj naj torej ponovimi njeni materi. Čakal sem do obeda. Na pr»tu tje i sem srečal Doro. Hotel sem jo na-i govorit i — a rdeča kakor škrlat in j s povešeno glavo mi je dala v roko ■pismo šepeta je: "Tu imaš ivoje pismo in govori z mamo! *' "Moje pismo?" Hitel sf.m na vrt. Chela! Da bilo je moje pismo in — a zakaj mnogo besed? Glasilo se i je: "Sladka mana, cvet rezede — obožujeir' in ljubim te brez maj. Reci, da si moja in jaz bom blažen." Bilo je prvo pismo, ki sem ga pisal — nekdanji. Zdrknilo je za pre-- dal pisalne mize, padlo na la in ■ tam ga je našla Dora, meneč, Jn je ■ namenjeno njej. Zato t or? j: govori '< z mamo. In glej, govoril sem z njeno mamo ■ in sem poročil Doro ter jj obožujem in sem' najsrečnejši zakonski ■ mož na svetu." "Si pač ;hvaležen ljubavnim pismom?" sem dostavil. "Brezmejno, ker ona so izvor moje sreče . . . " — i j Alkoholizem v starem veko. Kako dolgo pozna človeštvo alkohol? Kako dolgo že opaja sladki strup ljudska srca in duše? Kedaj ga je I človek spoznal j Kedaj si je človek začel z alko-1 »'bolnim vrenjem prirejati boljše ali i slabše opojne pijače, na to je jedno- i stavno nemogoče odgovoriti. Tu ni poeetka, kakor tudi zgodovina nima početka. Najdavnejša poročila, kar jih danes pozna zgodovina, so se ohra- , nila v zgodovini Japana in Kane, j kjer srečamo že pred 4000 leti vino iz riža. In ni nezanimivo vedeti, da so že takrat japonski državniki podeljevali temu vinu vse ugodiiosti, samo j da ovrejo in omejijo uživanje kod in | kam bolj škodljivega opija, proti ka-, teremu se vlada še danes z vsemi rro- ! gočitrl sredstvi bori. T vino, ki se' je zvalo "suke", ni bilo močno, ker je bilo v njem največ 2% alkohola, torej povprečno man je, kakor v današnjem piva. Ko je tedanji kitajski i cesar Jute okusil to pijačo je zavpil: "Koliko zla ibode prinesla moji deželi! Naženite tega izumitelja Jz moje-] ga cesarstva in da se mi nikoli več ; i ne vrne!" Ali alkohol ni imel ni na [Japonsko ne na Kitajsko nikakega. I globljega učinka, kakor bomo to ka-1 i sne je videli pri rimfeki državi. Na Ki-: tajskem so pijan3čino smatrali celo i za neko sramoto, kar pa ljudi ni odvračalo od uživanja alkohola, ki je s J svojimi ailnimi množinami ubil in raz- i rahljal veliko solnčno cesarstvo, da j ga ostali svet danes skoro ne Čuti. O pijačah in pivskih Šegah nam pripovedujejo grški zgodovinarji He-rodot in Diodor. Njihova poročila segajo res da samo do 500. leta- pred Kristom, ali ko se je človeku posre- | čilo razvozlati hieroglifske znake, ■ smo segli v egiptovsko zgodovino mnogo dalje nazaj. Iz napisov na piramidah in papirosih se jasno razbira, da so Egipčani -že 1000 let pred Klistom iz ječmenovega slada znali prirejati neko opojno pijačo, slično našemu pivu. Danes vemo to iz hieroglifov mnogo bolj točno kakor iz He-! rodotovih spiso/, ki velijo: "Oni pijejo ječmeno vino, ker vinska trta pri njih ne uspeva." Da se ta pijača ni uživala preveč zmerno, se vidi iz j čednega opisa omenjenega pisatelja:! Oni sedijo v krogu in pijejo, a sluge j jim neprestano natakajo. Gospodinja j pa name med tem malo mumijo iz i gline in ko hoče goste pozvati, da pi- ^ j jejo, jimr jo pokaže, rekoč: Poglejte j tega siromaka, pa pijte in bodite ve- , seli, kajti ko umrete, bodete kakor je j on! — Seveda potem vsi trkajo, sel smejo in pijejo; naravno, dokler so živi, ker kasneje bode prepozno." Če čitamo ta pivski poziv, se nam zdi. i da Čujemo dijaško pesem: "Edite, bibite eollegiales, post multa saeieula pocttla nulla!" Ker Že govorimo o dijakih, treba vedeti, da je bil človek velno krvav pod kožo in da so že bili v starem Egiptu taki "lumpi" kakor danes in ravno take kreme kakor sedaj. Ni še davno tega, da je egiptolog dr. Lauth obelodanil hieroglifsko pismo v prevodu, ki ge je neki egiptovski "profesor" poslal svojemu di- ; jaku Pentauru: "'Pravijo mi, da zanemarjaš učenje, da si se udal pijači in da se klatiš od krčme do krčme. Vedi, da vsakdo, ki smrdi vedno po pivu, odbija od sebe vse dobre in poštene ljudi. Smrad po pivu odtujuj* in duga ti postaje zakrknjena, Vedi, da je pijanec ladja brez vesla, cerkev brez boja,- hiša brez kruJ^a.' Ti se dr-gn°£ pijan ob zidovih M- rjupbijas lesene plote, Ijurije jb pred te-jboi kakor ored Ir^fp Pati ni karoo Hjihsva priflaeiost je brezmejna. Čiisti turški tobak, kterega se rabi pri izdelovanju je tak, da se te cigarete vsakomur priljubijo. Iz tega tobaka se izdelujejo le najboljše in najdražje cigarete, kterih si ne more vsakdo privoščiti. Vse to smo pa spremenili in sedaj se je med našimi kadilci našlo mnogo kritikov, kteri nad vse hvalijo Turkey Red O^^te® ........Le našemu velikanskemu nakupu iS—tobaka— ki je bil lookrat večji od ^— IB^^BH^fiWH vsakega druzega nakupa — se je za- ff Illy|y|3»vlJH hvaliti, da zamoremo dajati te vrste ■ I iWXEYftO)/SO / M B cigaret deset komadov za deset m I 19 centov. ml ^^fSc^t ^^K^SBI B0*ate' ,8P° dl$el!l iB lahke' f fr^g^yj, i ^^H^Qfe^ n^^^H H Izbran turški tobak in krasen duh >e r ^ I ■ ^jfJIMl lasten TURKEY RED cigaretam —iz /^-Tffigf""" ——^J^-^M KCJHI kterih je vse, kar je slabo, odstranjeno. H^Hyfl^^^^HH Njih vonj in okus mora zadovoljiti ^—' 9H|HflHHHpHHH vsakega kadilca. Tudi predsednik Zjc- ^ I^SllUUUflall din jen i h držav ne more kaditi boljših ci- ^^^^g^^g^jaa^ 11 garet, kakor jih zamorete kaditi Vi, ako ......Xy kupite Turkey Bed Cigarete. lOc. za 10 Pri vseh prodajakih cigar. Kupite danes jedno škatlfo. Poskusite jedno in prepričajte se. S. ANARGYROS, A Corporation, owned by tb« AMERICAN TOBACCO CO. i si se tako lepo navadil, psalmirati I znaš dobro, tudi prosto peti te člo-!vek rad posluša, a sedaj si postal ne-! pridiprav, vse ti je krčma in ženska. Osiris se naj te usmili! Xe čudim se. da so te pri pivu zmešale ženske, ki te obdajajo iu motijo. Z njimti se vse ' preveč igraš in to boš občutil pozne-'je. ko ti kosti ostarijo. Z oljem si se mazilil, da si lepši in krog vrata nosiš venec; toda ta te ne bo rešil pred krevajočimi nogami in zvod?nelo gla-Ivo. — Ta list govori najočitnejše, da j se je v Egiptu mnogo pilo in "him-;palo". Zato pa navajajo na nekem I papirju pijanstvo med 42. najglavnej-! širni egiptovskimi grehi. A da je kljub vitkim pojavom v egiptovskem' sli-[karstvu in kiparstvu bilo vsled u>-žitka piva v Egiptu mnogo debeluhov jsvedoei izrek na papirosu. ki so ga našli leta 1847 v The-bi: "Gorje ti, brat, ako služiš samo trebu'hai in ga i tako zalivaš, da si t-eli dan v omotici. I Debeli trebuh bode zavladal nad tvo-j jo hišo!" i Egipt je torej že bil v oni dobi tako visoko "kulturen". Ni torej čudno, da najdemo v grških bajkah na vsak j korak sledove te kulture in tudi v po-teziji; vse je prevzeto od Egipčanov, i zlasti karakteristike pijancev. Koli-jkokrat se Homer spominja gostij v j Ilijadi in Odiseji! Koliko je v teh u-jžitkih rafinerije! Človek se mora samo spomniti, kako pripravlja lepa čarovnica Kirka Odisejevim junakom pijačo iz vina, moke, sira in strdi in kako oni vsled tega pozabijo celo na i— domovino. Isto pitje pripravi v i Ilijadi tudi lepa Hekameda v glaso-vitem Neslo rje vem vrču, ki ga more samo ona dvigniti, a drugi le z velikim naporom, ker je silno težek. Dobri Grki so seveda zmirom storili "kravji požirek". če se jim je posrečilo prinesti vrč na ustnice. Po o-pisu in slikah teh "čaš", se je prej sklepalo, da je njihovo vino bilo gotovo kaka pivu podobna pijača, da so gd mogli toliko popiti. No danes je dognano, da je bilo to zelo močno j črno vino iz srrirnske okolice, j Grkom pa niti ni bilo treba piti ! piva. ker vinska trta je tako izborno ! uspevala v njihovi deželi, da je lah-j ko vsakdo pil kolikor je hotel. Bili so I tako močni pivci, da bi se najbolj jžpjen Slovenec iz vinorodnega kraja j z njimi teško meril. Oni so vino pili i sam mešano z vodo in velika ne-I zmernost je bila, če je kdo pil samo ; vino. Vino je bilo posvečeno bogu Di-onyzu in s proevetom in večnim bla-| gostalijem Grčije je rastel tudi ugled tega boga in njegovega spremstva. Brezbroj skulptnr na čast temu božanstvu nam. svedoči o nekdanjem o-gromnem blagostanju pozneje propa-le in nesrečne Grške. V delih grških pisateljev se malo govori o kakoršnih-koli posledicah alkoholizma, a brzi njen propad pada baš v dobo, ko je uživanje naravnost prispelo do vrhunca. Genijalni ali neznačajni Alcibijad i nam najbolje karakterizira ljudi, ki so vladali na Grškem takrat, ko je ono, v pol. oziru zginilo z zemlje. Dasi so vesti zelo netočne, vendar nahajamo tu in tam kako poročilo, ki jasno priča o pogubnem uplivu alkohola. Aristotel veli, da se pije na Grškem tako močno vino, da se mno-gi'm: t reso roke in noge, da nekoji izgubijo celo vid, da ss pokvečijg ju znorijo. Siromak nikoli ni maslil, da me" bodo ti jšlminiivi pojavi kedaj i- ;ze. Diogen je pa zopet povedal nekemu mladeniču ne baš laskavo: "Ti, ipri tvojem spočetju je bil oče gotovo •pijan!" ■Kasneje v rimski dobi so bile A-hene znane kot kulturno srediSče in iz celega rimskega cesarstva so hi-. teli mladeniči tja da se uč-ij filozofije fDijaki raznih rimskih dežel so tam-!ustanovili svoje klube, kakor še dandanes, in vsako tako društvo si je na-;jelo posebnega profesorja. Da pa ne ^ostane profesor potem, ko dovršijo J starejši, brez dijakov, so se vršili vsake pomladi, ko so dospele rimske ladje iz vsefa krajev, pravcati lovi na '"bruce", pri katerih so se pristaši i posameznih klubov včasih grozno ali "častno" tepli za "akademski naraščaj". Kako daleč je sexal ta tero-irizem, najbolje svedoči slučaj Liba-jnija. Prišel je v Atene, da posluša go-jvorništvo pri Astodemu, kateTega so [mu priporočali v Antiohiji. Ali ko je i prišel v Atene, so ga pograbili člani ! kluba filozofov in so ga vlekli v svo-; je društvo. Drugo noe. so ga pa po hu-;di pijači prijeli Arabci, ga zaprli v j so d in ga iz njega kot predsednika ;kluba izpustili še le. ko je prisegel, ida bode pri Diofantu študiral mate-jmatiko. Seveda so tudi stari dijaki j imeli svoje redne pivske večere. In [ravno ta Libanij toži v nekem pismu, j da je moral prirediti večer za večerom pitje, radi česar se je tako za-idolžil, da mora še sedaj plačevati na posojilo 30% obresti. Tudi Platonov i Symposion nam priča, kako so na Gr-; škem radi pili in pijancevali. Pri Rimljanih, s katerimi je pro-paj stari vek, niso poznali, z Grki vred, 'druge alkoholne pijače kakor vino. V najstarejših časih so vino sicer v Rimu poznali, ali ljudje so se ga ekako bali, ženam je pa velo zakon ■prepovedoval okusiti kapljico vina. Vsak moški je imel pravico vsako Ižensko v hiši povohati, ali ne diši po i vinu. Kio je neki Metel radi tega j svojo ženo urbil, ga niso samo opro-• stili ampak še pohvalili. Ali ta trez-j nost je začela kmalu izginjati in ea 'časa cesarjev je bil Rim* tako pijan, [kakor prej trezen. Odkar je po rim-i skih ulicah zaoril klic "panem et jcircenses" je šla rims»ka država v | svoji, neizmernosti navzdol, j Da presodimo, kaj je bil ta "pa-inis" (kruh), moramo spomniti na Cezarjev triumf. ki je pogostil rimski narod pri 22.000 mizah, na katerih vsako je dal postaviti sod vina in sicer najboljšega falernčana. — Lukul je imel še večjo klet in'.je ljudstvu nekoč poklonil 100.000 sodčkov. Posledica tega je baje bila, da je bil tisti dan ves Rim pijan. Tudi genijalni Antonij, ki ga je omrežila Kle-|opatra, j? bil velikanski pijanec in : še zadnji dan pred smrtjo se ga je j nalival, da je bil ves trd. Ali še le ! po Avgustu je prišla zlata doba razuzdanosti in pijanstva. Cesar za ce-jsarjem je dan za dnem plaval v vinu lin nezmernosti. "Že na tešče je začelo vse piti", piše nekdo, "da je bil opoldne ves Rim pijan, da se do večera prespi in potem zopet napije". Domicij Klavdij Neron je bil cesar in pretepač. On se je napil, potem se je pa oblekel Čisto navadno in je s svojimi gosti rogovilil po celem Rimu, da se s kom stepe. Večkrat so ga vsega plavega in progastega pri-jnesli z "nočnih sprehodov" v njego-jvo palačo. Potem 'seveda ni čudno, 'da je cesarstvo talco propadalo. V večnem pijanstvu ni bilo nič več sra-j motno in nepošteno, ker so prednja-čili sami cesarji. Rimska država je | propala in z njo rimski narod, ki sa i,je napol utopil v vinu*. Alkoholizem je dandanes se hujša nevarnost, zlasti za mal narod. Ml , Slovenci smo na mesrtu, da nas sti-jskata neovirauo dva tnoezra naroda, jlstina je, da nas izpodriva njihov ka-■ pital in na> izsesava njiherva živa si-lla. Ali najhujši nasprotnik je med J nami. To je peklenski alkohol. Okužil ! je cele rodove Indijancev, Iti bodo I kmalu izumrli, oslabil in pomehkužil j,je žilavi črni narod, kjer in koder je } le mogel in kulturno človeštvo je pokvaril. Tudi nain Slovencem preti degenera«ija vsled alkohola in če bode ta postal tipičen pojav, ptem bo po nas. Nesmisel je abstinenca, ker | je vdbce neizvedljiva, ali zmerno mo-' ramo priporočati in zagovarjati vsi. Pri tem pa mora biti. vsakdo t\pdi I svoj lastni aposfol. Proč s pijan-jstovm. Kdor je pijanec, no mre biti i pravi narodnjak! KRETAHJZS PARJIIKOV. , POTSDAM ; j odpluje 3. maja v Rotterdam. KEONPRINZ "WTLHELM . j odpluje 3. maja v Bremen. PRESIDENT GRANT I odpluje 4. maja v Hamburg. OCEANIA odpluje 4. maja v Trst f w ADRIATIC I odpluje 4. aja v Southampton. LA LORRAINE i odpluje 5. maja v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 5. maja v Hamburg. PHILADELPHIA odpluje 7. maja v Southampton. FINLAND odpluje 7. maja v Antwerpen. KAISER WILHELM n. odpluje 10. maja v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 10. maja v Rotterdam. TEUTONIC odpluje 11. maja v Southampton. LA SAVOIE odpluje dne 12. maja. , BREMEN r ; ? 4 odpluje dne 12. maja. BALTIC Ff odpluje dne 14. maja. ! \ VADERLAND ^ odpluje dne 14. maja. ST. LOUIS odpluje dne 14. maja. » NAZNANILO. Gospodom tajnikom raznih pod p. društev. — Vsled želje in potrebe la-delali smo ravnokar jako primerno knjigo za posamezne društvene postaje, kojo lahko rabijo tajniki ali . blagajniki. Kpjiga je sestavljena ia ' posamezniLi pot, vsaka pota ima vse potrebne rubrike za člana in Slanico ter se uporablja lahko ena stran s« i dobo treh let. Rubrike so tako prak-: tičuo sestavljene, da se naredi lahko | koncem leta natančen akupen ali križni račun o vplačanih doneskih in sicer sa člana ali njegovo soprogo. Naroča se lahko vsako poljubno vilo listov po 25, 50 ali vefc skupaj. Ti listi eo perforirani in stavije*i polnoma nov z Iravuiški na- i pis, in je vpraša!, ko mu je odprla' mlada, lepa dama, če ne bi bil gospod I doktor tako dober in mu podaril par j obrabljenih hlač. "Gotovo bi bil gospod doktor tako dober," je menila mlada, lopa dama, a ne verjamem, da bi vam kaj koristile." "E, zakaj pa ne?" je vprašal tramp. "Ker som doktor jaz sama^' je smehljaje rekla dama ter mu zaprla vrata pred nosom. * * * Will iam je prišel z vseučilišča.! Oblečen je bil v jako elegantno obleko, nosil je svilene no^avioe in rjave j čevlje s širokimi robovi, lepo izrezan, j s cvetlicami posejan telovnik in vi- j lirajočo ovratnico. Ko je stopil v so- j bo, v kateri je bil njegov oče, je ta ! nekaj Časa motril svojega sina in končno jezno rekel: "William, tako izgledaš, kakor kak prismuknjen tepec." Nekaj minut zatem j? prišel major, ki je stanoval v sosedni hiši, in mladega 'noža prisrčno pozdravil. "William," je rekel vidno razve-seljen, "natanko tako izgledaš, kakor je izgledal tvoj oče pred 25 Isti, ko je prišel z vseučilišča." "Da," je odgovoril William smehljaje, "oče mi je pravkar isto rekel." i Nekemu politiku v Wasliinsrtonu se ! ni »ljubilo v restavrantn študirati jedilnega lista, kterega mu jo natakar prkie*3l, ^ozu je takoj dal napitni- a in tako je potem vsakokrat ............. ____• » » » .» jest. oK je natakarju po nekoliko tednih rekel, da se hoče odpeljati domov. mu je ta obžalujoče odgovoril: "Ne pozabite, kadar zopet pridet?, j povprašati po Tomu. In priporočite me svojim prijateljem, ki tudi ne j znajo čitati." ♦ * * "Tommy", je rekel oče. " vedno si tako sam; zakaj se pa ne igraš z malim Johnnyem in malo Gertie? To so vendar jako uljudni otroci." "Ah, kaj ti." je rekel Tommy za-ničljivo, "saj sta za celo leto mlajša kakor jaz. S tema se nočem igrati." j( "Tako? In zakaj se no*oš več igrati z Jack Stecrom in Willie llalo- W0BC?" "Vidiš, oče, tadva sta pa za loto stare ja od mene, in t»ta tako nevlu-dna, da me ne pustita se z njima i-grati." Pomladno jutro. Jutranja zarja naju je srečala na U parobku gozda, odkoder sva videla i > v dolini budeče se mesto, čula lirušč i -zgodnih obrtnikov in pridnih ljudi, j: Najine oc"-i so bile vlažne od jutranje >' rose in šiloma sva si domišljala, da i jočeva nad izgubljeno nočjo, ki je bi- 1 la za nama v vsej grozoti nočnih blo- | < denj po tr-mnem gozdu, kamor naju 1 je gnalo hrepenenje pričaka van ja; tistega viharnega pričakovanja, da se pred nama odpre nov svet, novo življenje, -ki naju povzdigne nad Botra in prirodo. Gledala sva jutranjo eoro in prišla do spoznanja, da j? najino hrepenenje bila lepota. Videla sva le-poto v jutranji zarji in sva ' menila, da je vse, kar se še-le poraja, lepo. Beli dan in sladka misel, človeško dete in solnčni žarek, ki se tr- j ua od zlate oble tam na vzhodu, rde-černi in trepetajočem v krasoti pomladnega jutra. ' In bila sva mirna, in bila sva dobra kot dva jagnjeta z nedolžnimi očmi. Na prhlem hrastovem štoru sva se objela in si videla v očeh prija-teljstivo, ki ne \ aro. krog naju so se ' budile ptice: zažvižgal je črni, žolto-kljuni kos nekje v goščavi, kričavi I vrabec je nedaleč od naju ukradel suho bilko in zletel z tranajočo sami- ( .•o v nedogled. Zapozneli slavček se 1 je oglašal s svojim poslednjim, umi- I rajočim spevom, bolno in Iwulo, da S bi upijanil žalosti mehko src?. In S Jovo, moj pobratim, je prisluškoval. £ sloneč na mojih prsih, slavčev spev f mu je odprl staro rano in ob jutranji S zarji je izpregovorilo njegovo srce. 1 Njegova ljuba, ki nosi gosposko ime, ga ne mara več, nikoli ga ni marala. Njegova lepa duša se je opijanila ljubezni in dihteeih pomladnih j rož, njegovo srce jo je iskalo in ju našlo pod košato lipo, kjer je samo- ^ vala lepa in gizdava Ela. In od tistega trenotka je blodil s povešeno f ?lavo krog njenega doma, prepeval ^ ji s svojim krasnim glasom otožne < podoknree. A nikdar se ni odprlo o-kno. nikdar so ni pokazala bela roka. ^ Prva kaplja strupa je kanila v raz- i uzdano kupo mladostnega nektarja, i Zamislil se je bil in misli so pa u- i ^ stavile — Ka,] praviš, zakaj sem se u-stavil ? — Glej, kako gasne danica! ,, — In doli na Posavju se lovijo pr- i vi solnčni žarki ... Pa zakaj sem j se ustavil? — In cvetke krog naju odpirajo j svoje kelihe, jutranja zora izginja . . j — Ela me ni ljubila; "kazen za moj irreh . . Ne vprašaš, kako sem gre- ( šil ? . . . Poslušaj! Razgrnil je v spominu svoja otroška leta, ko je razposajeno tekal po ulicah in preganjal pasje potepuhe. Črnemu mucku je ranil nogo. da je dolgo šepal po treh in se izogibal ljudi. Vsi vrabci njegove četrti so se ' bali gumijeve prače, s katero je streljal kot stari asirski vojšeaki. — Zaman se je namakala zanj prožna bre-zovka. mamice ni poslušal in šibe se ni "bal. Desete spomladi se je podal ' zgodaj zjutraj v gozd, kjer je vse pre pevalo, zelenelo, cvetelo. Iz nizkega ' gostega grma je zaslišal slavca, ki je sedel na šibki vejici. Legel je na zemljo in s? oprezno priplazil do grma. Še nikoli ni slišal takega žgo-lenja. Slavček je nagnil glavico in s pol odprtimi očmi zrl v košček modrega neba. Zasmilil se mu je žgole-či slavček, ali skušnjava je bila prevelika; tak blizai in taka priložnost. Napel je pračo in kamenček je za-brnel, slavček je omahnil in z obupnimi ei ci padel na tla. / Takrat sem se prestrašil in preble-del. ker sem napravil veliki zločin. Slavec ni. bil mrtev; kamen mu je raztrgal prsi. Zdi se mi, da sem videl, kak je utripalo njegovo srce. Ves žalosten in potrt sem ga odnesel doff:« in ga položil v perje. Skočil, sem v mesto in kupil balzama, da ga rešim smrti. Tri dni sem ga negoval in mu prinašal najrazličnejše hrane, toda ničesar ni liotel jesti in rana se ,ni zacelila. Tretjega dne popoldne so trepetale t^jtt&fcfe^ inklj an- ček je odpiral, kakor da hoče zapeti Polj uibovsi sem njegove žalostne oči kožušček s solzami, pa nič ni pomagalo. Umrl je proti večeru, ko je zahajalo solnce . . . Dolgo sem jokal za njim in ko sem zaspal, so rr.tc mučile hude sanje. Beli anirelj je stal poleg postelje in I mi je žugal s prstom. In ko je izginil beli angelj, je prišel črni mucek in so pihajoč stegal svoje kremplje jproti meni. Priletela je jata drobnih ptic ki so se zaganjale v moje čelo. Rdeča, topla kri mi je zalila obraz. Ničesar ni N4 zutop^ za Qedix^ dtxare j« Ma I"- Rwervni fond - - IC^^ OOO, - PRANK SAKSER CO., 83 CortUmdt Street, New Vorlc. I ■ k. aoo.ooo. *. ■ ■' Tjl Jugoslovanska f^^ Katol. Jednota. t —j t falrorpnr—"" dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. ' Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: , Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Cbieago, 111 Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠN1K, L. Box 383, Roek Springs Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28tb St.. Lorain, Obio. IVAN PRIMOŽIČ. H. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7th Str., Calumet, •diehigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Bard i ne, Pa. IVAN MERHAR, dragi porotnik, Bx 95, Ely, Miirn. STEFAN PAVLRŠIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. » ■■■■ -o Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.. Joliet, HI. . . —-o-- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. tMsamt**' KRANJSKE NOVICE. Deželnemu sodišču je dne 14. apr. izročila policija v Ljubljani že pre,!- j kaznovanega brezposelnega Glletnega | pisarja V. Merlaka, pristojnega v Ljubljano, ker je na sumu, je začetkom t. m. ukradel nekemu gostilničarju v Florjanski ulici rjuho, dvema tujcema, ki sta tam prenočevala, pa suknjiče. Merlak je 27. t. m. prišel iz j zapora, kjer je odsedel zaradi nepoštenosti 3mesečno kazen. Rudarska vest. — Nedavno se je i zopet začelo kopati svinčeno rudo v nekdanjem rudniku v Knapovžah pod sv. Katarino. Že v 15. in l(i. stoletju, ko še ni bila poznana vporeba 1 smodnika, so v Knapovžah delali podzqtr.el.jske, še zdaj ohranjene rove v trdem kremenskem peščeniku. Zakaj se je rudnik takrat opustil, ni znano. Ker je bil tedanji rudnik le malo pod potokom Ločnica, se ne : more misliti, da bi jih bila voda ovi- ' rala. V teh rovih se je našlo tudi ne i rflnogo bogate neskopane rude in orodja, iz česar se sklepa, da so bili luteranski rudarji v času protirefor-macije pregnani kakor na Tirolskem in Štajerskem tudi tukaj; s tem je bil rudnik zapufičen. Potem se je še ' večkrat delalo v tem rudniku, tako leta 1797. in 1840.; končno so se leta 1893. odpovedale vse rudarske pravice v Knapovžah. Zdaj je zopet iz-poslcval rudarski inženir Endlicher iz Ljubljane s posredovanjem inženirja GMaesenerja iz Medije pri Zagorju potrebni kapital, da se stari rudnik vnovič odpre. Nadjati se je, da bo delo imelo dobre vspehe in bodo potem belgijski kapitalisti dali tudi večje svote za moderno uredbo tega podjetja v večji meri. j Kaj pa to? Družba sv\ Cirila in Metoda je razpečala lani od 1. januarja do 31. marca 210.800 narod-nik kolkov, letos pa v isti dobi samo 114.000, torej 96.800 manj. Kaj pa to? — Umrla je dne 15. aprila v Ljubljani Katarina Bernot, rojena Kapel, v 73. letu. 25.000 kron za — eno samo pismo! Ljubljanski knezoškof je lahko ponosen. Prekosil je rekord najdražjih ameriških korespondentov. j Za eno samo drobno pisemce ar uj je nemška kranjska hranilnica j izplačala glasom njenega letnega' računskega zaključka 25.000 kron, s katerimi bo kupil nove orgije za šeklavško eerkev. Seveda — pisem-ee bilo je pisano neposredno po 20. septembru ter je imelo služiti za reklamo nemški hranilnici v tistem kritičnem času, ko je slovenski kmet pričel dvigati svoj denar in ga nalagati v slovenske zavode. In ker je potem po Škofovem ukazu njegov dični "Domoljub" še posebej priskočil na pomoč nemški šparkasi, je leta navrgla še GOOO kronie za frančiškansko cerkev na Viču. — Slavr idealnemu slovepskcmu rodoljubu Antonu Bonaventuri Jegliču! Donite, nove orgije šenklavske.... Napad. Dne 11. aprila je šel Frančišek Bohinjec, palovški posestnik, z volom čez gozd, ki se razprostira med Begunjami lesanskimi Palovčami in obema mošenjskima Otokoma, da je pomagal orati na sestrinem polju v Zirorn jrm Otoku. Kar p'-o? i preden j neznan možak s velikim kolom, zihte vajoč denarja. Km gre kmet orat. navadno ne noci denarja s seboj. TiHi ta ga ni, pa na mesto denarja ni a je hitro dal dve krepki z de&eliai koaeem '■! V fx ip ^jp^ ' - "V J it ■ Ji "i • ' : jbičevnika. da se je kar zvalil. Boječ i se, da ima napadalec kaj druščine, je : odvzemši kol urno z volom nadaljeval j pot. Ozrl se je pač večkrat nazaj in ! »pazil, da se napadalec počasi pobira. Pred nedavnom pa je na cesti med 1 Radovljico in Mošnjami Janez Ve-iter iz Otoka s tisočakom v žepu dobro tekel, da je močnemu napadniku ušel. — So ljudje, ki orožnikom ne dovolijo počitnic. Trubarjev spomenik. V Laterma- j novem drevoredu v Ljubljani so zopet j začeli z deli za Trubarjev spomenik 1 in pokazalo se je, da so pred dvemi j leti položili temelj preblizu ceste. Tre-■ ha ga je prestaviti precej v park. To je bilo predlansko leto seveda precej | nepremišljeno delano, kajti sedaj je I zopet naraslo nekaj nepotrebnih stroškov. — Hofrichter H. na Kranjskem. Neka j gospa II. v Logatcu je baje prejela i pismo, ki jej ga piše neki dr. L. dogo- ' vorno z njenim zdravnikom dr. G. in jej svetuje, da naj porabi priložene krogljice, ki jej bodo gotovo pomaga- j le. Gospe j se je edelo pismo sumljivo in res je takoj zvedela, da je pismo krivotvorjeno in krogljice strupene. Upati je, da dobijo zločinca kmalu. Nenadna smrt 131etnega dečka. 131et ni Albin Marinko, sin posestnika 1 v 'Spodnji Šiški in učenec V. razreda ; ljudske šole, je sedel včeraj popoldne ! v 'šoli pri pouku. Ker mu je bilo slabo ' in se mu je dovolilo, je odšel iz šole' domov. Na domačem dvorišču pa se je zgrudil na tla, ne da bi se kaj premaknil. Slučajno navzoča mati ^a je dvignila in nesla v stanovanje, kjer je pa po nekoliko minutah umrl. Poklicani zdravnik je dognal, da ga je zadela kap. PRIMORSKE NOVICE. Konec pijanca. Neki 53Ietm regni-, colo Angelo Baruso iz Benetk, i stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni i. pri Trstu, je sedel nedavno pijan ; na nekem vozu, ki je vozil iz Skednja proti Zavijam. Pred neko gostilno je pa padel vznak in obležal mrtev. Zadela ga je vsled preveliko zavžite pijače kap. Rabrjaten mož. ki strelja. — 401etni Lovro Sancin iz Skednja pri Trstu ?e je nedavno popoldne spri s svojo ženo 'zato, ker sta različnega mnenja, | kako vzgojiti njiju hčer, 131etno1 Maksmilijano Ker je Sancin zelo nagle jeze, in ker je hotel na vsak j način ženi dokazati, da ima on prav. , je ustrelil z revolverjem v zrak, da bi jo ostrašil. Žena je pričela kričati i na pomoč, nakar so prihiteli nekateri I domačini, proti katerim je zbesnoli i mož dvakrat ustrelil, ne da bi bil ki sreči koga zadel. Sancina so zaprli. Radi znane tatvine na državnem kolodvoru sta bila klicana pred sodnijo [ 1281et ni Emilio Domini in 301etni Ka- ! jrol Bock. Dne 18. jan. letos j? bila | izginila vreča kave, druge dneve neke ! drage reči. Deloma sta priznala kriv- j do. Obsojena sta Domini na 3 mesece, ■ lioek pa na 2 moseca težke ječe. Ranjen je bil 181etni Josip Golob iz j Šmarij v prsi in na obraz z nožem, i Baje so ga napadli neki nciznanci, ko j se je vračal domov. Radi dobljenih ran je prišel v goriško bolnico. V Italiji v Vidmu sta dobila neki j Ivan Šmajdek iz Zagreba in neki Ku-disko 18Ietnega Ot. Grabenwarterja iz Gradca. Brez dela in denarja so se klatili okoli. Le Kudisko je imel uro, vredno 18 K. — Priberaeili so si denarja ter pili, na to sta Šmajdek in { Grabemvarter okradla Kudisko, ki jih j i je pozneje naznanil policiji v Gorici, j j ko so prišli v Avstrijo. Šmajdek, ki j ie bil že kaznovan, je dobil 7 mesecev ?^,-Grabeh"Trartrarpit -14r-dni 'zapora. ŠTAJERSKE KOVICE, Nesreča. V ponedeljek, 11. april? ;e je -smrtno ponesrečil Janez Breznik cmečki sin v Razvanju. Vozil je opeko \z Rač, padel je z voza poti kolesa in fežak voz je šel preko njega. Nezavestnega so prepeljali domov, kjer je • nekaj trenutkih umrl. Celjska nemška hranilnica vedno '^olj nazaduje. Da prikrije javnosti svoje pravo denarno stanje, je 'iranilnica opustila objavljanje mesečnih izkazov. V preteklem letu se je v Celjski nemški hranilnici dvig-nlo 585.906 K več nego se je vložilo. Nazadovanje s? opazi tuli pri liipo-e.karnili posojilih. Dočim so znašala '.aprošena posojila v letu 1908 še 1.349.450 K, so znašala ista v preteklem letu samo 565.400 K. Celjska lemška šparkasa postopa tako, da -o jo začeli Slovenci v zadnjih letih zapuščati. Ustrelil se je v Gradcu Viktor Bed-nareič, pešec pri domobr. polku št. 3. Neki korporal ga je po krivem naznanil, da je hujskal nekega tovariša k upornosti; Bednarčie je moral k ra-portu, kjer ga je stotnik silno otfcštel. To je vojaka tako vžalilo, da se je ustrelil. Iz Središča. Tukajšnjemu posestniku Antonu Plcpek-u je ukradel že večkrat prelkaznovani J. lvorpar iz Cvetkovec iz dvorišča kolo. Ormoški orožnik Cizar je dobil tata pri Veliki Nedelji in je spravil posestniku kolo nazaj. Smrt vsled pijanosti. Pri gostilničarju KarbaŠu v Zg. Radgoni je padel hlapec Anton Reiter v pijanosti čez neke stopnjiec na dvorišče, tako da je nezavesten obležal in če tisto noč umrl. Izpred sodišča. (Maribor.) Pred okrožnim sodiščem bil je 12. aprila obsojen nemški igralec J. Steiner iz Dolnje Avstrije zaradi tatvine na en ime-sec zapora. Plačevali so ga pri nemškem gledišču tako slabo, da je moral krasti začeti. Kakšen hrup bi zagnala umazana nemška časnikarska trobila, če bi kakšen slovenski igralec kaj pogrešil. A zdaj molče ko zid. BALKANSKE NOVICE. Pomiloščenje črnogorskih političnih kaznjencev. Belgrad, 15. apr. "Štam-pi" javljajo s Cctnija, da bo knez Nikola ob priliki svojega jubileja pomi-lostil vse politične zločince, tudi tiste, ki so bili obsojeni in eontumatia. Potovanje srbskega prestolonaslednika. Belgrad, 15. apr. Po informacijah na merodajnem mestu sta car Nikolaj in sultan Mohamed povabila prestolonaslednika Aleksandra, naj jih eintpreje obišče. Kraljevič se odzove temu vabilu in že te dni bo vlada razpravljala o programu kraljeviče v ejra potovanja. Poljaki v Bosni — V letih 1900 do 1903 se je v Bosni naselilo več poljskih kmetov, katerim je bosanska vlada dala v obdelovanje nekaj hektarjev erarnih zemljišč. Teh poljskih naseljenikov je okrog 5000 in stanujejo v občinah Martinac, Rako-vac, Dubrava in Devetina. Za te našel jenike se je jela sedaj zanimati pSljska šolska družba*. Ustanovila jim je petero ljudskih knjižic, v kratkem pa pošlje na lica mesta svojega odposlanca, da se informira, ako bi ne kazalo za poljske naseljenike ustanoviti poljsko ljudsko šolo. Bolgarski državni dolgovi. — Ko je bila v Bolgarski na krmilu Stambulovska stranka, je najela posojilo v skupnem znesku 371 milijonov levov, rusofili so napravili dol-pfa 10G milijonov, demokratska stranka pa 182 milijonov. Edina stranka, ki je v času svojega vladanja ni najela nobenega posojila, je tako-zvana narodna stranka, na katere čelu stojita Gcšov in vsetrčiliški profesor S. S. Bobčev, duša letošnjih slovanski prireditev v Sofiji in slovanskega gibanja na Bolgarskem sploh. Medved kotniku. Poslednji izliv pesniške duše pokojnega župnika in pesnika Antona Medveda je bil tudi zadnji pozdrav velikemu dobrotniku naroda slovenskega, Karolu Kotniku. Vest o kraljevskem daru pokojnega Kotnika naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda je pokojnega pesnika Medveda ganila v dušo. Pisal je prijatelju — kakor dozuajemo iz "Slovenskega Branika" — med drugim: "Težko je dati kipečim čutstvom krepkega izraza v malo verzih. Doslej nam tuje mecenstvo je začelo kliti z bujnimi poganjki, jasneje lahko gledamo v bodočnost." In tem besedam je priložil pokojni Medved še nastopne verze, ki mu jih je porodila blagoslovljena pesniška duša že na smrtni postelji: Vso dušo nam je tvoj bogati dar prešinil, kakor solnca zlati žar, Bog plačaj Ti ljubezen, blagi Kotnik! ; Teptane domovine zvesti sin, j slovenske šole veliki dobrotnik, ■ ;„ - ■ ■ r ' ir'iiiii^'fiiiMlllfaMr * . Tako je proslavil pokojni pesnik! hi' sveCwrttr "Ant*6"h Mfedved velikomr^ j- ni čin pokojnega Kotnika in s tem zrekel naši družbi sv. Cirila in Metoda najvišje priznanje. Kaj so nasproti temu izlivu ljubavi velike ple-nenite pesniške duše tisti grdi iz-lruld strasti nizkotnih duš?! To je v resnici grandijozen pre-'rešljiv prizor: pesnik po milosti bo-'.ji in duhovnik, ki mu še v zdihljajil: vsplamteva rodoljubno srce, da si : dviga s smrtne postelje v obrambo | .elike slovenske ustanove, ki bi jo 'loteli istokrvni sovražniki uničiti v j imenu —■ vere!!! POZOR, ROJAKI 1 Kadar vam poteče zavarovalnin* i ua vašej hiši ali posestvu, obrnite v t ■la Franka G-ouže, edinega slovenske j •*a zanesljivega zavarovalnega agenta j v Chisholmu, Minn., in okolieL Za-rtopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam tu-di denar v staro domovino varno is , zanesljivo po Frank Sakserju in ia-delujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoža Frank Gkrašs, urad nad Bartolovo prodajalno, Chisholm, Minn. _ t , NAZNANILO IN ZAHVALA. Tnžnim srcem naznanjamo sorodni-; ikoni in prijateljem širom Amerike. ; kakor tudi onim onstran oceana, daj je naša ljuba mati. oziroma soproga URŠULA FERLIČ dne 31. marca t. 1. ob 3. uri popoldan za vedno v Gospodu zaspala. Pokoj-jnica je bila stara 60 let, doma iz Trate pri Gorenji vasi nad Skofjo Loko. Priporočamo jo v blag spomin. Počiva naj v miru in večna luč naj ji sveti. Objednem se na tem mestu najsrč-neje zahvaljujemo vsem rojakom in rojakinjam, ki so nas za časa bolezni in smrti naše predrage matere, oziroma soproge, obiskali in tolažili: dalje tudi vsem društvom, ki so po-kojuico z društveno zastavo k večns-mu počitku spremili. Vsem skupa, nepozabna hvala. . Cumberland, Wyo., 25. apr. 1910. Žalujoči ostali: Tomaž Ferlič, žalujoči mož. Jakob Ferlič, žalujoči sin. Ivana Fearoane, žalujoča hčer Marija Eusar, žalujoča hčer. Ivana Fearoane, žalujoča hčer v starem kraju. ........"""""'......1 Kje jef Tukaj nas je pet bratov in ! iščemo šestega svojega brata JA- \ KOBA NOVAK. Doma je iz Prim čevasi štev. 6, obČiua Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v . Salida. Colo., in sedaj ne znam* nič. kje se nahaja. Kdor izmed, rojakov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadvillet Colo. (14-4—14-7) Zdravilne knjige t po celem svetu slo-večega M»gr. Seb. Kneir.pa, in vsa v istih opisana zdravila iz stirega kraja,; kakor tavžent rože, i žajbelj. krCna trava, lapuh, lipovi in be*- j govi cvet, pelin, br - j njevo olje itd ima- i mo vedno v zalogi. Pišite po cenik na: AL. AUSENIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. I Ne pozabite, da edino ju £gen> BRIN JE VL C is importiranega bri n ja. BRINJEVEC zaboj od 12 stekle jnie (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpoii-ljam. DROŽKIK, galona $2.75. Razpošiljam ▼ sodih od 4% do 10 ali 60 I galon. , TROPIN JE VEC, salona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor droinik | CONCORD DOMAČE VIKO, galo | na 50^; r sodih od 50 gal. j CATAWBA DOMAČE VINO, g« Iona 754; v sodih po 50 gal. j Priložite naročila tudi denar. JOHN KRACKE&, I EUCLID* OHIO. B SO.OOO knjiži: ZASTONJ MOŽEM. J Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku,! Ako trpite na kterikoli tajni mo§ki boJezni, želimo, da tak^j pipete po to ču-l«-£nol knjiiico. V lahko razumljivem je/ikn vam ta knjižita pove, kako m; na domu len e-h Ijito zdravi sifilis ali zaatrupijenje kr%-i, iivotna s-labo.-t, /.^nba spo'ne kreposti, revn a-H tizein kostobul, organske bolezni, že!o«lc»", jetra in bolezr.i na ohi»tili in v mehurju. I Vseni tirtiin, kteri so ^e Že nasitili in naveličali večnega plarevanja brez vsakega vppeh.1, 9 je ta bre:p!i£na knjižica vredna ftotine dofarjev. Ona »m tudi pove, zakaj da trpite IaH kako lah*n piidete do trdnega zdravja. Tisoče moi je ra«lobi!o perfeklno zdr»vje, te-H lesno moč in poživijenj" potom te dragocene knjižit e, ki je zalocn ziihnosti in VrebujeH .stvari, ktere hi moral človek znati. Zapomnit« ts knjižit a tc dobi popotnaatfl -iii^r^v-^wjw.Ttyj.^ ir»nnimilS zastonj. Mi plačamo tndi poštnino. 1/pomito odrt /ek fptdaj in jo^liie nnui -ja št 9 na kar vam mi pošljemo našo knjižii-o v vašem materinem jeziku pcpolnoina zastonj.9 rOŠLJITE nam ta odeezek danes. Dr. -TOS/LTSTSR & CO., Ana. 702 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, I'd. Gospadje: Zanima me ponudba, a katero nudite S'a5o knjižico brez plač no, in prosim, da mi jo poSljete takoj. Ime.....................................................................................:9 MiHHiaBMB^MaB^BfatJW^jMBMMiMi^ i Vi »i ^ SLOVENCI IN SLOVENKE, NA-ROČAJTE SE NA "GLAS NARO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK! POZOR ROJAKI! OPndcl^m č^su ee moškim in'icnskim krasni brki popolnoma zrastejo. Reumatize a v rokah r.<>Rah in križita1! v S dneh popolnom ozdranim, karjaotesa bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo. Da ie to resnica jainvim z $Š0u. Pišite uo cenik katex-exa pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, 3 Box [69. CLEVELAND. O. theTackawanna.| Najpripravnejša železnica za potnike [ namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premo»ove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vo*i vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom in zapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisam ir. jagozapadom, dne\-ni promet; Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. Nadaljne informacije giede vož-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd., se dobe pri lokalnih agentih aH pa pri figggjjjjB Rsorge A. C IIer, j ymwmiM^ glavni potniški agent ^i^iSmBB 90 West str«et. i ' New York. 1 >» im> >4|«i • p amia. i in«Ann WKBnnV SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARcfl >Al€\JVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI Sippič lneiele Treasallastlgol [Francoska parobrodria družba^ Direktna črta do Havre, Psriza, Švice li c^ostn i« Ljur^anti Poštni parnilc no. "La Provence" na dva vijaka.................1 i.l- l - O o«-«« Lončkih m«9 *'La Savoic" *• " ..................li.JHr) •• ' tmo •« £'I-a Lorraine" ' 1 ** ................................•_*"> »infj ^ ** 1 "I4 Touirii.e" " " ,....*.............iot-'tJ •* " "Li liretagne"............................. ... ft'•"> " '.< Co i:a yso moč skuhali iznajti krep?i!o življenje. Ker ne smemo * ^ misliti, da bomo vedno živeli, a življenje j a lahko podaljfi imo— ie resnica. Vsi zdi i v [31 niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrnna ] retvarja. Kakor hitro je kateri teli pre bavnih organov v nereda, trpi celo telo. Ako ta bolni orpan hitro oydra'vino ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,. organov, in to je dobroznano _ ___H JOSEPH TBINEB'8 ^ipa * m Trmerjevo j zdravilno grenko m vino. 1 •taisrcRco - -'—-' ! ~ m To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega mdečega vina In importiraLib grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolntno varno za van k, še tako ne zrn fefc želodec. Še zdravim gaje priporočati, eno čaSico ali dve o priliki, da *epreba\iu organi olirauijo v dobrem stanju. , 1 To je čudežno zdravilo ojstri okus, krepca živce, čisti kri, cedi obraz r. o barvo, pomnoži pezum, odstrani neprebavnost, ! % conese mirno (panj . gr| daljša živijenje. Raje lahko cela dra ina, od najstareje.&ra do otroku v zibelki. To *e ne icore trditi Go™ o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamf-i po vladi Zdrnž. držav. — Ser. No. 34G. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka. Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku. I JOS. TRINE R § H 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL S SJ « Ne pozabite pokositi Trlnerieve Hrvaške Importirare Sli toy Ire in Slovenskega Brin jevca, vse domačega Izdelka. EJBKRU^P*wwu Ig1*, Vstaaovfjeoa dse M. irpita IMS* ^ y inlcopporlrana 23. aprila I909 -v drža v! Po: na. • sedežem ▼ Conemaugh, Pa. f ' GLAVNI URADNIKI: t FredBednft: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, P*. || Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Bro^d Johnstown, P«, (ilami tajnik: IVAN PAJK, L. Bo* 928, Cofcemaugh, Pa. s M Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Bo* 523, Conemau^h, Pa. E, Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Bos 238, Conemaugh, Pa. ■ Pomožni blagajnik l IVAN BREZOVDQ P. 0. Box 6, Conemaugh, Pa. ■b % - " rrf**^ _ NADZORN^I , m JACOB KOCJAN, preda, na da. odbora^ Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. H ANTON STRAŽICAiR, nadzornik, Bi, 511 Conemaugh, Pa. ^H 3£ZL . a . ____l i>!' T POROTNIKI: m ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odhora, Box 1, Dnnlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. R IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Con em*ugh,' Pa. VRHOVNI ZDRAVNTEr - 5 fc S. A. E. BRALLIER, O reeve St., Conemangh, Pa. J< — ■■ o ■■ ...... Cenjena drultra, oziroma njih nradniki so uljudno proSeni pošiljati i pSlwiar naravnost na blagajnika in nikomar dragem, vse druge dopisa pa i Brna glavnega tajnika. V sltfeaju da opazijo dru*tv «m i tajniki pri mesečnih poročilih, aji; ] l .apioh kjeraibod) » poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkfivosft, naj aa ] K to utuiadoroa naznani na urad glavnega tajnika, da sa v prihodnje popravi > Omfttveaa giasfla ja "9LAS NARODA." Il- -0- K Conemaugrh, Pa., 27,. aprila, 1910. ] 1 NAZNANILO TAJNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV. . Sobrate tajnike krajevnih društev prosim, naj vzamejo iiaznanje, da ^ Ur&ode od sedaj v naprej prioboeno mesečno poročilo v "Glasilu" po 20. ■ v^aki mesec, ne reč sačetkum vsakega meseca, in to radi ugodnosti lista ! P "Glas Naroda". , * j Vse izpremembe ali novo pristopivši člani krajevnih drultev. nko Kini ne bode poročilo doposlano do 15. vsakega meseca, pridejo v 'Glasilo" 1 'iceseo, vse drugo pa, kar dobim v glavni urad pozneje, pride na ! ■grrsto 5ek drugi mesec. Toliko v prijazno pojasnilo krajevnim društvom, : Bda ne bi mislila, da je kak drugzadTžek. ! P' _Ivan Pajk, glavni tajnik, L. Box 328, Conemaugh, Pa. POZOR ROJAKI! Kteželifa priti z 20. majem t. 1. k slo-■§ii*Efr-družini na stanovartje in lira->'??Bjraje v Greeuporintu, Brook-■gc Borough, ali v Manhattan Bo-Rough v New Yorku na iztočni 10. H 23. ulici. Naslov : ^HL^*'-' Oroslav Fugina, K^r c/o Frank Buday, BL1 Greenpoint Ave., Brooklyn, N. Y. Kf I^Kda i«p*i* a^^^pUr - »lt drsjrt ^VDHU^^ tlatadM, 11! pii« po )f po ill kaal BlofUMfci cen rte. Cene «o sel* nizke, oeirmje e» uhUcs. Mi oo411 jemo boCi£cie ia nc rolete* deri-ladire ktno v stari krti in jamčimo M »prejem Piti t* due po oeaik. DERGANCE. WIDETICH A CO, 18X2 Afapakaa St, Denver. Colored* ' • ■ i ► Seiireva Zdravila saiotifoznana poisodi zaradi- svoje izdatnosti, fj ; April in majnik MM f sta najboljša meseca ta čiščenje krvi. Vsled bivanja v zaduhli hiši in iz €1 drugih vzrokov postane kri pozimi nečista. Posledice so utrujenost, nervoz- w nost, slabe obisti, izguba teka, spomladanski tvori, opahki ali resnejša obolenja. ^ i SEVEROV j KR1ČISTILEC obnavlja življensko tekočino, Qzdraylja te neprilike ter vraža celetačra telesu ^ popolno zdravje. Zayoljp svojega zdravja ga začnite uživati danes. S Cena Ji.oo. 3L Našo knjižico "Krvne bolezni in njihovo zdravljenje" pošljemo zastonj na prošnjo. S ;------c Yas lekarnlk Tam rad postreže. Ampak povedat! mu Morate da želite "Soferovili %' Zdravil" in glejte, da dobite, po čemur vprašate. Ne vzemite drugih. W ■_ ' C Zdrava navada. ; Kakor tat ponoči § « V; Za „Ub žalodec, opekano prebavo, one- tako prihajajo razne bolezni obisti, jeter £ . v. . ' in mehurja. Bolj ali mani mučne so. toda £ L„ mo^h ustroj in neredna jetra uživajte , ^ , .... S *'" ' ' ' vedno zelo resne v posledicah- SEVEROV SEVEROVO 1 • Želodčni grenčec Zdravih za obisti in ietra f Edina prava zaupanja vredna tonika in je namenjeno in priporočano za oslabele g bodrilo teka. Zdrava navada je popitek ia ncredne obiiti, nerednosti jeter in za S tega grenčeca pred jedjo.' mnoge bolezni mehurje in vodoodvoda. 2 * • 'Cena soc. inli.oo S * Si i « r Zanes^v zdraviliški svet zastonj* S ■ "li^l! I' Mfc^ ^ .r M ** JU a ■»^1 SBMMfflfl^H W f -ji -.rawMMwajLyr » ^r^TsHbtws i." v?*.^-«..* f t]- Šahov inženir. \ PO ZAPISKIH DETEKTIVA SHEBLOCK HOLKE8A. . * Za "G. N." priradil Bart P. Lakaar. ^ (Dalje.) t Kurdi so se med tem zavedli in skušali, detektiva zadržati. A 6er so t&i že vsi na sejma. f Tako sta dirjala -moža z enakomerno hitrostjo po cesti — — — Beg in zasledovanje je trajalo ž« , kakih sedem ur. Detektiv je lahko prerai-unil, da -more beguncev konj, dasiravno je bil boljši kakor njegov," kvečjem še kako nro zdržatL Radi tega ni niti za trenutek mislil opustiti zasledovanje, dasiravno je čutil, kakor bi bil pretepen. Jutro je že napočilo. Sherlock 'Holmes je prišel v neko vas. Posrečilo se mu je za denar, katerega je imel seboj, kupiti drugega konja. Tako je zopet hitreje jezdil. Karavanska cesta je postala vedno obljudenej-ša. -Kontno je prišel Holmes v Teheran. Po daljšem povpraševanju je vedel, da je prišel polkovnik pr;d vee urami v mesto, ter da je jezdil proti goram. Sled, katero je detektiv kmalu na-*el, je vodila proti Domavendu, velikanskemu ognjeniku, ki se dviguje petnajst kilometrov za mestom. Dosedaj je zainogel slediti sJeda. katero so pustila konjska kopita,a sedaj je moral zločinec iti peš po str- mi stezi, ki je peljala na ognjenik. Da hi sm^.v kateri je Sel, skril; je zločinec svojega konja zvrnil v prepad. ^'A vajeno detel t i vo to oko sledu ni izgubila. ' Polkovnik ni ražunalvs toni, da tm bode sle|il tSfeerločk Holmes do vznožja pogorja. Po nevarnem plazenju mimo groaifa prepadov, f ob nevarnih stenah,- jfe drzni detektiv prišel po Šestih urah do neke votline. Orna in temna j« vodila V goro. Polkovnik sa je na begu rhenda ranil, ker ozka krvna sled je vodila po pešvenih tleh ter se izgubila v notri- ni gore. ' *., , - * f 1 Nekaj časa je Holmes postal, da bi se oddahnil. Zločinca Je zajel in mu ne more veo pobegniti. Pogledal j«, proti Teheranu, katerega kopni« so se svetile v solnčni svetlobi. Bil je popolnoma sam v divjini, skoraj brez orožja, oborpžen samo z bodalom. A detektiva tudi za trenutek ni za-1 postil pogon*. Kavno j« hotel »topili *r votKno, ko se je ozka/tresoča sen^ ca pojavila na razsvetljenem jHTpsto-ru. Nekaj faaa se je gibala, nato pa .izginila. Takoj je stopil S&erk*& Holmes nazaj. Zasmehljal se je. Nato pa je zgrabil velik kamen, ter se, po kolenih plazeč, bližal votlini. Pnsd neko dui^ino, iz katere je segala senca, se je ustavil, ter fc vso močjo* rrgei kamen v temo. Temu je sledil krik -— nato pa j« vse utihnilo. Shfsrioek Holnpes j« dobro čul, kako je neko telo zdrsnilo navzdol, za njim' pa se je sesalo kamenje. Skočil je proti prostoru, kjer je čakal polkovnik svojega nasprotnika. •Senca je zločinca izdaja: Pp kratkem iskapju je našel drzni detektiv stop-njice, vodeče > navpično navzdol v strašjio globočino, ? ' " -Zopet je pograbil kamen ter ga vrgel doli. A tokrat* ni biio nobenega odgovora. Pol)|ovQik je pač brez obO-tavljanja pobegnil dalje v goro, ^kateri je bilo neitevilno hodnikov ia v katei-ih se' je! ztočinee '^ŠtrivaL Sherlock Holmes je Sel po stopnji-caii doli. Gotove' dvaji^t metrov globoko so vodile. - Tipa je p6 stenah, ker ci imel ne svetilke ne tržigalje seinaj. Ko j« prišel končno do tal, je našel smer, r kateri je ozki hodnik dalje vodil. T': Sedaj je sliša! korake. Sledeč šumu, je hitel Sherlock 'Holmes naprej. Kamen, katerega j« Vrgel v morilca, je tega zadel v koleno. Tako je prišel polkovnik k počasi naprej. Na koncu hodnika se je svetlikala luf~ Zločinec je plezal po naravnih stop--njicah navzgor. Holmes mu je sledil tesno za petami. Kmalu je prišel v dvorani podoben prostor, ki je bil razsvetljen. | Gorelo je več bakeij, kar je dokazovalo, da je bivala tukaj pred kratkim' kak tolpa, s katero je Žit polkov- j nik gotovo v tesni zvezi. Poln začudenja je ogledoval detektiv opravo te, ! velike dvorane. t4J ' - Nahajal se je v velikem laboratoriju. Velike steklenice so .stale na. omarah, svetli kozarei s stra§rilmi tekočinami, katere je detektiv le pre-dobro poznal: Posehno v t* lito je bilo nakopičenega orožja. Veliki sodi, napolnjeni z di-namitom, so stali v ognjavarniii kotih — a že je bila razsvetljena dvorana za možema, ki, irta plezala v ozkem kaminu v gori. Ko se j« zločinec zavihtel čez roba kamina, je i^i detektiv v sredi istega. Polkovnik j« pograbil kamin ter ga vigel ioli.. Detektiv je začutil bolečino v lervi rami, da so mu je takoj roka pov«siia. Z velikim trudom in naporom se mn je vendar posrečilo, da je prifiel gori. Podil je zločinca dalje. Kmalu je eul sikanje, bobnenje in gnnenje. Polkovnik ni nk^el naprej. Stal je ^a vrhu gore fes prestrašeno gledal svojega zasledovalca, ki je kyub Velikim bolečinam hitel po kameniti steai za njim. . ; * Sedaj sta si stala: sovražnika na-, sprdti mož proti možu. Holmes je ,,videl vzrok grmenja. Oba sta stala pred mogočne ognjeaikovo odprtino, iz kaiere so se vlekli Srni, gosti oblaki dima proti nebu. Zločinec je pričakoval detektiva z bodalom v roki. Tudi "ta je potegnil nož. % , "Nazaj!" je kričal polkovnik. ' "Gotova smrt tekata r' • 1 V Bomo videli," je zavrnil Holmes. ► XI bil več tmirni, premišljeni kol turni f človek z jeklenimi fi^1 Naravna moč i «e je vzbudila v njem. • V4«£ita je vse | sledove kultirfe in. civilizacije v možu, i ki se je i€ta iif leta z nečiovaiko ener- |1 Zločina pa je *apSfTpfifAt^'pola- rijil Umr if iAim * fc-nndi 1 zasjTdSti bodalo v grlo. A Sherlock HoWe» je . napad odbil. [o samo desno roko prosto, ker levo muje kam^n o m rt vil. Toda tudi njagov nasprotnik ni bil v posesti vseft svojjh jpoH Naenkjat - j«, zločine« pridušeno vzkWtpil. Bodalo njegovega nasprot-oifca ga ja žp^elo v roko. Lastni nož mg j« odpadel in njegov smrtni so-vrpžnik ga je zgrabil za vrat. Zločinec je .pograbil detektiva a obema rekama in ga skušal vreči po tleh. Ta r je pa s železno močjo držal za lopovov r rrat ter se s kolenom uprl v njega.; ' da ga je morel izpustiti £a»vao je res razjarjen udaril \ 1 {iva v Obraz — ko je zadonCjftžZen, ■ ' strašen fcrik po naravi ^- kiik^JOdo-* beu rjovenju hijene — krik poln smrt-r ne groze, obupanja in blazpe jeze in ~ v naslednjem trenutku je polkovnik Aimed Ibrahim izginil. ^Sberiock Holmes je zrinil svojega } nasprotnika do roba prepada, in zloči-. do? je padel v žareče ognjen&ovo odprtino. j Še enkrat je čul detektiv zadnji t smrtni kjic — potem je postalo vse; i, tiho. > Počasi je šel po tem strešnem boju po prejšnji poti, dokler ni prigel v , tajinstreni laboratori. j j "faon je nafeel mnogo živil io vina. 1 P okrepčal s« je ter začel čudovito: .i dvorano preiskovali. [ Trije ^crjrai hodpiki so vodih v no-L- tries gore.. Bili so napolnjeni z ple- i . nopi, katerega so fotofeki j l lopami, h? k^terim je zapovedoval zlo- j finski polkovnik. Kakor je detektiv; i videl, so ravnali z .neslišno grozovi-| . tostjb in - laarbitri anom.Med drago-. ceoimi kameni je našel odrezane prste, i > na katerih so še biti prstani. Tupa-, tam je še ležala kaka glava, katero je . kdo Blnrdov odsekal kakemu boga te- - mu Pevzljeu, da bi ga oropal. : Tttfcaj je naSel Sherlock Holmes tu- - di dokaze za zaroto, ki je bila nap^r-? jena proti Sata. Glavar zarote je bil Abimei' Ibrahim; kateri je hotel pla-i čatS fia^ovo naklonjenost s tem, da bi . gSi spravil ob življenje, i V neki naravni skalnati votlini, ki - je bila zaprta s železnimi vratmi, je f b#o veR načrtov in natančni zapiski, kaiko m^Cna je lahova vojska, in dru-i ^ib*.Vatlih listin. Našel j« tudi moš-i pismo v tur- - ^TtpI'JezfJta, ki je bilo Ma«iovljeno na - l*df Čavihijo. r \ TcČ urjei sedel Sherlock Holmes t^a ^^eh,- po^lohijen v listine. Ni za- - da se je solnee nižje in nižje na-~ gibalo proti zatona m da j« napočila L» ooč. e Ko je končoo vstal, da bi se napotil proti Teheranu, je bil njegov obraz po stresnih dožnljaoh zadnjega dne mile n, kakor bi Se ni5 ne zgodilo. PETO POGLAVJB. ® Izdajalkin konec. Tri dni po strašnih dogodkih na ^ ognjeniku je sedel Harry r hotelu nasproti detektiva. Zunaj na terasa je ^ ležala belo oblečena gospa na pletenem stola in gledala s sanjavimd očmi proti goram. „ j "Njeno stanje se noče izboljšati," j je rekel Sbcrloek Holmes. "Zadnje FujjC® pfe^^rM katero' : sem ji pripravil. Veliko razburjenje je spravilo nesrečno gospo ob paniet. mogoče jo podob?n doživljaj zopet ; ozdravi." ; Množica se je na haccadan^kem trgu takoj postavila na Harrvevo stran. , ko je izvedela, za kaj se gre. Kurdd . so nadlegovali že več mesecev kara-l vansko cesto, izrabljaje politične ne-_ mii-e, in radi tegra so jo ropmrji pobri-_ sali ter svojo jetnico pustili. Ta je brez volje sledila Harrvju. b ki jo je privedel v Teheran nazaj. — v (Konec prihodnjič.) '' Kje je JOSIP ŠTEPECt Doma je1 iz vasi Nova Gora, fara Sv. Križ | pri Litiji. Prosim eenjene rojake, ' «£e kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani. V Ameriki je že kakih pet let. — Anthony Košir, Box 20. Q Franklin, Kansas. (28-30—4) fjfčc^ fcUpOBA IM&OlfttafSAN-i if A G OR CP. Š prvim sva Wa sku-/ paj v Bow en Mine, Ctl«., in z dragim v Denver. Colo. Zadnji je šel na Mitchell Mine. Colo., pri Den-verju. Prav vljudno prosim rojake, če kteri ve za njihov naslov, da mi ga naznani, pa najboljše je, c*e se mi sama oglasita. Tista pa že vesta, zakaj ju iščem. Za danes toliko in drugikrat pa s polnim imenom. —< Frank Vodenik, Gor-don Mine, Walsenburg, Colo. (3Q.4—3-5) Kje je moja sestra MABIJA ŠTO-^A.JNE? Ze več let nisem slišal nič o njej, zato prosim eenjene rojake v Zjed in jenih državah, kakor tudi one v Južni Ameriki, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznanL Matthetv Stovajne, Box 178, Hunt- mryt/in A*>1» /nn » A ^v »Najbolj varno naložen denar je v slovenski MESTNI ''HRANILNICI LJUBLJANSKI , ■ Stanje hranilnihulog: Rezervni zaklad: i » nad 35 milijonov kron. nad 1 milijon kron. jKSBjw » . . U; _ _ i • Za varnost denarja jamd in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso , i svojo davčno močjo. Zato vlagajo v to hranilnico sodisca denar ' mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar. , ^Meatna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsald dan in jih obrestuje 1 | »ter pripisuje nedyignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. In 16. vloženi denar ae obreatu]* tako). 4 Sprejemajo se tudi vlome knjižice dragih denarnih zavodov kot fotov denar, ne da bi se obrestovan je prenehalo. ' ' Rentni davek od vloženih obresti plaxuje'»iranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuna. I » Posoja se na zemljišča, menice in vrednostne papirje. Hranilnica se nahaja v svoji palači v PTderawk, prej Sloaovih sEcsk 3, nasproti frančiškanskemu kloštru. «! Nai zaupnik T Zjod. državah je že vee let . , 82 Coiiuiuit st. cntvir C A If CCD TA « ' «EWTOKK.M.T. rKAHn OAliOLK V V. CLCVELAKD.O * III^I ■ II ■ M M '»»^»MlVl' ■■ 1 M 4 iTstPO - Amerikanska črta [ptreje bratje CosulicH] Najpripravnejša In najceujSa parobrodna črta ?.a Siavanc« in Hrrafa. _ j ' : ' . , • . V-.-. >. .. -"r. ... . Novi pandk na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko» Cene voznih listov iz New Torka za ffl. nad m Jk Tal apodal mavedeni novi parobro- TBSTA............................................13801; 41 na 4va v^aka imajobraa- LJUBICAM...................................... 3560 ii&ai braojav: _____ SBO........................................................................3fino AtitO«. LAU8A, . ZAGREBA..................................................................................3« 20 MABTHHA WA8HOTOTOV _ ■_•*_._._ - • KABLOVCA............................................................................2»%fi ABOSBTQTA. OCEANIA. 11 »AraTOda W j^JL-.,,. , 4- BUS......................1 iOLtt