las zaveznikov eto II * St. 467 orm&cijski . Izjavili so. da je vlada izdala ta ukrep na osnovi poročila ministra za informacije Dime Kazasova. Poročilo pravi: »Kljub Številnim svarilom je časopis sistematično objavljal tendenciozne vesti in član, lce, ki so spravljali v slabo luč Sovjetsko zvezo Jugoslavijo in druge države, prijateljice Bolgarije*. Časopis »Znaime* obtožujejo tudi, da je »nedopustno tntrigtral* proti sodelovanju med velesilami. List je pričel ponovno izhajati avgusta, potem ko so ga za dva meseca ustavili, ker «Je vodil sistema, tično propagando proti Sovjetski zvezi ter oboroženim sovjetskim silam v Bolgariji v • namenom, da povzroči razdor med obena, državama. Ponovno so novi francoski korak le namen preprečiti, da ne bi iz področja nosili onih živil, ki so jih rudarji prejeli kot kosebni obrok, ter da bi preprečili prekupčevanje z valutami. Pooblaščeni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je sklep o uvedbi nove valute, kar je potrdil tudi glavni francoski guverner, samo prvi korak v načrtu, ki je že pripravljen, da ga predlože zavezniški nadzorstveni komisiji. Izjavili so. da v pogledu valute ne bodo sklenili ničesar, dokler se ne bodo setale štiri velesile. To seveda prav nič ne izpremi-rja francoskega stališča, da mora Posarje končno priti v francoski ustroj. Francoski upravi na tem področju tudi ne preprečuje, da se ne bi oblikovala v smislu tega pričakovanja. Francoski general Koe-nig je koncem tedna na nekem javnem zborovanju v Saarbriickenu izjavil: «Za nas, ki smo tukaj, je izven dvoma, da bo Posarje v gospodarski uniji s Francijo. V interesu prijateljstva med Francijo in Posarjem in v interesu evropskega miru goreče želimo, da bi do te unije prišlo čimprej.* Ministrski predsednik Blum ]e imel včeraj daljši razgovor z britanskim veloposlamkom v Parizu Duffom Cooperjcm. Na razgO' vor je odšel z vladne seje, nakar se Je spet vrnil nanjo. Menijo, da Je bil glavni predmet razgovora položaj v Posarju po uvodbi novih carinskih meja, Kesneje sta Blum in Duff Cooper skupaj obedovala. Sinoči je poročevalec francoskega zunanjega ministrstva demantiral vest, da bi imela vlada namen, da premesti v Posarje industrijo lz drugih delov francoskega zasedbenega področja. Berlinska radijska postaja, ki Je pod sovjetskim nadzorstvom, poroča, da sta berlinska časopisa «Neues Deutschlandn in «Bor-liner Zeitung* kritizirala sklepe pariške vlade in jih označila kot prelom gospodarskih odnošajev med Posarjem in Nemčijo. Presenečenje zaradi reakcije nekaterih zavezniških držav zaradi ustanovitve'carinske meje med Požarjem in ostalo Nemčijo izraža tudi francoski tisk. Radikalni «L’Ordre» pravi, da bodo končno- veljavno sklepali o Posarju zastopniki štirih velesil; pravi, da »Francija nima nobenega namena postaviti zaveznike pred izvršeno dejstvo*. Zmerni «Le Parisien Libre* pripominja, da »e eVliko Britanija in Združene države nista posvetovali Francijo in Sovjetsko zvezo, preden sta gospodarsko združili svoji področji. Neodvisni konzervativni «Le Cigaro* piše glede izjave, ki jo je podal o francoskem sklepu ameriški general Clay: »Ce je res, da so generala Claya ;n zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu obvestili o odločitvi francoske vlade komaj nekaj ur pred odločitvijo, je važno poudariti, da je v New Torku Couve de Murville sporočil namen svoje vlade trem velesilam in da niti Bevln niti Byrnes nista ugovarjala*, Po vesteh iz Pariza je francoska vlada sklenila, da bodo Izpustili 7000 vojnih ujetnikov, ki so doma iz Posarja. Izpust toh vojnih ujetnikov, ki so do zdaj delali v franooski industriji, je posledica ustanovitve carinske meje med Posarjem In ostalo Nemčijo. Svet francoske republike (gor. nja zbornica) je imel v torek pol predsedstvom senatorje Herberta Gasserja otvoritveno zasedanje. Po nepotrjenih časnikarskih vesteh bo sedanji predsednik zbornice Vincent Auriol predložil svojo kandidaturo za stalnega predsednika. Poročila iz Nemčije kažejo, da bo vprašanje Posarja verjetno v kratkem prišlo pred Zavezniški nadzorstveni svet. Namestnik ameriškega vojaškega guvernerja v Nemčiji general Clay Je zaprosil Francoze, naj predložijo Svetu poročilo v zvezi z govoricami, da so premestili iz drugih delov francoskega zasedbenega področja v Posarje nemško industrijo. JUGOSLAVIJA PRIPRAVLJA NOTO O ZAPRTIH BRITANSKIH VOJAKIH Beograd, 27. decembra Po vesteh iz jugoslovanskih odgovornih krogov pripravlja jugoslovansko zunanje ministrstvo izčrpno noto o štirih britanskih, vojakih, ki so po ukazu jugoslovanskih oblasti zaprti v Beogradu. Vojake so aretirali med avgustom in septembrom, ko so prekoračili avstrijsko mejo. Beo grajski odgovorni krogi trdijo, da ima vlada v rokah važne dokumente o aretiranih vojakih. Vendar pa vlada zdaj teh dokumentov ne bo objavila, ker ne želi še bolj zaostriti anglo-jugoslovanskih odnošajev. Uradni britanski krogi so izjavili, da so enega izmed britanskih vojakov prijeli sto metrov preko tneje na Jugoslovanskem ozemlju, «med-tem ko je kupoval vino* in «ni točno vedel, kje je meja*. Izjavili so tudi, da so bili ostali trije britanski vojaki res na jugoslovanske«?' ozemlju ter dodali: «Nikakega dvoma ni, da je na tistih mestih, kjer so omenjene tri vojake prijeli, težko razločevati mejo ter je zato naravno in neizogibno, da kdo od časa po nepazljivosti prekorači mejo*. Britansko veleposlaništvo v Beogradu »je stalno delalo odločne korake pri jugoslovanski vladi, da bi doseglo izpustitev vojakov, katerih ne dolžijo nekakega prestopka. Jugoslovanske oblasti pa vojakov niso izpustile in britanskim oblastem tudi niso dovolile, da bi jih obiskali*. ZASESTI SO HOTELI London, 27. decembra Londonski list «Daily Telegraphi poroča, da je načelnik perzijskega glavnega stana general Razmara izjavil dopisniku tega lista, da Je sovjetska azerbejdžanska vlada pripravljala tajni načrt za zasedbo vse Perzije. General Razmara Je dejal, da so čete teheranske vlade »našle ostanke močne organizacije, ko so prišle v AzerbeJdžan; organizacija Je stela 70,000 članov in Je pripravljala pohod na perzijsko prestolnico. Poveljnike te organizacije so urili v tujini*. PETER NAJ BI SE NASELIL V BRAZILU London, 27. decembra Moskovska radijska’ postaja je javila tiskovno vest iz Rio de Ja-neira, po kateri naj bi imel bivši jugoslovanski kralj Peter namen, da Se stalno naseli se v Brazilu. Ista radijska postaja pravi, da izjavljajo brazilski časniki, »da predstavlja shajališče fašističnih ostankov (kakor jugoslovanskega Petra, romunskega Karola in Nikolaja Hortftra, ki bodo v kratkem prispeli v Rio de Janelro) žalitev za državo in ogražanje varnosti naroda.* VZHODNA INDONEZIJA London, 27. decembra Generalni guverner Nizozemske Indije dr. Van Mook Je izdal dekret, ki ustanavlja novo državo Vzhodno Indonezijo, ------------------------- Grška vojaška nola bolgarskim oblastem Grki bodo prekoračili mejo, če se bodo gveriljci umikali čez njo ATENE, 27. decembra — Dopisnik agencije »Reuter* poroča, da so grške vojaške oblasti v bližini bolgarske meje včeraj opozorile Bolgarijo, da bodo v bodoče grške sile primorane na bolgarsko ozemlje zasledovati gveriljce, ki prekoračijo mejo, «ko se umikajo pred grško vojsko*. Iz grških vladnih virov so izvedeli, da je grški poveljnik v Drami. 45 km Južno od bolgarske meje, poslal noto v tem smislu bolgarskim vojaškim oblastem v Nevro-skopu, ki leži na bolgarski strani meje. Ta ncta je sledila akcijam gveriljcev pred enim tednom na tem področju. Grški vojaški viri, ki so sporočili, da je postalo 29 neoboroženih kopačev grške vojske žrtev zasede gveriljcev v hribih vzhodno od Drame, so izjavili, da so gveriljci vdrli v Grčijo z bolgarskega ozemlja in se nato vrnili v Bolgarijo, ko so jih redne grške sile zasledovale« Iz grških uradnih virov so sporočili, da je bolgarski poveljnik v Nevroskopu zavrnil vabilo na sestanek z grškimi vojaškimi oblastmi v Drami glede obmejnih nadzorstvenih postojank. Domnevajo, da je bolgarski poveljnik navedel kot razlog odklonitve navodila iz Sofije. Poziv k dolžnostim ob kritični uri Božični nagovor papeža RIM, 27. decembra. — V torek je imel papež v navzočnosti kardinalskega kolegija ter skupine perlatov rimske kurije božični nagovor. Papež je predvsem omenil težave sedanjega časa, ko je vesela in prekomerna opojnost nad zmago izginila in so se v vsej trdoti pokazale neizagibne težave. *Če-prav vem, da tvegam, da bodo moje besede in namere slabo tolmačili ali popačili v politične propagandne namene, ne morem v tako kritični uri omahovati, ne da bi zbudil speče vesti ter jih pozval k dolžnostim Kristusovih vojščakov.* Papež je poudaril, da »je sedanje VRNITEV UJETNIKOV IZ JUGOSLAVIJE V ITALIJO Rim, 27. decembra Italijansko vojno ministrstvo Je sporočilo, da se je v torek ob 16 30 uri izkrcalo v Anconi iz parnika «Gorica» 2.680 povratnikov iz Jugoslavije. Povratnike so razporedili po stanovanjskih središčih v Pe-scantini in v Bariju, odkoder jih bodo takoj poslali domov. .i Plodno zasedanje ustanove UNESCO v Parizu Obračun ameriškega delegata Williama Bentona WASHINGTON, 27. decembra — Voditelj ameriške delegacije na nedavnem zasedanju ustanove UNESCO v Parizu Wil-liam Benton je imel tik pred božičem radijski govor, ameriške' mu narodu, v katerem je dejal, da je prva splošna konfereca ustanove UNESCO zabeležila popoln uspeh. Omenil je, da je glavni smoter ustanove UNESCO, da pomaga pospešiti mir s pomočjo ustvaritve tiste dobre volje, ki nastaja iz pravega vzajemnega razumevanja med ljudmi. Nadalje je omenil dejstvo, da Je ustanova UNESCO edinstvena tovrstna ustanova, ker zgodovina ne pozna nobene organizacije, ki bi ji bila podobna- Tudi konferenco samo je moči imeti za edinstveno vsaj v vrsti nedavnih mednarodnih sestankov, ker nA bilo niti bistvenih nasprotij med različnimi državami niti razlik v mnenju glede smernic, ali programa. Pariško zasedanje je bilo ena izmed najbolj plodonosnih mednarodnih konferenc od konca vojne; predloge je stavilo 43 držav. Omenil je tudi politični značaj, ki ga je imela konferenca, sila držav nima izvora samo v gospodarskem Procvitu in v vojaški moči, temveč tudi v duhovnih činiteljih. To funcljo ustanove UNESCO so Priznali; to dokazuje zanimanje, ki »o ga pokazali politiki vseh držav, k: gledajo v njej politično silo Prvega reda. Pod takimi pogledi, je kjavil Benton, ima ameriški narod Ustanovo UNESCO za eno izmed najuspešnejših mirovnih orodij, ki 60 sposobna pospešiti sograsle in slogo. Edina stvar, ki Je povzročila daljše razpravljanje, Je bilo vprašanje, ki ga je predložil jugoslovanski delegat Ribnikar. Vprašal je namreč, če ima ustanova UNESCO namen razvijati svojo doktrino, v kateni prevladuje mišljenje zahodnih držav, z izključitvijo vsake omembe materialistične struje, kj predstavlja sovjetsko državno doktrino. Vprašanj« jugoslovanskega delegata je vzbudilo posebno zanimaj« zaradi odmevov, ki bi jih razpravljanje utegnilo zavzeti do Sovjetske zveze, edine velesile, ki se konferenc ni udležila. Benton je pojasnil, da ne bo mogoče računati na resnično plodovito delo ustanove UNESCO, Je ne bodo mogli računati na sodelovanje Sovjetske zveze. Med najvažnejšimi smotri, ki jih zasleduje ustanova UNESCO, je boj proti nepismenosti — zavedajo se, da je več kot polovica prebivalstva na svetu nepismena; študij psiholoških Jn socialnih kriz, ki vodijo do vojn; odstranitev ovir, ki narodom preprečujejo, da svobodno občujejo med seboj; preučevanje možnosti ustvaritve svetovnega radijskega omrežja za pospešitev razširjanja kulturnih m duhovit h pridobitev med narodi .RUDE PRAVU* O LJUDSKI e;ronti na češkoslovaškem Praga, 27. decembra Glasilo češkoslovaške komunistične stranke «Rude Pravu* — javlja dopisnik «Tanjuga» — je pod naslovom «Za ljudsko fronto ali proti njej?* objavilo članek glavnega ured nika iVljema Novega. Članek pravi da posamezni poslanci narodno so. ctalistične, katoliške in demokratske stranke v debati na zadnjih zasedanjih češkolovaške ustavodajne skupščine niso napadali le komunističnih ministrov, ampak tudi celotno koncepcijo vladne politike. Nikakega dvoma ni, piše «Rude Pravu*, da so v ljudski fronti ljudje, katerim ni všeč sedanji duh češkoslovaške notranje in zunanje politike. Ti ljudje se kažejo vse Jasneje in vse glasneje. Prav v kratkem bo padla odločitev o vrsti ve likih stvari, kakor o ustavi, o dveletnem načrtu itd., «kar pomeni dokončno utrditev narodno demokratskega reda na Češkoslovaškem, ki je pridobitev narodne revolucije* Za te reakcionarje je tak preobrat narodne volje in solidarnosti propast ter omejitev njihovih osebnih Interesov. Zato se trudijo, da bi spremenili tok narodne revolucije in ga usmeril; nazaj v stari red, kakor je bil pred M ona kov im. Ce upoštevamo to dejastvo, ni težko razumeti smisla gonje, ki jo vodijo proti komunističnim ministrom, na Češkoslovaškem. List piše nato, da ljudske fronte na Češkoslovaškem «ne tvorijo samo predstavnik: narodn‘h političnih strank, ampak delavci, kmetje, obrtniki ter razumnik*. Ljudska fronta je narod, narod pa je edin v mišljenju ter v osnovni zaobljubi narodne revolucije in ne bo ravnodušno gledal na one, ki hočejo preprečevati to njegovo zaobljubo. ŽIDJE NE PRIDEJO NA PALESTINSKO KONFERENCO London, 27. decembra Kot poroča «BBC», je svetovni zionističnl kongres v Baslu s 171 proti 154 glasovi sklenil, da se ne bo udeležil londonske konference o Palestini. Prej je kongres odobril predlog, ki obsoja terorizem kot sredstvo političnega boja ter nadl.i-njo izvrševanje ukrepov, ki J.h sveta, vsebuje britanska Bela knjiga, neskončno podaljševanje splošnega stanja neustaljenosti in negotovosti jasen znak zla, ki predstavlja žalostno oznako naše dobe. Ko so prvič objavili atlantsko listino, so vsi narodi poslušali in končno zadihali. Kaj Je ostalo od te poslanice in njenih določil danes t Zde se samo še senoa in potvorba tega, kar je bilo v mislih in v namenih njenih najbolj lajolnih določb*. Papež priznava stalni napor odličnih državnikov, vendar pa je treba preudariti troje. Prvič, da e je pogoj, da ustrežemo pričakovanju narodov po olajšanju in postopni odstranitvi nemira, v katerem trpijo zaradi nevarnih mednarodnih napetosti ta, naj bi vsa sila ter vsa dobra volja težile k temu, da nedopustno sedanje stanje negotovosti preneha in da se čim bolj pospeši nastop dokončnega miru med vsemi državami, in sicer kljub težavam, ki jih noben jasni duh ne more zanikovati*. Papež pravi zaradi tega odločujočim ^Poskrbite, da bo leto, ki že teče h koncu, zadnje leto praznega in neutešentga pričakovanja, poskrbite, da bo v novem letu prišlo do izpolnitve miru, uporabite vse svoje hotenje in moč, da bo vaše delo za mir resnično pravično (n daljnovidno ter da bo odkrito služilo skupnim kortsthn vse človeške družine.* V pogledu mirovnih pogojev je papež dejal, da ose brezdvomno še tako usodne vojna, ki jo ja sprožil krivični napad in fci se je nadaljevala čez dovoljene meje, ki je bilo videti, da je dokončno izgubljera, ne more končati enostavno z mirom brez jamstev, ki bi preprečevala ponovitev podobnih nasilnosti. Toda vsi povračilni m predhodni zavarovalni ukrepi morajo ohraniti značaj sredstev in ostati podrejeni visokemu in končnemu smotru pravega miru, ki je v postopnem ttr z vsemi potrebnimi jamstvi zavarovanem združevanju zmagovalcev in premagancev v delu za obnovo v korist vse družine narodov in vsakega njenega poza-meznega člana*. Dokler pa bo mir le nepopolno delo, morajo vladajoči paziti, da ostane možnost popravkov po jasno določenem postopku takoj, ko bi večina narodov, glas pameti in pravičnosti pokazali, da sc te spermembe primerne in . zaželene ter da so mogoče oelo dolžnost, neprejudioirane. Papež se je nato obrnil na kristjane ter dejal, da »noben kristjan nima pravice, da bi b>l v boju proti protiverskemu valu sedanjega časa truden*. Spomnil jih je na slavno zgodovino mučencev. Končno je papež govoril o nadlogi lakote. Poudaril je, da zmanjka kruh dobesedno celim narodom, Jc* medlijo v objemu bolezni ter so nevar no vzburkani po nagonih socialnega prevrata*. Nato je ponovil znaj se vnema vseh tistih, ki lahko prožijo roko v pomoč, ne ohladi*. Naj molči vsaka malenkostna sebičnost, borno obotavljanje, vsaka trpkost, vsaka neprizadetost; vsaka mržnja. Oko naj gleda samo na uboštvo, predvsem pa na bodočnost milijonov otrok. Ob koncu je papež podelil apostolski blagoslov zvsem ljubljenim sinovom in hčeram vsega sveta*. ODHODI IZ MADRIDA London, 27. decembra Britanski veleposlanik v Madridu sir Victor M atlet, ki so ga odpoklicali iz Španije, je v sredo zvečer prispel z letalom v London. Iz Haaga poročajo, da so odpoklicali nizozemskega poslanika v Madridu. Španski veleposlanik v Londonu, ki so ga odpoklloalf zaradi odpoklica sira Mallota, bo ostal v Londonu ge približno dva tedna. POLOŽAJ V INDOKINI London, 27. decembra Po zadnj.h poročilih francoskega poveljstva v severni Indokini je vojaški položaj zadovoljiv, po vesteh agencije »France Press* pa Je prišlo v sredo zjutraj po neuradnem premirju v pokrajini Tonkin do posameznih ostrih spopadov med francoskimi in anamitsklml četami. Sicer je v večjem delu Indokine vladalo božično premirje. V sredo Je prispel v Saigon francoski kolonijalni minister Marlus Moutet. Poveljstvo francoskih sil v Indokini je izdalo včeraj sledeče poročilo: «Naš pohod v južni del H.rno.a je naletel na močan odpor. Pričele so se čistke v predelih mesta, ki so jih imele zasedene čete Viet Nama. Med padlimi anamibi je mnogo Japoncev, Razvrstitev sil, pred katerimi so se znašle francoske čete, dokazuje dolgo pripravo in vzbuja domnevo, da sodelujejo verjetno japonski tehniki Umikajoče čete Viet Nama so sabotirale naprave premogovnikov v Camphi. Letališče v Tourane so popolnoma uničili. Grško tiskovno ministrstvo je sinoči objavilo da »pristojne grške oblasti ničesar ne vedo* o poročilu, ceš da bi poveljnik grških čet v Drami, bolgarsko vojaške oblasti v Nevrokopu posvaril, da »bodo gveriljce, ki se umikajo čez bolgarsko mejo, zasledovali na bolgarsko ozemlje.* Tiskovno ministrstvo jo omenilo, da Je to poročilo navajal tudi atenski radio: «Radijska postaja je navedla le časopisne vesti, da bi bili ljudje dobro poučeni.* Vendar pa grški glavni stan ali druge vojaške oblasti niso zanikovala, da je poveljnik grških čet v Drami poslal tako svarilo bolgarskim oblastem. Po grških uradnih virih so ubili štiri gveriljce, druge pa ranili v nekem spopadu z orožmbtvom, v bližini Heresa (vzhodna Makedonija), ki je trajal štiri ure. V nekem spopadu pri Trmakali v srednji Tesa-liji je našlo smrt nadaljnjih 30 gveriljcev. Namestnik ministrskega predsednika Gonatas, ki se je vrnil s petdnevnega potovanja po severni Grčiji, je naznanil, da bo grška vojska znova uporabila konjenico kot pred vojno pri bojih z gveriljici; osnovali bodo takoj tri eskadrone. Grški minister za javni red je sporočil, da so orožniške in vojaške sile v sredo razpršile tolpo 800 upornikov, oboroženih s strojnicami, težkimi minometi in ročnimi bombami. Tolpa je držala od preteklega petka vas Dedia ob turški meji. Poročilo ministrstva dodaja, da so Imeli uporniki, izmed katerih so mnogi govorili bolgarski in sta Jih vodila dva voditelja, ki sta nedavno prišla 5z Jugoslavije, 50 mrtvih, redne grške sile pa 7 mrtvih m tri ranjene. »Reuterjev* dopisnik povzema po «Tanjugu», da je prišlo iz vasi Notia od gore Pa ikon, nekaj kilometrov v grški Makedoniji, ki leži severno od grško Jugoslovanske meje, na Jugoslovansko ozetrlje 224 beguncev Med begunci naj bi bilo 129 otrok, 17 deklet, 35 žena in 23 moških. Vas Notia je bila v mesecu novembru pozorlšče hudih bojev med gveriljci in grškimi vladnimi silami. Grški namestnik ministrskega predsednika Gonatas je naznanil, da Je grška vlada odredila grškim oblastem v Makedoniji, naj dovolijo in olajšajo odlet sovjetskemu vojaškemu letalu, ki je pred enim tednom pristalo na letališču v Rahlia v bližini južne bolgarske meje. Sovjetsko letalo bodo oskrbeli z zadostno količino goriva, da bo moglo odleteti. Kitajska dobila prvo stalno ustavo Komunisti bojkotirali NANKING, 27, decembra — V sredo je okoli 1400 delegatov, ki so se udeležilo zadnjega zasedanja kitajske narodne zlomice, soglasno odobrilo pregkdani osnutek nove kitajske ustave. Zbornica je navdušeno pozdravila sprejem ustave, v katero so sprejeli ideje zahodne demokracije in filozofska načela Sunjalsena. Ustavo bodo razglasili naslednje leto; v veljavo bo stopila 25. decembra 1947. Janj proti srbskemu prebivalstvu v vasi Mala Brusnica v Bosni, kjer so ub il mnogo žena in otrok Četrti in peti, Stojan in Ivid Radič, dva četnika, sta sodelovala pri nekem umoru m ranila partizanske bojevnike. Nadalje sta zakrivila posilstva in umor neke partizanske bolničarke in desetletnega otroka. Sesti obsojenec je sokrivec četnikov; obtožen je, da je med šesto ofenzivo sovražniku izdal štiri partizane, ki so se zatekli v njegovo stanovanje in ki so jih kesneje ubili.. BOŽIČNE FOSLANICE KRALJ JURIJ VI Angleški kralj Jurij VI. je na boiični dan popoldne prebral narodom britanskega Commonwealtha božično poslanico, v kateri je med drugimi dejal: eLeto, ki gre h koncu, ni bilo srečno. Politiki in diplomati so si nadeli nalogo, da bodo spravili svet, ki ga je razrvala in razbila vojna, ki ni prizanesla nobenemu kontinentu. V uradih, delavnicah, trgovinah in na poljih so ljudje vseh slojev trpeli zaradi pomanjkanja živil in gospodarske šibkosti, do katere pride po vsaki vojni. ttPri vseh teh preizkušnjah, ki so pred nami, pa sem resnično ponosen, da znate ohraniti tisto moč, tisto jasnost in junaštvo, ki ga ti težki časi zahtevajo od nas vseh. ePreživeli smo največ ji preobrat človeški zgodovini. Svoboda, ki smo jo drago plačali in naše demokratske ustanove so ostale nedotaknjene Commonvoeclth in imperij razen sprememb, ki jih zahteva čas, zaradi vojnih nevarnosti m preizkušenj nista bila prizadeta. «Ne pustimo, da bi na nas vplivale sedanje težave, ki bodo minule, ampak mislimo rajši na možnosti, ki jih bodčnost hrani za nas. Nujno je potrebna duhovna in tvarna obnova. Zaradi tega ni dovolj, da nasitimo lačne in ponovno zgradimo porušena mesta, ampak je treba obnoviti tudi pravega duha civilizacije. eCe je prihodnje leto polno negotovosti, je tudi polno obljub. Uresničimo z božjo pomočjo in svojim delom te svetle obljube.» PREDSEDNIK TRUMAN Predsednik Truman je v radijski boiični poslanici ameriškemu narodu med drugim, izjavil: ^Napravili smo lep korak do miru na svetu. Pred nami je zdaj na jtežja naloga, da ta mir utrdimo. Povsod na svetu danes nimamo harmonije. Zavedati smo se morali resnice, da je ljudem laže skupaj umirati na bojnih poljanah, kakor pa skupaj v miru živeti doma. Toda naši mrtvi bi padli zaman, če mi v miru vsaj do določene mere ne tri ohranili tistega duha enotnosti, s katerim smo zmagali v vojni. Vprašanja, ki Se čakajo Združene narode — to u-panje sveta za mir — plašijo srca šibkih. Toda v delu za trajni mir se moramo spomniti, da svet ni bil ustvarjen v enem dnem. Na letošnji božič bomo dobili moči in poguma iz dejstva, da smo napravili ie tako dober začetek.* ERNEST BEVIN Angleški zunanji minister Betin Izraža v svoji božični poslanici upanje v mir in slogo na svetu. Poudarja, da to ni samo naloga zunanjih ministrov. Mirovne pogodbe in mednarodni sporazumi bodo spoštovani le, če bo vsak narod pokazal dobro voljo in razumevanje. Bevin zaključuje poslanico: usvojim pozdravom. dodajam željo,, da bi bito leto 1947 leto miroljubnih zaključkov.* JAMES BYRNES Ameriški zunanji minister Byme* je dejal: »JV a pretekli božič smo komaj začeli delo za mirovne pogodbe, ki bodo napravile konec nedavni in upam tudi zadnji vojni, M so mučile naš svet. Z Združenimi narodi moremo in hočemo uresničiti božična upanje miru ljudem dobre volje.* Zadnja seja je imela zgodovinski pomen, ker je dala Kitajski prvo stalno ustavo od, proglasitve republike 10. oktobra 1911. Komunistična stranka je delo zbornice bojkotirala, češ da ni bila zakonito sklicana. Komunisti so tudi odklonili, da bi ustavo priznali; zahtevajo, naj jo razveljavijo, kar naj bi bil prvi pogoj za obnovo pogajanj z osrednjo vlado. Cangkaj-šek se je obvezal, da bo vlado zdaj razširil in vanjo sprejel tudi nekatere elemente , ki n« pridajajo Kuomintangu. Nova vlada bo ostala na mestu toliko časa, dokler ne bo zbornica izvolila ljudske vlade. Osnutek za trajno ustavo je izdelala kitajska narodna vlada že leta 1936; ljudski kongres bi se moral setati novembra 1937. Julija istega leta pa je izbruhnila vojna z Japonsko. Po ponovnih preložitvah so se Januarja letošnjega leta v Cunkingu vse stranke sporazumele naj bi se sestala maja na rodna zbornica, da bi odobrila ustavo. Komunisti so soglašali, nato pa so delo zbornice bojkotirali. Zbornica se Je sestala 18. novembra; namesto 2050 delegatov ji je zaradi! Izostanka komunistov In drugih manjših skupi h prisostvovalo samo H00 delegatov. Kljub raznovrstnim težavam In velikemu številu nepismenih 60% 80%) bodo na Kitajskem prihodnje leto prvič splošne volitve. Po poročilu lista «Ta Kung Pao« bodo za 10. oktobor 1947 skicali narodno zbornico, da izvoli prvega predsednika republike. Predzadnje zasedanje kitajske ustavodajne zbornice je bilo precej hrupno; prišlo je do številnih incidentov. Duhove je pomiril šele Cangkajšek, ki je prišel na zasedanje, ko je bil hrup na višku. ŠEST SMRTNIH OBSODB V JUGOSLAVIJI Beograd, 27. decembra Ljudsko sodišče dobojskega okrožja pri Sarajevu Je obsodilo na smrt šest jugoslovanskih vojnih zločincev, ki so sodelovali pri množičnih aretacijah in litnorih med nemško zasedbo. Prvi obsojenec je Anton Konsta-sen, ki je P° poročilu »Tanjuga* mednarodni zločinec, ki je leta 1932 oropal banko Baruch v Parizu. Kesneje je deloval kot nemški in avstrijski vohun v Nemčiji in v Belgiji, kjer Je zakrivil množične aretacije in zlostavljanja ujetnikov. Dva nadaljnja obsojenca — kot poroča »Tanjug* — sta zakrivila leta ,1941 vrsto zločinov in nasilnih de- N0V1NAR 0 POLOŽAJU V DA1RENU Šanghaj. 27. decembra Ameriški novinar Včilliam H. Newton, ki je bil na ameriški ladji. ki je morala po sovjetskem ukazu zapustiti mandiursko pristanišče Dairen, poroča na podlagi vesti iz nevtralnih in kitajskih 1 rov: «Pristanišče Dairen upravljajoča železnim zastorom kakor katero koli drugo sovjetsko mesto. Denar izdajajo sovjetske vojaške oblasti. Industrija je ohromljena. Vlada lakota in brezposelnost in cene so zelo visoke. Množične aretacije in obsodbe so bolj pravilo, kakor izjema. Ni svobode besede ali tiska. Skoraj dnevno se dogajajo brutalnosti proti Kitajcem in Belim Rusom. številne kitajske dijake so aretirali, ker so izrazili mnenje, da je treba popolnoma obnoviti kitajsko suverenost. Američani so skoraj pod stalnim nadzorstvom. Lepaki po zidovih opozarjajo brezposelne Kitajce, da bi bila na Kitajskem mir in napredek, če bi Američani odšli iz Kitajske. Istočasno pa isti Sovjeti uporabljajo v polni meri ameriški material, ki so ga dobili na podlagi zakona »o najemu in posoji*, med drugim letala, ladje sLibe/ty» in vozila vseh vrat. TRI LETALSKE NESBECE V ŠANGHAJU .Šanghaj, 27. decembra V božični noči so se primerile v Šanghaju najtežje letalske nesreče v vsej zgodovini kitajskega letalstva. Strmoglavila so tri letala, ki so hotela pristati na letališčih, pogreznjenih v meglo. Najmanj 62 izmed 77 potnikov in članov posadke je bilo ubitih. Dve letali last eChina National Aviation Corporation*, obe dvomo-tornika, sta strmoglavili izven letališča Lunghma v južnem predmestju Šanghaja, ker jima je pošlo gorivo. Ti dve letali sta vozili skupaj 60 potnikov in, sta imeli šest članov posadke. Tretje letalo last eCentral Air Transport Corporation*, ki jo nadzoruje država, je strmoglavilo na neko kmetijo in ubilo pri tem neko žensko, ter ranilo tri njene otroke. Letalca eChina National Aviation Corporation* sta bila Američana. Eden je bil ubit, drugi pa težko ranjen. Ubit je bil tudi kitajski pilot od sCentral Air Transport Corporation* skupno z 11 osebami, ki so bile v letalu, izmed katerih je bilo 9 potnikov. Pozneje so potrdili vest, da je bil od dveh ameriških pilotov, ki sla vodila ponesrečeni letali, stot. nik J. M. OreenmKtd ubit. medtem ko je bil stotnik R. S. Preus težko ranjen. Menijo, da bo ozdravel. Stotnik Greemvood je umrl 48 ur pred prihodom svoje Žene in dveh sinov iz Amerike, IZ SLOVENIJE Tudi v fizkulturi so v Jugoslaviji zabeležili velik napredek, piše »Slovenski poročevalec«, ki pravi, da je ljudska oblast dala mladini in vsemu delovnemu ljudstvu na področju telesne vzgoje vse možnosti razvoja. Tega se sicer mnogo-kjt še ne zavedajo, kar ima za posledico mrtvilo v fižkuiturnem udejstvovanju. List nato našteva uspehe na posameznih področjih flz-kulture, ki so Jih po končani vojni dosegli Jugoslovanski fizkultur-niki ter pravi, da bi bila predolga vrsta, če bi podrobno navedel vse uspehe in napredek v vseh panogah fizkulture. V drugem delu članka preide omenjeni list k nekaterim spremembam, ki so jih v zadnjem času izvršili, da bi se fizkultumi pokret še bolj razmahnil med ljudstvom. Potreba je narekovala, da se upravno in gospodarsko delo osredotoči, s čimer bo mnogo sil sproščenih za udejstvovanje na drugih področjih. Načrtno delo bo na ta način žnatno olajšano, pravi «Slovenski poročevalec«. Iz velikega števila majhnih fizkul-turnih društev Je bilo treba ustvariti močne, življenja sposobne enote ki bodo garancija še hitrejšega napredka in se večjega razmaha fizkulture. Kakor v drugih krajih države so se tudi ljubljanska društva, in sicer eno za središče in vzhodni predel, drugo za severni predel in tretje za Južni predel mesta. Društva »Partizan«, »Železničar« in «Bratstvo» so se Združila v novo društvo »Triglav«, »Udarnik«, »Svoboda«, Borec« in Stepanja vas pa v »Enotnost«. Fuzije fizkuitur-mh društev v Ljubljani so s ,tem končane. zaključuje* »Slovenski pročevalec«. Pod naslovom »Odvetnik, ki ne služi interesom ljudstva« je »Slovenski poročevalec« objavil članek, v katerem napada odvetnika Rapoca iz Maribora, v katerem Je bivši hitlerjanec Franc Aiiačnik, brivec v Rušalj, ki je med zasedbo na najpodlejši način de-nunciral zavedne slovenske ljudi, našel svojega žagovomika. Po osvoboditvi se je Apačmk spet spomnil, da Je slovenskega rodu, toda v smislu odloka AVNOJ-a mu Je bilo zaplenjepo premoženje. Dr. Rnpoc, ki ima, kakor piše »Slovenski poročevalec«, obsežno prakso z zastopanjem narodnih izdajalcev, Je skušal izigrati ljudsko oblast in doseči revizijo odločbe o zaplembi. V svojih vlogah je dr. Rapoc hotel poučevati organe ljudske oblasti in v prizivnih aktih navajal frazo, da ljudska oblast napačno uporablja svoje zakone in odločbe. List zaključuje, da mora tudi odvetnik v ljudski državi služiti interesom skupnosti, ne pa tistim maloštevilnim, ki bi hoteli živeti na račun skupnosti. Državno podjetja Koteks Je letos na podlagi odločbe zvezne vlade, da Je treba svinje nad 80 kg teže odirati, pričelo širokopotezno akcijo za odkup kož. «Ljudska pravica« piše IZ JUGOSLAVIJE l| Na zasedanju zveznega sveta v Beogradu Je govoril minister za Industrijo in predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič. Kidrič je govoril ob začetku razprav,Janja o zakonskem načrtu na preračun in je naglasil, da predstavlja predloženi zakonski osnutek s finančnega stališča eno Izmed osnev za Izvršitev gospodarskega načrta. Minister Kidrič Je dejal, da sta bi. li glavni nalogi po osvoboditvi hitra obnova države in hiter začetek delovanja. Kidrič je nato naglasil trdnost Jugoslovanske valute in finančne uspehe Jugoslavije, ki so vzbudili začudenje v tujini. Gbde zakonskih načrtov za preračun in za davke Je minister Kidrič izjavil, da sta oba načrta v skladu z značajem današnjega Jugoslovanskega gospodarstva. Po govoru ministra Kidriča Je bila razprava, nakar Je zvezni svet soglasno sprejeli predloženi zakonski mčrt. o pomenu svinjskih kož za usnjarsko industrijo ter poziva, da je treba zbiranju kož posvetiti vso pozornost. Pri zbiranju kož se bo državno podjetje naslonilo na ljudsko oblast, na okrajne in krajevne odbore. Grenjeni list pravi, da je škodljivec, kdor svinje ne odere in ga morajo zato ljudski odbori pozvati na odgovornost. Nikakor ne gre, da bi sami člani ljudskih odborov predpise izigravali, kot se Je to zgodilo v Novem mestu in Črnomlju. List zaključuje, da nihče ne sme pozabiti, da so še vedno v bor-b tobrat na gospodarskem področju in da to borbo na vseh frontah zmagovito bijejo. V Mariboru je bila konferenca vajeniške mladine, na kateri so razpravljali o vprašanju pravic vajencev. Konference se je udeležilo 700 vajencev. Na konferenci so odkril: tudi številne primere zapostavljanja in izkoriščanja vajeniške mladine s stran! delodajalcev. Poleg krivde nezavednih delodajalcev pa je glavni vzrok izkoriščanja ta, ker mladina ne pozna pravic in dolžnosti, ki jih Ji daje vajeniški zakon. Mladina ne ve, komu naj se pritož! in se ne zaveda, da jo ščiti razen zakona tudi mladinska organizacija, Na in po sestanku so številni vajenci navedli prltrere izkoriščanja, ki obstojajo v tem, da morajo vajenci opravljati poleg strokovnega tudi druga dela, dalje, da morajo delati dvanajst in celo trinajst ur na dan, za kar dobijo na teden samo 100 din plače. Poleg tega so vajenci navedli tudi primere, kjer jim delodajalci odtegujejo-ure, ki jih prebijejo v šoli. Minister za delo Tomo Brejc Je v nedeljo 15. decembra slovesno izročil prometu modernizirano cesto Ljubljana-Ježica. Gradnjo ceste, ki je dolga 4 km in široka 21 metrov, je prevzela meseca maja direkcija cest. Pri delu so pomagali tudi prostovoljni delavci sindikatov in usta. nov ter mladinska delovna brigada. TRŽAŠKA KRONIKA Ukaz št. 294 Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave je objavil ukaz št. 294, s katerim so podaljšane do 31. maja 1947 leta posebne olajšave ki jih predvideva člen 21, paragraf 1 splošnega ukaza št. 39, ki so uporabljive za nerešene spore glede cenitev lastnin pri prenosu zaradi dedovanja, javnega akta ali zasebne pogodbe, registrirane pred 15. aprilom 1946 leta. Z istim ukazom je ponovno podaljšan rok zapadlosti za posredne davke ter za davščine na trgovinske transakcije, in sicer oboje do 31. decembra 1947. leta. Tržaški božični prazniki V sredo popoldne se je zbralo o gledališču «Nazionale» približno 2000 otrok — sirot iz Trsta in oko-’ice. Božiček jim je izročil darila v slaščicah, ki so jih prostovoljno darovali ameriški in britanski vojaki. Poleg daril so mali gostje doživeli še nadaljnje prijetno presenečenje: prisostvovali so predvajanju nelMterih priljubljenih risanih filmov ter varietejski predstavi. Umrli so: Martin Marinko, po- sestnik in prevoznik, Ana De jak. rojena Zobec, žena poslovodje v pokoju, Viktor Rus, delegat ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, vsi v Ljubljani; Ivanka Petrič, rojena Juvančič na Rakeku. Razglas št. 283 Pripravljalni tečaj ZA DOSEGO DIPLOME V KEMIJI Tiskovni urad Zavezniške vojaške uprave objavlja sledeči razglas st. 283, ki je datiran z. 20. decembrom: 1. Od dneva, ko je izdan ta razglas, bo filozofska fakulteta (La Facolta. di Scienze), ki je bila ustanovljena na tržaški univerzi, dobila na osnovi ukaza št. 177 ime »Fakulteta za matematične, fizične in naravoslovne vede«; 2. poleg dveh tečajev za dosego diplome v matematiki in fiziki in poleg dvoletnega pripravljalnega tečaja za tehniko, bodo uvedli od dneva tega razglasa, dvoletni tečaj za predhodnje študije za dosego diplome v kemiji; 3. med akademskim letom 1946-1947 bo odprto samo prvo leto predhodnih študijev za tečaj za dosego diplome v kemiji; 4 ■ ustanovitev dvoletnega tečaja ne bo prejudicirala števila stolic, ki so predvidene za »Facolta di Scienze«; 5. Zavezniška vojaška uprava bo priznala omenjeni dvoletni tečaj ter vsa spričevala in diplome, ki jih bodo Izdali na koncu omenjenega tečaja; 6. notranja organizacija omenjenega tečaja bo podvržena istim pravilom ter istim uredbam, ki so v veljavi za ostale tečaje na tržaški univerzi. I/ odtna^ilci vlclKLl 'p&tha.hLO.v holcopis, (last tJiizaslce. /cnjiZHica V Združenih državah so našli rokopis iz 14. stoletja, na katerem neka Petrarcova pesnitev. Ta rokopis je bil last tržaški knjižnice so ga ukradli iz nekega skrivališča v Neaplju, kavor so ga pripe- ljali med vojno iz varnostnih raalogov. Beograjski časopisi so posvetni uvodne članke 67. rojstnem,i dnevu generalisima Stalina. »Borba« je prinesla članek z naslovom «Stalm » voditelj narodov v borbi za mir in demokracijo«. Clan»k pravi med drugim, da Je Stalin pokazal narodom pot k uničenju fašizma ter jih tudi danes uči, kako naj se borijo za mir in demokracijo. »Borba« navaja nato Stalinove besede v njegovem dnevnem povelju, da narodi sveta ne želijo, da bi se ponovile bridkosti vojne in da se zato krepko trudijo za okrepitev miru ‘n varnosti. To prizadevanje narodov pomeni boj proti Churchillu, ki je voditelj vojnih hujskačev in ki ima velik vpliv na nekatere kroge v Angliji in v Ameriki. Rokopis, ki meri 20 x 40 cm in je vezan v usnje, bodo vrnili v Trst, po zaslugi poštenosti in dobre volje ameriških učenjakov in nekega bivšega ameriškega vojaka, ki ga je kupil v Neaplju od neznanega Itn-lijana. To staro knjigo, ki je kopija dela Francesca Petrarce «De Afričan, so našli pri 26 letnem Walterju Reahsteinerju iz Union City ciano Cotta je zanikal vest, ki je Izdala agencija «Ansa» o inc dentu na glavni postaji v Livorni kot absurdno. GORICA SVEČANOST NA TRAVNIKU Božični govor gen. Moorea Božičnica za otroka civilnih agentov in šolsko mladino SMRTNA NESREČA MOTORISTA Vsredo popoldne je umrl v splošni holnišnicl Enrico Krezich, stanujoč na Furlanski cesti 333. Krezich je v sredo okrog 9.30 vozil z motorjem po Furlanski cesti. Da ne bi povozil nekega pešca, je napravil oster ovinek, pri čemer Je zadel o zid. Bil Je težko ranjen dn Is je zlomil tudi desno pogačico. Prepeljali so ga v hol-I nišnico, kjer je nekaj ur petem I izdihnil. Ledolomilec na delu V Severnem ledenem morju je potrebno, da ledolomilci utirajo pot med ogromnimi skladami ledu drugim ladjam. Na sliki vidimo ledolomilec ameriške obalne straže ko s svojim. jeklenim kljunom reže zamrznjeno morje. V torek ob 16. uri je bila na Travniku proslavitev Božiča ob navzočnosti poveljnika 88. divizije «Modrih vragov» generala Moorea, ki jo je za civilno prebivalstvo organiziralo poveljstvo 88. divizije. Svečanosti je prisostvovalo pribil Zno 2000 oseb. Poleg generala Moorea so prisostvovali dr. Cappon kot zastopnik pokrajinskega predsednika,- predsednik občine odv. Stechini, kakor tudi drugi ameriški častniki kot načelnik glavnega stana 88. divizije pdlkovnik \V at s on kurat podpolkovnik Hale, podpolk. Hoover, major Hare in major Gussie. Ko je divizijska godba odigrala bo. Žično glasbo in po kratkem nagovoru kurata podpolk. Haleja o pomenu obletniae Kristusovega rojstva, katerega so tudi prevedli v italijanščino in slovenščino, je general Moore imel na prebivalstvo nagovor, v katerem, je vsem izrekel voščila krajevnih čet ter poudari visok pomen te svečanosti, kateri prisostvujejo vojaki in civilsti, in katera simbolizira — tako je dejal — kronanje vojnega napora za mirovno delo, dobrobit in svobodo vseh ljudi v imenu in zakonu Kristusa. To je > smoter — je podčrtal general Moore — zaradi katerega je ameriški narod vstopil v vojno. Med odmori sta pihalni kvartet pod vodstvom. kurata Sorlgja in zbor ameriških vojakov izvajala priložnostno glasbo in pesmi. Uspelo proslavo je zaključila molitev za mir in za srečo, ki jo je izgovarjal kurat Hale. Istega dne ob 15. uri je poveljstvo oivilne policije v Gorici v prostorih v ulioi 8. Chiara priredilo boZičnico za otroke civilnih agentov. Navzoči so biU tudi zastopniki zavezniških vojaških sil in kaplan zbora, ki je na otroke imel nagovor. Navzočim so dali prigrizek, a otrokom do 13 leta pakete. Po zaslugi ZVU in s prispevkom papeške komisije za socialno pomoč ter italijanskega zenskega centra v Gorioi so na dan pred božičem 5000 mestnim otrokom v vseh šolskih jedilnicah in mestnih zavetiščih dali kosila. Po zaslugi Istih Obnova vasi Sedlo lz vasi Sedlo pri Kobaridu smo prejeli naslednji dopis: Naša vas je bila med vojno močno prizadeta. Dne 2. novembra 1943 so jo Nemci požgali; dne 19. februarja 1945 pa so Nemci kot talce postrelili 11 naših mož in fantov; mrtve so nato vrgli pod most v Borjani. Zdaj je naša vas — razen hlevov za živino — spet popolnoma obnovljena in vsi že stanujemo v lepih novih hišah, Zato smo zelo hvaležni ZVU, saj Je bila naša vas ena izmed prvih, ki je bila obnovljena. IZENAČENJE PLAČ TRGOVSKIH USLUŽBENCEV Goriška trgovska zveža sporoča: Med Trgovsko zvezo in pristojnimi organizacijami delodajalcev trgovskih podjetij na debelo in na diobno za živila, obleke in podobne stvari Je prišlo do sporazuma glede izenačenja uslužbenskih plač. NAJDBA TRUPLA GORIŠKEGA STRAŽNIKA Pri nekem ogledu, ki ga je opravila civilna policija, so našli v Podsabotinu truplo nekega moškega. Sorodniki so spoznali v njem Goriškega stražnika Antona De Marchija. Iz poročil, ki jih je dobila policija, so izvedeli, aa je De Marchija zjutraj 1. januarja 1945 v neki gostilni v Pevmi, kamor je večkrat zahajal, aretiral neki 15 letni mladenič. NAJDBA OKOSTNJAKA V BILJAH Civilna policija poroča, da so delavci v Biljah pri Gorici odkrili v neki glinasti jami 30 cm pod zemljo moški okostnjak. Policija ne izključuje možnosti, da gre za ka- organov so 1000 najbolj potrebnim i kega vojaka iz prve svetovne voj--•*—------—— i..-- - oblačili.' ne. otrokom razdelili pakete z ALEXANDER APNO 30. WANG-HO Gorny se je namrdnil, prižgal c’gareto In Nuberjevo V narodnem gledališču v Zagrebu so prvič Igrali opero «Kamenl-ka«. delo znanega hrvatskega skladatelja Gotovca. Pri operi sodelujejo moški in ženski zbori ter balet. Opero je vodil skladatelj sam in je imela velik uspeh. se potem, ko se je prepričal, da se Lu ne bo vrnila, sedel za pisalni stroj ter napisal naslednjo prijavo: Lu Isheim nas izdaja. Pred kratkim me je poiskala In »ni govorila, kot da sem policijski uradnik in niti m sumila, da stoji pfed članom «N.» Namerava prijaviti vse njej znane osebe, ki so vpisane pri xN.». Povod izdaje: strah pred odkritjem in obsodbo. Nujna je njena odstranitev, ker namerava o zadevi razpravljati s policijskimi uradniki. G. — Treba je ravnati takoj v pričetku strogo — je mrmral Gornv, ko je dajal popisani kos papirja v ovoj. — Ta ženska postaja nevar na zame. Oblekel si je plašč in odšel. j Pol ure pozneje je vstopil elegantno opremljeno pisarno — Nisem vedel, kam naj se dam — Je dejal Gorny povsem neprisiljeno in — padlo mi je na um, da bi vas obiskal. Upam, da ne motim. Nuber je sedel za masivno hrastovo pisalno mizo in se ravno pripravljal k pisanju. Ko je videl vstopiti Gornyja, je rahlo dvignil glavo, ni pa vstal in niti ni ponudil roke v pozdrav. — Po pravici povedano, imam nujno in velevažno opravilo — je hladno pristavil policist. — Ce pa hočete sesti, me prav zares ne boste motili... Glejte, tam so časopisi. Gorny se ni zmenil za hladno in nekorektno Nuberjevo vedenje. Rahlo se je priklonil, sedel v bližnji usnjeni naslanjač, položil nogo preko druge, »i nataknil monokel In se zatopil v čitanje. Tako je preteklo več kot četrt ure. V sobi je vladala tišina, ki Jo vije motilo samo ^a^mepm kanje stenske ure, škripanje peresa po papirju In šum, ki ga je od časa do časa delal Gorny, ko je obračal strani časopisa. Gorny je prenehal s čitanjem dvignil glavo, snel monokel In kakor po naključju vprašal: — Poslušajte Nuber, ste že bili v Kanadi? Ne, — je kratko odvrnil Nuber in nadaljeval s pisanjem. — Ne — je po kratkem odmoru pristavil. — Zakaj mi stavljate to vprašanje? —f Gorny je pazljivo pogledal skrbno negovane nohte. — Ah, vprašal sem kar tako. V' ostalem pa, dobro vem, da ste enkrat že bili tam. Nuber je snel naočnike, prodirno pogledal nezaželenega gesta, jih spet nataknil na nos ter mirno pričel pisati. Gomy je molčal. Ce bi kdo videl ta dva moža, ne bi v njih zadržanju opaz’l nič izrednega; bil je povsem navaden razgovor med dvema osebama, ki sl nimata povedati nič važnega. Vedel pa je tako Gorny kot Nuber, da se pričenja med njima srdit boj, boj ki je podoben dvoboju do zadnje kaplje krvi, pri ^terem, pa. sta uporabljala pov- sem drugo orožje, kot ga rabijo pri krvavih dvobojih. — Zakaj *'ste me vprašali, če ste tc že vedeli — je čez nekaj časa pripomnil Nuber, — Zanimalo me je samo, če bost« to priznali. Nuber je prikimal. Sledil je spet odmor in nadzor nik je znova pričel pisati. — Vi ste premožni, Nuber, če se ne motim? — je kratko vprašal Gorny. Oni je zagnal pero stran in se naslonil globoko nazaj. __ yas tudi tokrat zanima, če bom priznal? ...ali ni mogoče tako, gospod Gorny? je sarkastično vprašal in posebno poudaril besedo gospod. — Dobro veste, da imam premoženje. Predvčerajšnjim ate predložili v moji banki nakazilo za 46.000, potem ko ste zbrisali od tega števila eno številko in ponaredili moj podpis. Pozanimali ste se, če je znesek krit, ko pa st« dobili pritrdjlnl odgovor, ste odšli in niste niti poskušali likvidirati nakazila. In to Je bila vaša sreča, verjemite. Gorny se je prisiljeno nasmehnil. — VI pa res vse veste. NuberJu se ni zdelo vredno od- govoriti. — «» ^ Znova se Je sklonil nad | pisalno mizo ln nadaljeval z delom, kot da se ga razgovor nič ne tiče. Tako Je znova preteklo nekaj časa, ne da bi moža pri tem spregovorila eno samo besedo. Cez nekaj časa se Je Gorny vsega naveličal in sunkovito vstal. — Zdaj pa moram Iti. Neizmerno se vam zahvaljujem za vljudni sprejem... Se nekaj, Nuber, sem v denarni stiski, ali mi ne bi mogli pomagati s posojilom 40.000? Nuber je pisal naprej, Gorny pa si je med tem prižgal cigareto. — Ne — Je odgovoril Nuber z ostrim nadzorniškim glasom. Gomy je presenečeno dvignil obrvi. — Ne? Morda bi bilo bolje, da dobro premislite, preden odgovorite. Bi bili sposobni, Nuber, zapustiti me v tako težkem položaju? — Sem se že odločil —■ Je odgo-vorll Nuber in vstal. — Pol ure sem premišljal, če bi vam dal denar ali ne. Odločil sem se za «ne». Gomy je vzdihnil. — Skoda! — je zamrmral. — Zelo neprijetno mi Je. — Čemu? — Tako! — Tudi jaz mislim! — V hipu si je Nuber slekel suknjič ter si zavihal rokave srajce. — Pazite I — je vzkliknil z glasom, ki ni bil več njegov. — To pot sto se v svojih računih zmotili, Gornyl... Slecite si suknjič! — Ste ponereli? — Je vzkliknil Gorny ostro. — Ne vem, čemu bi morali tako ravnati. — Kakor hočete, — je odločno odgovoril Nuber ter položil naočnike na pisalno mizo. — Lahko obdržite suknjič, vendar vas opozarjam, da vas bo oviral. Preden je Gorny pomislil na obrambo, ga Je Nuber — precej manjši po postavi — udaril s pestjo po obrazu. — To naj bi bil samo primer — ostalo — šele pride! — je pripomnil Nuber ravnodušno. — Cernu se ne branite? Stojite kot kip ter se pustite pretepati. Moj bog, nikake-ga užitka mi ne nudite I Gomy se je v hipu streznil, slekel suknjič in se vrgel na nasprotnika. — Končno! — Je vzkliknil poli-cii-t ter z močnim protiudarcem pobil Goinyja na tla. (Nadaljevanje prihodnjič) NESREČA VOJAŠKEGA VOZILA V torek se Je ob 11. uri fl državni cesti st. 55 na polovico pot med Trstom in Gorico prevrni tričetrt tonski kamion zaveznlšK obveščevalne službe; pri tem Je bi lo sedem vojakov ameriške vojsk ranjenih, dva izmed teh težko. Pet ranjencev je mimo vozeč britansko vojaško osebje prepeljal' v tržaško britansko vojaško bolni sr.ico. Dva ranjenca so prepeljal v bolnišnico ameriške vojske v GO lici, medtem ko je osmi potnik do bil le lažje poškodbe. Policija poroča, da se Je nesreči pripetila na ovinku približno km Jugovzhodno od Gorice zarad ; neke okvare, medtem ko je vozni dajal o p o*or: inc znake nek: žel ( skl, ki je hodila po sredini cesti Ko Je voznik poskušal sprostit signalni gumb. Je za hip nad vo zilom izgubil nadzorstvo, ki je za vozilo iz ovinka ter padlo v obcestn jarek; vozilo se Je popolnoma raz bilo. PULJ IZSELJEVANJE ITALIJANSKEGA PREBIVALSTVA IZ PULJA Odbor za pomoč za izselitev spo roča, da so 28. t. m. uradno začel s prostovoljnim Izseljevanjem ita.ll Janškega prebivalstva iz mesti Pulj. Uradi izselltvenega odbora s« na obali Venezia. “KOROŠKA KRONIKA,, božična številka, je naprodaj ti sledečih tržaških razprodajal-nicah časnikov na drobno: °orro Grazia, trg Goldoni; Papagno Damiano, pokrita tržnica; Ribezzo Angola, via R. Sanzio; Molaroni Guerrino, trg Pesta-lozzl. .......... Zaradi pomanjkanja prostor bo rešitev božične križanke objai Ijena v Jutrišnji številki. RADIO TRST II. 279 m - 1079 kc Petek, 27. decembra 17.30 plesna glasba; 18 giban je zdravje, II. del. predavanj 18.15 pestra glasba; 18.45 komori glasba; 19 radijska univerza Ptički brez gnezda; 19.15 komor zbor; 19.45 veseli ritmi; 20 nap ved časa - vesti v slov.; 20.15 s tovne prestolnice: VVashingtc 20.30 operna glasba; 21 simfonii koncert; 22.15 lahka glasba; 23 1 poved časa - vesti v ital.; 23.15 ■ sti v slov.; 23.30 plesna glasba; zaključek. Sobota 28. decembra 7 otvoritev - koledar; 7.10 jutra,' nja glasba; 7.30 vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; 8 pestra Jutranja glas' ba; 8.30 zaključek; 11.30 filmska glasba; 12 kako vzgaja Velika Britanija svoje državljane; 12.15 glasbeni program; 12.45 napoved časa, vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 lahka glasba; 14 zdravniška oddaja; 14.15 čitanje sporeda - zakljur ček. 17.30 komorna glasba; 18 plesna glasba; 18.45 kulturne zanimivosti; 19 slušna igra; 19.30 orkester Bojana Adamiča; 20 napoved časa. vesti v slov.; 20.15 tedenski, politični pregled; 20.30 lahka glasba; 21 češki skladatelji; 22 glasbeni program; 23 napoved časa -vesti v Ital.; 23.15 vesti v slov. -čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.