Največji liovsniki dnevnik v Združenih državah Vetja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za hwiwiithro celo leto $7.00 l NARODA •* The largest Slovenian Di ^Ko United States* List slovenskih delavcev v Ameriki* and Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 94. — ŠTEV. 94. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1935. — TOREK, 23. APRILA 1935 VOLUME XLITT. — LETNIK XT.III. NEMČIJA BI RADA UNIČILA VERSAILLSKO POGODBO HITLER NE PRIZNAVA LIGI PRAVICE, DA BI DIKTIRALA NEMČIJI KAJ SME IN KAJ NE Na Hitlerjev protest francoska vlada ne bo odgovorila« — Francosko-rusko vojaška zveza še ni bila sklenjena, — Sir Simon je prejel obvestilo o Hitlerjevem protestu pri golfu. — Rusi svare Nemčijo pred izzivanjem javnega mnenja. PARIZ, Francija, 22. aprila. — Kratko obvestilo nemške vlade, da zavrača obsodbo sveta Lige narodov, je nov dokaz, da je Nemčija trdna v svojem sklepu, da uniči versaillsko mirovno pogodbo. Uradna Francija je nemški protest vzela na znanje" in se ji zdi potrebno nanj odgovoriti. Nemški protest je prišel v času, ko je francosko vojaštvo zasedlo utrdbe ob 200 milj dolgi nemški meji. Pogodba za franco^ko-ruako vojaško zvezo je bila nekoliko odložena, ker so nastale težkoče glede časa, kdaj mora ena država drugi priskočiti s svojo vojaško silo na pomoč. Rusija namreč zahte va od Francije, da ji pride na pomoč, kadarkoli jo napade kaka država, zunanji minister Laval pa je pri volji pomagati Rusiji samo v slučaju, če Nemčl- . ja napade Rusijo. Vsled tega zunanji komisar Lit-1 vinov tudi ni šel iz Ženeve v Pariz, temveč je odpotoval v Moskvo, da razpravlja o tej pogodbi z Josipom Stalinom. LONDON, Anglija, 22. aprila. — Angleški zu nanji urad je v soboto popoldne dobil Hitlerjevo obvestilo, da ne priznava Ligi narodov pravice, da bi bila sodnik nad Nemčijo. Hitlerjev protest je prinesel v zunanji urad nek poduradnik nemškega poslaništva in njegov prejem je tudi potrdil samo poduradnik zunanjega urada, ki ga je nato nesel zunanjemu ministru Sir Simonu, ki* je igral golf Sir Simonu se cela zadeva ni zdela toliko važna, da bi o tem obvestil ostale ministre, ki se vsi nahajajo na velikonočnih počitnicah. Angleška vlada v tem oziru ne bo storila nika-kega koraka, dokler Hitler podrobno ne pojasni stališča svoje vlade, kar je obljubil v svojem protestu, da bo v kratkem storil. RIM, Italija, 22. aprila. — Nemški protest proti sklepu sveta Lige narodov je nemški poslanik von Hassell vročil baronu Pompeo Aloisi-ju, ker sta odsotna iz Rima Mussolini in zunanji podtajnik Fulvio Suvich. Besedilo protesta je bilo objavljeno v vseh časopisih, toda brez vsake pripombe. Uradna Italija ne kaže nikakega zanimanja za Hitlerjev protest, toda javnost o tem mnogo razpravlja in obsoja Hitlerjevo drznost, da kljubuje celemu svetu. Mussolini na protest ne bo odgovoril, temveč bo čakal, na Hitler natančnejše pojasni svoje stališče. MOSKVA, Rusija, 22. aprila. — S sovjetskega vidika se mednarodni položaj razvija po voljno in vladno glasilo "Izvestja" svari Nemčijo pred izzivanjem javnega mišljenja sveta. Ko je leta 1918 predsednik Woodrow Wilson naslovil svoj apel na nemški narod čez glavo cesar ske vlade, tako tudi "Izvestja" delajo razliko med nemškim narodom in nazijsko vlado. "Noben pameten Nemec ne more zatisniti oče3a pred dejstvom," pišejo "Izvestja", "da so navzlic nasprotnim družabnim sistemom v sovjetski Rusiji in v kapitalističnih deželah te dežele skupno izrekel svarilo Nemčiji, da ne kali miru. Ako se nemška vlada oprime pomena tega svarila, tedaj bo razumela, da bo vsak njen agresivni korak združil vsa sredstva drugih narodov za svoj izjavil dr. Dafoe, da je najbolj bolna Marie, najsiabotnejša med njimi, proti večeru je pa ugotovil, tla se je tudi nji zdravstveno stanje izboljšalo. Njena vročina je znašala 101 stopinjo, dočim so imele njene sestrice normalno temperaturo. — Xe smemo pozabiti — je! dostavil dr. Dafoe. — da so deklice še zelo mlade ter da moramo biti pripravljeni na vse. Možnosti obolenja ni mogoče preprečiti. Deklice so stare deset mese-eev in petindvajset dni. T0RGLER JE ŠE VEDNO V JETNIŠNICI Torgler je bolehen. — Vsak dan ga obiščeta žena in hči. — Bil je o-proščen obdolžbe poži-g a palače državnega zbora. POTRESI NA VELIKO RAZDALJO London, Anglija, 22. aprila. Strahoviti potres na Fonnozi je bil samo eden cele vrste potresov, ki so zadnje dneve velikonočnega tedna razburjali prebivalstvo na veliko razdaljo. Potresi so bili posebno v petek, soboto in nedeljo. O mnogih potresih je bilo poročano iz dežel ob Sredozemskem morju. Hud potres je bil na Portugalskem v soboto, zlasti v bližini Oporto. Toda v Evropi potres ni napravil skoro nikake škode. Štiri potresne sunke so v soboto čutili na otoku Malti. V Florenci v Italiji so trajali potresni sunki skoro dve uri. Santiago, Chile, 22. aprila. Kratek potresni sunek je bilo Čutiti kmalu po polnoči. Dva močna, toda kratka potresna sunka sta bila v Valparaiso. BOLIVIJCIV PROTIOFENZIVf naročite te as GLAS ifA&ODA uajvtčji slovenski * Združenih driiTiL La Paz, Bolivija, 22. aprila. Vojno ministrstvo naznanja, da so bolivijske čete napredovale v sredini fronte severno od Villa Mantes. Boji so bili zelo hudi in na bojišču je padlo mnogo vojakov. Kot poroča bolivijsko vrhovno poveljstvo, se Paragvajci v neredu umikajo. Pobegnili so iz postojank, ki so bile skoro nepremagljive. Bolivijci so zavzeli 32 oklopnih avtomobilov, mnogo orožja in vojakov. Asuncion, Paragvaj, 22. apr. Vroči boji ves Veliki teden med bolivijsko in paragvajsko armado so dosegli svoj višek na Veliko nedeljo in so bili na jI jute jši v celi vojni. Bolivijci so po padcu važnega mesta Charagua vprizorili protinapad v namenu, da se zopet polastijo izgubljenega mesta. Vojno ministrstvo naznanja, da Paragvajci drže svoje postojanke in da so Bolivijci v teh bojih izgubili več sto vojakov. Berlin, Nemčija, 22. aprila. Nasproti razširjenim govoricam, da sta znana radikalca Knist Torgler in Ernst Thael-man že mrtva ali pa da ju v kratkem čaka smrt pod sekiro, je bilo sedaj <^>gnano. da se še vedno nahajata v ječi. Nahajata pa se v različnih kaznilnicah in dasi sta bila oba o-proščena obdolžbe, da sta bila skupno z bolgarskimi obtoženci v zvezi s požarom, ki je uničil palačo nemškega državnega zbora v Berlinu, ju nazij-ska vlada še vedno drži pod ključem v namenu, da bo proti njima našla Še dovolj dokazov, da jih bo mogla izročiti rablju, da jima odseka glavo. Thaelmann, ki je bil voditelj nemške komunistične stranke, se nahaja kot kaznenec št. 338 v temni Moabit kaznilnici, v katero je bil pripeljan po svoji aretaciji v marcu 1933. Ni-kdo ne ve. ako bo kdaj prišel pred sodišče in najbrže.ne bo nikdar izpuščen na svobodo. Thaelmann, ki je bil pristaniški delavec v Hamburgu, je bil pri dobrem zdravju in je deležen vseh pravic ostalih kaznen-cev, ter mu je dovoljeno vsak dan po eno uro izprehapati se. Torgles, ki je bil vodja komunističnih državnih poslancev in o katerem je bilo poročano, ~da je bil izpuščen iz ječe. je v resnici še vedno zaprt v kaznilnici Ploetzensee, kjer ga vsak dan obiskujeta njegova žena in hči. Torglerju so dovoljene vse svobodščine, toda ločen je od rlrugili kaznenccv. BOLGARSKI KRALJ JE V ZADN JEM HIPU PREPREČIL REVOLUCIJO SOFIJA, Bolgarska, 22. aprila. — Najnovejši diktator v Evropi je kraljevske krvi—namreč 41 -letni bolgarski kralj Boris. Bolgarska je prebolela ministrski krizo, dežela je dobila novo vlado, ki je pa le slepo orodje v rokah diktatorja Borisa. DOVOLJ ZELENJAVE IN POMARANČ M'Allen, Tex., 22. aprila. — Pridelek zelenjave, lemon in pomaranč v dolini Rio Grande bo letošnjo sezijo znašal naj manj 10,000 železniških voz. 10MUNSKA SE 0B0R0ŽUJE Bukarešta, Romunska, 22. aprila. — Kralj Karol je v svojem prestolnem govoru v poslanski zbornici izrazil upanje, da se bo Romunska v kratkem času oborožila do svojega viška. Iz te njegove izjave javnost sklepa, da bo vlada predlagala povečanje armade. PODUUČNA ŽELEZNICA V MOSKVI Moskva, Rusija, 21. aprila. Vožnja po podulični železnici je bila dovoljena, toda omejena samo na 50,00 ljudi na dan do 1. maja, ko bo železnica izročena splošnemu prometu. Za sedaj je dovoljeno samo tovarniškim delavcem voziti se po železnici. Uprava železnice daje delavcem posebne vozne listke, svkaterimi se morejo peljati po celi železnici, ki je dolga 7 milj. Njegova zasluga je, da se ne nahaja Bolgarska danes sredi krvave revolucije. ^ Štiri dni pred odstopom stare vlade je bila Bolgarska v rokah oficirske klike, ki je hotela prevzeti kontrolo nad deželo. V zadnjem hipu je posegal vmes kralj Boris ter odredil, da morajo prihajati novi • ministri iz meščanskih krogov. Med oficirji je zavrelo. Z mrzlično naglico so skovali načrt za državni puč. Kralj je o vsem tem izvedel, pozval visoke častnike v svojo palačo ter jim razodel svoj namen. Ker so častniki namignili, da ne bodo poti nobenim pogojem trpeli nevojaške vlade, se je poslužil drugega sredstva. Na redno armado se v tem hipu ni mogel zanesti, pač je pa pozval v palačo dvesto najbolj zanesljivih gojencev vojaške akademije. V veliko dvorano so prišli z nasajenimi bajoneti ter proglasiliiuporne lastnike za svoje jetnike. Ko se mu je to posrečilo, je dal Boris zasesti vsa javna poslopja — predvsem seveda vojno ministrstvo in policijsko načel stvo. Medtem, ko fje prebivaUtvo glavnega mesta mirno praznovalo nedeljo, je skrbel kralj, da je bilo pod vodstvom starr-fa Andreja Toševa sestavljeno ministrstvo iz samih zaupnih civilistov. Prebivalstvo je šele proti večeru izvedelo za to izpremem-bo ter se začelo v velikih gručah zbirati pred kraljevo r»n-lačo. Ko se je pojavil kralj na balkonu, so mu začeli ljudje navdušeno ploskati. Sofija, Bolgarska, 22. aprila. — Po dolgih pogajanjih je 70 let stari Andrej" Tošev sestavil nov kabinet, v katerem je tudi general Atasanov, ki je, četudi ne posebno vpliven član častniške zveze in nadomestni šef generalnega štaba, kot minister notranjih zadev. Ostali ministri so: general Canev, vojni minister, Avgust Karageosov, pravosodni minister, Marko Rizakov, finančni minister, Gjorgje Kiosevanov, zunanji minister in general To-dov Radev, minister za vzgojo in izozbrazbo. Vsi ministri so pristaši kralja Borisa, vsled česar bo imel v svojih rokah notranjo in zunanjo politiko dežele. Po stanju razmer je mogoče pričakovati, da bosta bivša ministrska predsednika Aleksander Cankov in Kimon Georgi-jev, ki sta bila prejšnji teden internirana, zopet izpuščena na svobodo. Jugoslavija ne more biti posebno zadovoljna z ministrskim predsednikom Toševom, ker jo v ozkem stiku z Macedonei, toda zunanji minister Kioseva-nov se zavzema za bližanje Bolgarske z Jugoslavijo. LADY AST0R HVALI KEMALA Ženske v Italiji in Nemčiji se ji smilijo, in sedanje razmere lahko dovede jo do revolucije. Carigrad, Turčija, 22. aprila. — Na tukajšnjem mednarodnem kongresu žensk je nastopila kot govornica angleška parlamentarka Lady Astor, ki je bila rojena v Virginiji. Rekla je, da se ji smilijo italijanske in nemške ženske, ki nimajo skoro nobene druge pravice kakor roditi otroke. — Jaz sama sem srečmi ti šestih otrok — je izjavila — toda nihče mi ni zapovedal, da jih moram roditi. Sedanje razmere v Italiji in Nemčiji prav lahko dovedejo do revolucije. — Tudi Kemal paša je diktator — toda povsem drugačne vrste kakor Mussolini in Hitler. On je dovolj inteligenten, da se ne postavlja z armadami, topovi in drugim smrtonosnim orožjem. Ker natančno ve. kaj hoče, že vnaprej ugan^ posledice svojih dejanj in odredb. Ženske so v Turčiji deležne vseh pravic, kajti Kemal paša je po srcu demokrat, četudi se nazunaj poslužuje diktatorskih metod. GREEN ZA WAGNERJEVO PREDLOGO Washington, D. C., 22. apr. Predsednik A. F. of L., William Green, je pozval vse delavske voditelje po Združenih državah da pridejo 29. aprila v Washington, da zahtevajo, da je Wagnerjeva predloia glede delavskih pravic v kongresu sprejeta. VEST GA JE PEKLA St. Paul, Minn., 22. aprila. Velikonočni duh je najbrže potrkal na vest nekega tatu. Mrs. Dombek je v januarju pokopala svojega 13 let starega sina. Za spomin si je pridržala s krste križ. Isto noč pa je vlomil v njeno hišo tast, ki je med drugim odnesel tudi križ. Na Veliko nedeljo pa jo križ zopet našla na virtu svoje hiše. X OLA S NARODA1 NEW YORK, TUESDAY, AP RIL 23, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Glas Naroda rr OwMd ud MMBa by SLOVBNIC PUBLISHING: COMPANY (A Oorporatioaj Frank Sakser, President L. Benedlk, Treas. ac W. 18th Sir«*. ttM oorporatloD and artflrn—a at ibon office New York City, N. Y. - ftLl H N A «-O D A (V«Im «f the People) lamed Bverr Day Except Sondayn and Holidays fc i>oU*ta .. fc četrt leta Ea Now Xbrk aa crib Ma Za pel lota ...» f$jOO Za InnariiTTo aar cfeio leto ttnlZa pol l«*a • e e e • « % • e • -m o o • e • ffjOO f&BO «00 Daboerlptlon Yearly $640 ▲dTertieement on **Glaa Naroda" lakaja roakl dan igram« nedelj In pramlkor. Iloplot brea podpisa la otKheoeli ae no prlobčujejo. Denar naj so Waforotl poiUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnikor, proelmo. da se nam tudi prejinjo bivališče naznani, da bltreje najdemo kaslovnlkm NAHODA", SU W. 18t«i Street, Near Tak CHdpa I-ttM N. BODOČA VOJNA Cassville, W. Va. Oen j«*no uredništvo (lias Naroda! — Priloženo vam pošiljam tri dolarje kot nadaljno naročnino za meni zelo priljubljeni list o-k lica ne v vojno službovanje. Vsaka bojujoča se sila bo .-knšala doseči čim hitrejšo odločitev. — Bodoča vojna se l»o začela (brez vojne napovedi s st rategieniin napadom. Zelo važen moment v bodoči vojni bo presenečenje. Pri tem prizadevanju bo mnogo pripomogla tehnika s svojimi motorji na suhem in v zraku. — Motor bo pomagal, da se bodo čete na določenem kraju čimprej zbrale. Zelo važna bo motorizacija čet. Motor bo pa služil tudi za orožje. Pomislimo le na topništvo in na bojne vozove, tanke. — Proti leta h-eni se bo trdbj\ liitro bojevati, k čemur bodo pripomogla avtomatična orožja. Avtomatski topovi proti letalom bodo zelo učinkoviti. — Kakšen bo (boj tanka proti tanku.' Odgovor na to je: ta boj bo v IkkIoči vojni redek. Angleži so v svetovni vojni izvršili s tanki 85 napadov, pa si' je samo dvakrat zgodilo, da so se spopadli 'tanki s taiiki. Če se bo to zgodilo. bo tak dvoboj za oba železna velikana močno nevaren J Vednost bo imel tisti, kateri bo prvi ustrelil in pa tisrti, ki I bo t«>žje oborožen. — Cesar Napoleon je rekel, da je treba vojno tehniko vsaka »tri leta raproineniti. Strokovnjaki sodijo, da bo topništvo orožje napadanja, strojne pušlke pa bodo orožje hrambe- * 1 *M|tf — Poklicna in ljudska artnakla bosta delovali drttgft ob drugi. K njima se bo pa pridružila še armada prostovoljcev vseh starosti. Te prostovoljne čete bodo predvsem razbremenjevale pdklic.no in ljudsko armado, vendar se bodo morale tudi same udeleževati bojev. — O bodoči vojni je slišasti dvoje mnenj. Eni mislijo, da bo vojna v prihodnosti vojna tankov, drugi pa sdijo, da bo to zračna vojna. — Vsekakor pa je treba pomisliti, da je mehanizirana armada zelo odvisna od dovoza ter da bodo talco me hanizirano in motorizirano armado tudi v bodoče uporabljali le za prve -čete. Nevarnost vojne s takozvanimi bacili se močno pretirava. Bacili kuge (bi bili najbolj nevarni za tiste, ki bi jih metali iz zraka- — Ti#dl zračno vojno smo močno precenjevali. Pomisliti je treba, da so napadi nemških ZeppeKnov na. I*>n~ don v teku vse svetovne vojne terjali komaj toliko žrtev, kakor jih je terjal avtomobilski promet na londonskih ulicah samo v teku enega meseca. Iz Slovenije* Družine brez kruha v Zagorju. Te dni so ukinili javno kuhinjo, ki je dnevno dajala 400 do f>00 jxircij hrane brezposelnim in njihovim druži mini. Zaradi tega j«- velika skrb vseli, da pridejo čim prej do zaposlitvi' pri javnih delih. Na žalost vseli ni mogoče zaposliti. Nekaj ožeiijenih je dobilo delo pri preložitvi Hudmarjevega klanca in delili potoka Medije. Veliko jih čaka na zaposlitev pri javnih cestnih delih pri Major-jevi žagi v Mlinšah in Vider-gi. Obljubi jejo le, da se ta dela prično, priprave pa še niso urejene. — Položaj oženjenih brezposelnih, ki bi radi delali, je težak — pt>sebm?se zaradi ukinitve kuhinje. Zdaj so brez vsakih sredstev, — kako naj kupijo za sebe in za svoje živila Na vsak način je pričakovati. dsi se prično večja dela. kjer bodo prišli do zaslužka vsi brezposelni, v prvi vrsti družinski očet je. Izpred malega senata celjskega okrož. sodišča. (i. aprila je sedel na,zatožni klopi pred malim senatom 2(>. letni zastopnik zavarovalnice "Slavija" Zupane Frane iz Tremerjev pri Celju, katerega je drž. tožilstvo obtožilo, da je namenom priti do denarja zavaroval (»O-letiiega posestnika — V mestni bolnišnici v Cleveland u je po dolgi in mučni bolezni umrla Angela Verk, rojena Perušek. v starosti (>4 let. V Ameriki je bivala 45 let in sicer zadnjih 11 let je bivala v Clevelandu. Rojena je bila v vasi Sajovec, fara Ribnica, pozneje pa je stanovala v Sodra-žici, kjer zapušča veliko sorodnikov. — V Indianapolis, hid. se je dne 1. aprila usmrtila s plinom Frances Šašek. stara okrog 59 let in dma iz Šmihcln pri Novem mestu. — V Pueblo, Colo., je umrla dne 18. aprila rojakinja Marija Snedec, doma iz črnomaljskega okraja, stani (ifi let. Zapušča tri sinove, med njimi dr. Snedeca, in štiri hčere, Njen soprog, ohčezuani trgov«'«- v Pneblo, je umrl pre«| 12 leti. Stvarnika .laneza v Trenierjih I j* in ga skušal 21. februarja t. I. tudi umoriti. Dogodek se je odigral na sledeči način: Ihie f>. januarja je Zupane zavaroval pri K a rit as Stvarnika Janeza za 4SSO Din, malo poznej«' pa š<* pri splitski Samonn»pomoči za 15,000 Din. Nato je na preračunan način hotel spraviti s sveta posestnika Stvarnika: ker je pa vedel, da dobi v slu-čaju smrtne nezgode 'dvojno zavarovalnino, ga je 21. febr. v Tremerjih zvabil z doma, mu elje nad banovin-sko cesto proti Stvarni ko vi hiši, ga je nato pahnil 2 m globoko čez škarpo na banovinsko cest«». ga nato še večkrat udaril s palico po glavi, ga prevrnil proti cestnemu jarku, nanj ]K*kl«*knil in tiščal Stvamiko-vo glavo v vo«lo. da bi ga zadušil Stvarniku se je posrečilo dvigniti glavo in poklicati na pomoč, nakar je Zupane po-l*egml. Stvarnik je dobil lahke poškodbe. Zupane je bil obsojen na 7 let težke ječe. letna Teiezija Top«>lovcc. Nesrečna lis«»da je hotela, da je sprožil v nj«» smrtni strel njen lastni vnuk Topo lovec .Janez, ki j-ra je starka ljubila z vso nežnostjo, on pa njo prav tako. Janez To]X)lovec je krojaški vajenec pri mojstra Alojzu Prologu v njega svojega vajenca. Topol o v«-«* je samokres odnesel. spotoma se j<* pa zglasil na svojem domu v Veržeju ter vprašal po svoji stari materi. Ta je bila pri sosedi Ani Verbel. Njen vnuk je odšel za tathico k V«'rzeh»vim telijo našel sedeti za mizo. Pri->e«lel je zraven in za šalo p<»-teirnil samokres ter začel z njim manipulirati. Na««nkrat s«» j<» orožje sprožilo, starka je presunljivo kriknila ter se zgrudila na tla. Rekla je še "Poglejte me. kakšna senr\ nato pa s«* j«* onesvestila ter kyialu izdihnila. Vsi navzoči s«» bili kakor okameneli. nesrečni vnuk pa s«' j«* zgrudil na koh'iia ]»oleg umirajo«"«' babice ter jo jokajoč prosil za odpuščanje. Nato je planil kvišku ter pobegnil. Vrnil s«* j«' šele misled njega dne domov. Strel zadel starko v nos t«'i* s«' je : krogla zarila skozi lobanjo v možgane. Posledice silnega viharja na Gorenjskem. 1. Usodna nesreča po neprevid nosti. Iz Radovljice poroesijo aprila: — I^epo pomlailno me. ki smo ga uživali zadnji čas. s«' j«* nenadno sprevrglo. V četrtek popoldne so planine zakrile sive meglene koprene. Ni bilo mogoče na daleč razločiti ali so to meirle. ali sneži, ali pa morda vihar dviga in žene sne-ž«'ni prah. Obenem so se na nebu |Ktjavili oblaki, ki so jih gnali vetrovi o«l vseh smeri. Za nekaj minut so zasenčili sobice. N«*kajkrat je tudi z neba rahlo poškropilo. Kmetovalci, ki si že zelo žele mirnega pomladnega »ležja na izsušeno polje, so zaman pričakovali. da se bo vlilo kaj izdatnej«». Komaj je ponehala rosa z neba, že je spet posijalo solne«'. Dočim v "'žini ni bilo čutiti vetra, se je na nebu. na oblakih videlo, da vladajo v višinah sila nemirne struje.. Proti v«*če-ru je spet pričelo deževati, a znovo ne za dolgo. Deževje je da, deloma je bui-al tu« I i o« I se-verozapada. Tulil in razsajal je vso.no«"'. V Kamni gorici je iz-ruval tri blizu hi,še rastoče močne smreke, eno je p«>)ožil celo na hišo. K sreči pa j«* «lr«'-v«'sii izrnval s koreninami, ki s<» ovirale hitri padec na hišo 111 tak«i III bilo hlljše neslW'e kakor da se je podrla streha, ('e pa hi bila padla še četrta smreka, najbližja pri hiši. ki j«» je vihar tutli že deloma izpulil, bi bila katastrofa neizogibna. V Lescah j«- vihar vrgel raz Legatovo gospodarsk«> po-sl«»pj«- leseno streli«». \* Ra«lov-Ijici j«> odkril na novem poslopju. o katei-4'iii še n«' vemo, kakim namenom bo služilo, velik del dragocene bakrene strehe. V okolici Žirovnice je mnogo polomljenega sadnega drevja. v«m" k«>zoI«-ev je prevrnj«'nih. Vihar je ]H»t«'in «li»jal še v petek ves «lan in še pomn-i. Šele v soboto se j«> nekoliko pole- g«'l. Na mnogih hišah imajo šipe razbit«' in poLkna polomljena. Kako je bilo na Jelovici, kjer so viharji že večkrat povzročili v«'lik<> šk«Ml«». še ni znano. Splošno pn sodij«» ljudje. «la je bil tokrat vihar po dolini hujši kakor v planinah. Požar pri Skaručni. 2. aprila «>h |m>I Hi. je nastal velik požar v vasi Polju. (Jo-reti je začelo mul hlevom u-gl«'«lnega p«»sestnika (»regorja Pustavrhii. po domače Zamu-«!«•. Ognjeni zublji >o mahoma zajeli ves hl«-v in po«l. nato pa uničili cehttno gospodarsko poslopje. (Milno sena in slame. V četrt ure j«* poslopje pogorelo d«> tal. Živino, razen enega te-leta so rešili delavci s poleg ležečega vrta ravnatelja Mateja Hubada. Ncinudno so prihiteli na pom«t«** gasilci iz Polj. ki so lokalizirali Pusts»vrh«»vo luiši, in jo (»bvarovali pr«»«l p»»-giheljo. Za/iral je im-mla po neprevidnosti ga n«*-mudno «nlpreinili v splošno bolnišnico. Žoliar pa ni več prenesel posledic poškodb, ampak je na «lržavnem mostu pri pr«»-v«»zu v splošno lndnico izdihnil. pregnal mrzli veter, ki se je V Veržeju se je pripetila u j stopnjeval od ur«' do ure. S1«m1-sodna nesreča zaradi neprevi pomnijo najstarejši ljmlji- na Gorenjskem. No«' «ul četrtka na petek je bila v nekaterih krajih naravnost grozna. Najhujše fin je vendar bilo v Lipniski dolini. Na mnogih krajih je vilmr prevrnil kozolce in plotove, odkril str«»he in polomil mnogo drevja. Divjal je v smeri od zapa- PRETEP MED BALETKAMI Za kulisami mestnega gledališča v (irenoblu j«* prišlo t«» dni med baletkami do limlega pretepa. C'lanioe plesm-ga zbora so s«* raadelile v «lve skupini kratko potem, k«» so se vrnil«' s pozomie«'. kjer so ]»l«'sa-1«' pr«*«l občinstvom v najlepši slogi. Za kulisami so se spoprijele z vso vehemenco z nohti in zobmi. Ravnatelj gledališča jih ni mogel ukrotiti. Red je napravila šele policija. 1 s silo izpraznila preoblačiInico za baletni zbor. za potovanje. Kdor i« MMMjM potovati 9 tiari kraj ali dobiti koga da ja panesn v vseh »tvareh. VtUd nota Vam mmammo dati najboljša pojaamla m tmši m potr+na pntkritti, da jo potovanj* udobno in hitra. Zato — amnpno obrnit* na na* to vso pojaamU. Mi prnkrbimo v**, badiii proinj* *a povratna dovdjo-nja, potno listo, viaajo m wplok voa, kar ja aa potovanja pa-tr*bno v najhitrojiom iatu, in kar jo glavno, na najmomjia štroSka. Nodržavljoni naj na odiaiajo do zadnjega trenutka, k$t prodno to dobi u Waakingtona povratno dovoljenje, BB-KN-TBT PXBM1T, trpi najmanj on moooo. PiMe torej takoj oa- brooplaSna navodila in ooaotavlja-mo Vam, da bo*t* poceni m udobno potoval*. SLOVENK PUBLISHING-CO. 216 West 18th Street New York; NwY. VELIKONOČNI OBISK. Na veiik«)li«H*no iie«h>|jo po-|K>l«lne so kar izneiiatla padli v moj «loin Ijinije. ki ,-ein jih vsikdar najbolj v««.-«*l moji prijatelji iz Little Kall>. K«*r prebivam daleč izven mesta, v kiaju, kjer ji- Stvarnik j h »sodo oplaknil, ko je zgnetel ta nesrečni sv««t. so morali imeti obiskovalci izkušenega vo«lnika, da jih j«* srečno |»rive«l«'l k meni. To teža v no nalogo j«* bil pn*vz«*l New Yor-ka vajeni Frank Svašnik. ki j«- najprej sam, pot«>ni pa z mojo pomočjo razkazoval ne\v-vorške znamenitosti Franku Masletu. rojaku Kavčiču in njegovo ženi. Masle, (ki ji» že vsaj jm» imenu znan večini na uore bi bila se ilaues tia višku svoj«* velik«* slav«-. t;«k»> je pa Frank s sv»>j«» odsotnostj«» r:ij»* pripomoir«-! Jmro^la vi ji k znia- ko se je raZV«'sp«*li - karatni, nakar se je zad«>volj«-n obrnil na d m go stran t«*r j«- v«-s po mirjen z«i|M«t sladko zaspal. Kdor si IumV v pičlih, štirih lirah New York ogledati, mora j imeti par sto «mm in liiti nagel U«»t vrtavka, Xaiii s«* pa na v«-likoji«M"m» n«*delj«» m pos«-biio mudilo. \'e-botično (Nivršino ameriške in«--tropole >mo >i ogleilali s po-tlaljška Palisad. nakar smo s pomočjo fcrryja pr«'bre«Ui Hudson iu se poilali v iie\vvorške glithine — v swtovuozuaiii subway. Malo «h-b«'l«» s«> gleihili moji li-t t letališki )>rijatelji in s«» nehote sedežev «tpnjemali, pogledi in obrazi s«» jim pa raz-»nlevali, da bi bili dosti bolj za-«Iovoljni. «"•«* bi bil llmlales za motormana. Ra«l bi jih p«-ljal v osrčje in v možgane boginje Svobode, rad bi jim pokazal v akvariju rilie. kakoršne lovi edinole Martinez v svoji najbujnejši domišljiji, in jih po vedel na za«hij«» na vrh Kmpir«' Stat«* poslopja. o«Ikt»«ler >e vidi prav na Ziberš«*. kadar j«* Ic|m> vreme. seveda. Peljati sem jih hotel v Bronx* park. kjer je največji zverinjak na svetu, pa nisem imel pri sebi opečatene garancije, da me ne l»o«lo prijeli iu vtaknili m«*«l kakoršnokoli sorodstvo, in pokazati som jim hotel prostore v zamorskem Harlemu. kj«*r se v gledališčih razkazujejo vabljiva dekleta, kot jih je Bog ustvaril — «la jih le sram ni. babe nemarne. Vse to bi jim razkazal in st rokovnjaško raztolmačil, pa nam je bil «'as prekratko odmerjen, kajti prijatelji so se morali ž«» ob pol devetih zvečer odpeljati. Na Grand Central Postaji, ki je skoro tako obsežna kot je kor v ribniški cerkvi sv. Štefana, smo se poslovili in si želeli srečno pot. Ob slovesu sem rekel Masletu : — No, sedaj si po toliko letih zopet videl New York. Po-pravici mi povej, kaj te je najbolj začudilo in napravilo nate najmogočnejši vtis? Brez vsakega tuhtanja in premisleka, mi je zabelil: — Po mojem mnenju je največja newyorska znamenitost, da ima Zgaga še sedaj — skoro sedem mesecev po svetem Martinu— še vedno par galon vina v kleti. j__ 'OLA S NARODA" NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. JL NOV MN0ŽESTVENTM0R1LEC SKRIVNOST MECA V Wntzetzu pri NeuTuppinn ziiejp je bilo ntola^teni javljetm Nemčiji so te diiii prijeli bo- izginotje učenca Pretoriusa iz letnega pi>|K»tm*ga urarja Adol ; Rwkstorka. Našli so ga sole fa Seefehita. Mož ni imel stal 1 jrnija 15KH-. V Luebeeku so nega bivališča, hodil je iz kra- odkrili la>ni 15. februarja mr i ju v kraj, kjer je dobjl delo, g:i tvega učenea Koma. | je opravil, fiotem pa šel zopet dolze SeetVIdta umora učeneev Sredi poletja leta \72ii j,-tu- plamenieo, je zapazil vrsto po- Z mojstrskim očesom je zapa- j»aprej. Ponekod pa so kmalu Guentlierja in Thieekeja iz ki slavni franeoski marki ^- po hm m a enakih, sijajno izrez- zil. da so imele vse te žrtve na 1» njegovem cnHhmIu opazi idu < Iran,eirfnirga. Wise m ozkega vabil svojega novega prijat« - ljanih črnili rakev — in čudno svojih brokatastih telovnikih ve "J« ta ali om «»^olett,i J_ lja, izurjenega sukača z mečem, — vse so bile odprte. V vsaki lik madež strnjene krvi, vse lia ; deček. , k" mu nihče ni mogel biti kos, rakvi pa je ležalo popolnoma ' ereni in istem mestu, spodaj | Polieija lgo ni mogla priti j —^——mm-m^mmmm avstrijskega poslanika, v svoj oblečeno truplo kakega imenit-'pod levo prano bradavico. Koj n« sled skrivnostnemu ugrabi-; giadič Bo i s repo s. (inn lir je bil nega plemen itaša. Po voščeni je sprevidel, da je ta sleparski (tel ju dečkov, »leiiojič pa se je" iz Brandenburga ter dečkov l>illa in Eipla. Trupli zadnjih dveh so našli 17. oktobra 11*31 blizu Neuruppina v nekem g<»-zdu. Sumijo pa, da ima See-Jeldt na vesti tudi življenje ii čeneev Neiunairna in Ziiunier-manna in Solnveriua in Wis- Nadalje I !,arja- '»rarjeva žrtev je. kakor povedano, učenec Thomas, ki je pokazala policiji sie drugi -trani sra obremenjuje toliko dejstev, da se ne bo mogfl izmakniti pravici. Dede« je znati pokvar-jmee, ki ga težijo zločini proti nravnosti žh iz mlajših let, )«oleg tega pa je dokuzano, d:i je skušal ugrabiti Še nekaj drugih mladoletnikov, ki so le po srečnem naključju odn«*«ll življenje. Zi i nekaj milj izven Pariza in barvi vseli teh obrazov in rok j morile«* uporabljal posebno vr- zločinec, vlovil v past. Ko se jej g __ f # LCf^ 1 1WT J 99 pravili so, da je bilo v gradu soditi, so bila vsa trupla skrb- sto ubodljaja, ki ga je bilo tež Seefeklt nedavno mudil v Wit f S WT flllfrOlfllO • .IOC j«rav vse na posel k-n .način u- t,o balzam i rana. |ko izvajati in še težje obvaro- j U tibergeju, je .namreč izgini I | J MM J 1 g CI I K K «. M. ^U* l ejeno. Poslanik se j<> odzval j Šele zdaj so je poslanik z»lr- v«ti se ga, ker je prihajal ma-} osemletni učenee Thomas. vabilu. Marki, j?raščak, jo z znil. Odločno je pristopil h gra-1 honia «mI nepričakovane smeri, Vrarja so kratko pred izginot- j izbrano družbo imenitnih gospa ščaku in vprašal z mirnim, u in da je bil ta zamah pač. edino jem videli v dečkovi družbi, j in gospodov prisrčno sprejel trdnim glasom: 44 Ali bi mi ho-1 kar je zmogla markjjeva sab-' Prijeli so ga ter ga vprašali, j svojega gosta-poslanika. Deset teli pojasniti/marki, kaj navijaška umetnost. Oez nekaj ni ki.m je spravil žrtev, a dwUnj dni je ostal v gradn in vseli to pomeni.'" Marki je nekaj!s«'je .obstal poslanik in si roko j« tajil krivdo in trdil, da ne j deata.usko nasmehnil in dejal: | 44 Dobro, marki, pripravljen .vi, da nima nobene zveze z nji bi poslaniku izkazal čini večje' 4*!»ragi gospod, pravijo, da e sem najboljši sabljač Kram i jo. j . ^ ^ sabjjaSko ,Mm|ravila. 'ktkaaso. i1"41 nrar lia v,,a1i z menoj. Vendar ste se do-J resposju še dolgo čim najlepše 1 >lej zmeraj izmeknili, bržkon spominjal. j zato, ker ste preveč bojazljiv: **(iospoil," je dejal marki ua in vas je strah pomeriti se z to zalivalo. •• sramujem se. Vso, | menoj. Pa nisem mogel druga-karkoli vatli jo mogla nuditi ^če, kakor da som vas izvabi! moja siromašna hiša, ni bilo ni-; semkaj, da spoznam, kdo je ti oddaleč take vrednosti, kakr- večji mojster!" 1 šui so moji prisrčni občutki do' Poslanik je bil ves ogorčen Vendar vas prosim, da mi!radi take zahrbtnosti in je že Verjamete, če vara pravim, da I hotel odgovoriti. A marki se ji--o bom vse svoje življenje po- porogljivo -mehijal iti rekel: :i ; . hiši, kjer je bival, umorjene- j učen<*a (Smicka, tri mes«H-«' ; pozm-jo, julija. s<» odkrili uri j nekem žitnem polju pri i\»t> I damn že napol tazpalo truplo učeiua Metzdorla, IS. novem-je nasprotnik-i j j>ra so misli v gozdu pri Lud !\vigsliistu truplo nčenea Pe-s-'dorfa, ki so ga starši |K»groš.ili gro. je koj spremenil tin štirinajst dni. Pol lota j>o I čin sabljanja. Na vso moč je sil- J nil naprej, se bliskoma obrnil 1 trudil, da bom vreden vašega .-(j^jt,., ,{l trupla! To je'4|esno, z vso silo odbil po ' prijateljstva." S tem. l»eseda- j dvajset inozemskih kavalirjev, ^anikov trni- in z brezprimeriio mi mu je marki prisrčno sti ,:i so ,,r(.izkušali svoj umetnost |.aglieo kakor kača šinil z me z mojo. \'se jo umorila moja ,.,.„, 'm |>omeril v levo stran roka. Vi ali jaz — eden izmed j oslanikovih prsi. n«.ju jim Im» moral delati dru- Po-latnik pa je bil priprav ščino. Tu je več izvrstnih mo- |j(.„ / istll čudovito naglico- '1,0 J<' rev. Nikar mi ne ndrerite t:- nekaj prav izredno mojstrske-llu"* .. . . ' . '. .... ... I Ko je stopil v kapelo, s« zgrudil marki na tla in umn- mu jo obtičal do ročaja v prsih. Poslanik si je oblekel suknjič in ni iadrl meča, niti so m ozrl ua ležeč<*ga markija. Mir imIšoI iz strahotne dvor:i- skal roko in nadaljeval: "Pa še poslednjo prošnjo, gospod! Boisrepos vsebuje nekaj čudovitega, česar vain do slej še nisem mogel pokazati. To je nekakšna svetinja naše'časti, da se lioste borili z me- ^t — Jt. preložil mee iz oesn- r . ... . . . . . . , si a roda v ne družine, ki je do- | noj, «ieer vas Ik.iu primoral. v levo roko. odbil sunek in tako'^V511 7 V -'-ki ' slej nisem šo nobenemu svoje- j Moji ljudje |K»znnjo mojo 7.:iaatil markijev meč, da ta ni !l abraim 011,11 VSH - mu prijatelju |x*kazal in ki jolstrast/' mogel zgeniti niti z roko niti 7. I:očom pokazati le vam, da vi-»lite, kako brezmejno sem vam vdati. Dovolite mi to čast, d*i Ogorčeno je poslušal posla- mečem, ni k markijeve bese»|e. Ko je Strmela *ta drug v drugega, nehal govoriti, ga je zaničljivo 4*V'aš način — ni, da hi kaj vam smem pokazati to čudovi-!premeril od nog do glave in d * j riponmil," je dejal jnislanik t. »st, moj dragi prijatelj!" | jal: "Gospod, z vami se «e bom j„ smehljal. " \'en«lar. nio-Poslanik je, smehljaje se, pri- j sabljal !*' goče ste z njim preslepili tele kimal. Prehodila sta dolgo v-, 44 lil zakaj ne, če smem vpra- kavalirje. Naučiti se pa mora-. . . , .t« soban, šla po velikanskih, š*ti?" je s pritajenim srdom t * sabljati — z menoj!" , J(' VSt,M'1 temnih, s podobami pradedov vprašal marki. j f ^ . niahoma vse ntilm.lo. \ m so se in dedov okrašenih l,oesen radi smešenja za- .pa glodali kslanika. Sr- J *4Kje — kje je marki"/" s-» rlrnžba. Sveče gorele, hrup j ni razgovori, šale in dovtipi so < odmevali po kapeli. Videti j««1 bilo, da so pričakovali, ko vedno, markija, kako bo smeje se. vstopil s krvavim mečem v roki in se orčeval iz tujega tepca. sta stala pred vrati grajske ka- zvijačen poziv p« le, ki je bila v tem oddalje- čem boriti s takim poklicnim nem grajskem delu. | ubijalcem, kakršni ste vi." Markij je odprl vrata iu sto-j "Prav — vas bom torej pri-pal naprej. Ka|>ela je bila vsa silil." v temi. Niti glasu ni bilo čuii Ves zelen od jeze je marki \ tej grobni tišini. Le sveče so pograbil dvoje mečev, porinil dlto ga je zmerjal in mahal Z:jo slednjič nekdo ojunačil. mečem. Poslanik je mirno pre stregel udare<*. Kar je vzklik nil marki: <4Prekleti poslmiiški s<* nalahno utriujale in dolga, enega poslaniku v r<* ni čudil, ko je marki vzel zahodem !" lin v roke zveženj ključev, odkle-j Ko je ]>oslauik videl, da ne nil nizka vrata pod korom in j"'gre drugače, kakor da se mora brez besede stopil naprej. j braniti ali se dati brez hrambe Ledeno, čudno -- sladkobno zaklali, je |»ovesil meč in dejal: ozračje je puhnilo vanju. Zdaj; "Prisilili ste me, da se mosta stopala i m) ozkih polževih ram sabljati z vami — dobro, stopnicah liizdol, dokler nista ' A tale dogodek me je tako obstala pred hrastovimi, s kri ! vznemiril, da prosim, če mi do-žem okrašenimi vrati. Spet jej volite, da se malo sprehodim marki z zvežnjem ključev od- • po dvorani in pomirim." Mar-prl tudi ta vrata m ko stil sto- ki j(» povesil meč v >niak, da se pila, jih je tudi koj skrbno za 'strinja s prošnjo, klenil. j Poslanik je miimo stopal gor Bila sta v obširni, s stebri- lin dol po grobnici iu zdelo se ščem okrašeni dvorani, ki so ji je, kdo da mu ni ničesar uiar. bde stene prevlečene s črnim V resnici je pa kar najbistrej * snknom. Ko je marki prižgal cpazoval razstavljena trupla. VABILO na PLES in VESELICO KATRO PRlMCOf DRUŠTVO ' SLOVENIJA" žftv. 56 8KFJ. V SOBOTO, DNE 27. APRILA 193S V DVORANT KLUBA GRADNIK" 1M WE »T Mtb ITMIT NEW YORK, N. Y. Timiin m |t uri. VSTOPNINA PWOSTA pe- \ že se je zasvetlikal ]»osl?i nikov meč — in nato se j;» 44 Pričakuje vas, spodaj v J grobnici." je smehljaje se od-J vrnil )>oslauik. "Mislim pa, d:ij vas odslej ne bo mogel več po-J vabiti semkaj." In je molče in mirno odšel. (Eiehtal.) ■iHhffliiiiMiffiiffnrT- iKiBiiiniMWi v- ■ ii 11 ii i ■»imuni ii man i m..... 11 n n m u mrr ' V DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. VRAUM * JUGOSLAVIJO Za $ S.7S .................. Din. 10« $ 5.25 _________________ Din. 20« % 7.30 .................... Din. ' Zk izplačilo večjih mertov kot iforaj navedeno, bodisi ▼ aimilia all Utah doToUaJemo le boljo pocoje. aruClLA V AMKtllKfli DOLAKI1I Zrn lipUffl« f 5-— $10.— $15.— $ 5.7t $108$ $81— $41.2$ Nnjm Prejemnik aobl v starem kraju tsplaOlo ▼ dolarjUi. rpm €cMeLetter «a filili»l«i $1^-. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "•Gkmm N«ira*mw H L ! 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE .%vri«;oNE. s»»r..kii-j. mtohi .............. .se AZA/KL, tnl«. vea............................1.— hrošintna .80 t'YR:\N DK BRKUKKAf. H»r..i,„;, k.m.-Iij.i v |tt>tili lnvcn>kfiii pn'MMiu. UDA. lirama v 4. alrjaiijlti.....................*»0 I.OSI'A z .MORJA. -I. janj .................75 KKKi r/KKJKVA SONATA S|>isil li. S. T»L"t«g. KM» strani. tVun.....M S <'ii(|«ivil i 11 j im>jstr>tvtmi priklon«- T««l-st<>j v tciu romanu lira tea uase. Mukoma il«»življa-lun priz.:>r za prt%<'r<>iii. ^mzoviivsi za /uviloMjn do >tra^iifua k«>u«-a. tAlIMIS|.\INOST Spisal I.. Novak. *."» slnini. tVna ......... I >fj;jiijc t«- vt-sflia^re jo aajn'to in }mliio pri-stiifsii humorja. Swiit'rija j«- skromna. Me-v i I ■» os«-h nizko «♦»». Našim malim odrom, ki ži le us]N»lf~a viiVra. knjižico loplo |iri[Ri-- ramo. LOKALNA ŽElJiZNK A. :;, . si, >tr........^ Olt VOJSKI, l^rokaz v -tirih slikah ......... JIM OPOROKA Ll KOVSKE<;.\ t.RAJŠ^ AKA 47 strani, t Vini ...........................;;q Ta vr>i»loi^ra zuant^ai pisatelja \ rh- li<-ki>i;a je nanii-ujcna pnilvsi-m manjšini <>-ilrt mi. . PETRf KOVE POSLEDNJE SANJE Spisal I'avi'l Colja. S4 strani. »Vna.......10 liožit-na i^ra v štirih slikah, primerna za vti"'je ■ Mir*'. POTOPUENI ZVON Spisal tii-rhart Hniiptmann. 1^4 str. Ona___511 ]>ramatsku hajka v |M>tih dejaujili. PEPELI H, narodna pravljira. dejanj 72 str. .35 REVIZOR, Tk ilfjanj. t r«lo vezana............7.1 R. C. R. I>rama v rt. «h*janjih s predigro. t »"ajn-k >. Vezam.........................15 ROKA V ROKO .............................:i0 MACBETH. Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Ona: mehko vezano.....70 Vex......90 OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano .................70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena .............................-......................"0 SKOPIH. Molieri', o. .lejauj, 1VJ str......... -"»0 BENEŠKI TRGOVEC, lurokaz v T,, dejanj.....«1 Klnsifw igre najs-lavnejšega dramatiku, kar jih poznn svetovna literatura. Dela je preveilW v krasno slovenšf-ino naš najholj ši pesnik Oton Žiipuni-ir-. SPODOBNI LJITME (•♦ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena .......3« To je ena izmwl jietih enodejank. cijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga j<* imel pisatelj nam odkriva na feln knjige z lH»sedami: — Ni strup, temveč zdravilo. kar I i dajom. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena---- .35 l.jiulska ilrama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omoguf-ena jHtvsod, tudi na takili o-11 rili, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....60 VRTINEC, Žagar, dejanja. 51 str......... .35 ZAPRAVLJIVEC. Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopic. Mlin pod zemljo. Sv. Neia, Sanje .60 13. snopič. Vetrtalka, Smrt Marije Device, — 1 Marjin otrok .........................30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blacostov ...................30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .................................SO 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-• traka ............................... -30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIKAMIDB ................ .80 B,\LADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25 broširana 1.— BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40 KRAGIUČKI < Utva) ...................... .65 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1JS5 NARCIS (Gruden l. broš..................... .30 NARODNA PR8MARICA.. Cena .............. JS% POLETNO KLASJE. Cena .................... JS© PRLMORSKR PESML (Gruden), vez..........35 SLLTNE (Alhreeht), broš................... ^0 POHORSKE POTI (Glaser)/ brušrano........ -30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JO VIJOLICA. Pesmi za mladost.................60 ZVONČKL Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ JO ZLATOROG, pravljice, trda rez. ............ .60 ŽIVLJENJE Spisal Janko lanir 100 strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI ME&ANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Holinar < ..... Orlo\hke himne. (Vmh»piveei ......... PomliMlanski inlmexi. 11. ............... MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. iLilianmrt '2. zvezek ., Trije niitski /Iniri. il'avčič» I /dala Claslteiia Malh a ........... I>\ (MfLAS.NO Naši himni MEŠANI ZBORI Trije mešani /Imrt. Izilala »Jlaslwna Mati« a ..1.3» . .15 .45 .40 .50 .15 .1H .45 .75 RAZNE PESMI S SPREMUEVANJEM: Ilirtuoiini. • F-»*st»'r» Izdala <}lasl»erta Matha .. (itirskr r vel lire. tljiharnari i"'t i vero in jM-ti-ro raznih irlasov .......... V pepelnirni nori. iSat*tier» Kaiitanta /.a /l»or in orkester. Izdala <;ia«lx-na .Malira ........................ IKe pesmi. < |*relov«i-1. Zji nioski /tH»r in h;iri-ton ~ol.................................. MALI-: PESMARIC E št. 1. Srh^ke narmlnr himne .................15 št la. Što čutiš, Srbine tu/ni .................15 št. 11. Z*erer ...............................15 št. i:;. 1'iMloknira ...........................15 Slaveek. /itirka šolskih pesmi, t Medvedi ...... J5> Lira. Sriilnješolsfca. 1. iu zvezek i*>........ JM Troglasiii mladinski Jtbor primeren za troglasen ži-nski ali možki /.hor. 15 iwrfinie. I Pregel».. L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. lAljašr ::. zvezek. l*-;ilui lis; Ti vedelo poj: Na dan: Kivna noč .............................. zv«'z»'k_ i»|w.niih k ves«*lju: Sveta n«V-; Stražniki: Hvalite «or»|M»da: • Mm'-hi ki: Ue- .40 CERKVENE PESMI Domari j;!aMivi. Orkvi'ne i»»smi za mešan zlmr 1.— Tan t um Krgo i Premrl» ...................... Mašne pesmi za mešan zbor t Sattner t ........ ^41 Paiige Lingua Tantuni Ergo Genitori • Koersler» ^0 K svetemu Rešiijemu telesu iPoersteri .........40 Sv. Nikolaj ...................................6« NOTE ZA CITRE Koželj-ki. Poduk v igranje na eilrah, 4 zrezki 330 Buri pridejo, koračnti-n ...................... NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje i Kajitk i ............................ Boni šel na planince, Podpnri >lov. narodnih * . ... ......* .....ll— |M'smi (Bajuk • ...... Na (Jorrnjsketn je fletno .. RAZGLEDNICE Newyorftke. Različne, dumt ....... Iz raznih slovenakih krajev, ilui-at Narodna noša, ducat ............. POSAMEZNI KOMADI j«..... .. .40 .. .10 .. .40 eentov ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije ua modrem papirju s platnenimi pregibi ......................7.50 Pokrajni rneni zemljevidi: Dravska Banovina ........................... *?>0 Slovenske (iorire, dravsko ptujsko polje ...... .30 Ljubljanske in mariborske oblasti ............ .30 Pohorje, Kozjak ......................i........30 Prekmurje in Medumurje .................... ^0 Združenih držav. Veliki ........i............. Mali ................................ " ■ -'•s-.k, • ,-'1 , ■ -■ ' ' Nora Evropa ................................ Zemljevidi posameznih držav: Arkansas. Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky. Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana. Mississippi. Washington, Wyoming, Vsaki po ............................ Illinois. Pennsylvania. Minnesota, Michigan. Kan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, New-York • Vsaki po........................... .40 .15 .60 .25 .40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21G WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ' . t M OL ODA1* NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1930 TIS LARGEST SLOVENE DAILY tak U. 8. JE. SAMOSTANSKI I HVFP U (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVr T JLJ\J ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. Pod samotno smreko se vrže na tla, zapiči nohte v travo in joka. Nato zopet skoči na noge. — Niti ure ne ostanem več tukaj! — Njen vroči pogled se ozira čez pašnik in glasno zavpije: — Jurij! Jurij! — Klic utihne, nikakega odgovora ni slišati. Nekaj časa čaka. Zopet zakliče. Vse je tiho. Samo krave ji mukaje tečejo nasproti. — Zaradi mene naj vse pogfmc, živina in vse! Ne ostanem, pa ne ostanem več! Gre proti stezi. Krave gredo za njo. S kamenjem odžene živino. Na kraju, kjer se steza izgubi v gozd, obstoji in še enkrat pogleda proti koči in se srdito zasmeje. — Tak norec, kot sem jaz! — Zopet se -zasmeje ter gre po stezi, ki pelje v dolino. Hodi že eno uro, ko se zelo utrujena zgrudi na kamen. Dve noči, ki jih je prečula in prehodila, so ji izčrpale moči. Joka in se smeje, vedno eno za drugim. Dolgo ne more mimo sedeti. Ko hodi dalje, ]M»grahi suho vejo in odbije vsako zeleno vejico, ki je visela čez pot. Ze pride do drugega, nižje ležečega gozda. Tedaj pa zasliši glas, ki je pojemal v šumenju bližnjega gorskega |m>-toka. — Cenca! Cenea! Ilojoooo! To je bil divji, prestrašen klic. POTUJCEVANJE JULIJSKE KRAJINE } žito ljubezni. Statistika kaže. ' da je imela morilka samo v enem letu S7 takšnih obiskov raznih oboževalcev. Značilno za [M'klensko duševnost zločin-V okolici Trsta, pa tudi poik<* > tudi to, da je do razkrit-vsej ostali Julijski krajini seje'*1 zločina spala v isti sobi ter pričela izvajati živa akcija za, isti I»*telji, kjer je zadavila potil j če vanje naše narodne svojega ljubekn. manjšine. Ker ne smatra, da j postane Slovan Italijan le te-' daj, če 4je vpiše v fašistično stranko ali v eno njenih organizacij ter v njej aktivno sodeluje, se jo sedaj zopet pričel iz- j KAKO SE POLENOVKA DRSTI "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V* Italijo lista ne pošiljamo. vajati velik pritisk na naše prebivalstvo, da bi se v čim večjem številu vpisovalo v fašistične organizacije. Tako je poveljnik fašistične mladinski -* le cele milijarde 1.5 milimetra Trne skale I^ofotskih otokov J velikih jajčec, ki jih morski tok se oživljajo. Parniki dovažajo j Mosj s seboj. V enem letu je ri-v te kraje na tisoče norveških I bica dolga že 14 centimetrov n bi če v, ki hočejo ob Lofotskih I dve leti stara polenovka teliti organizacije Fascio (iiovannile otokih tudi letos poskusiti svo-1 yr ,.no ^jj,, j,.,. j-ot n,p.,rit..| švi die Ooiiibatimeiito iz San I)or- jo ribiško srečo. Široke lovske I ^ ,„» morskih vodah iu se de lita izdal proglas, na prebival- čolne, škute, že pripravljajo za j j>eli, dokler zopet ne priplava stvo tega kraja, v katerem ga lov. Od severa so že pripluli v zimske fjonle. poziva, da se vpiše v organi- lahki Finski eiiojamboniiki. ku-zacijo. Vodja omenjene organi- terji. ki samo še čakajo glasu: zacije v pozivu med drugim Polenovka je tu: Tile Finci na-pondarja: j vadno prvi pridejo. Koderkoli 4'Pozivam vas. da se v ma- «o letos vrgli mreže, povsod so J sah vpišete v Fascio Oiovan- ugotovili dovolj rib, a stari ri di VLOMILEC SE JE SAM FOTOGRAFIRAL Postane in posluša. Tedaj pa se zopet oglasi nekoliko nile di CVmibatimeiito in to biči trde, da polenovke letos ne j č imp rje, da ne bo že prepozno bo tako kmalu, in š|. preden se boste znašli i Tu le na Lofotsk — Celica! Cenca! Ilojoooo! — Mislim, da me išče, tepec! — sikne skozi zobe. Tn ker se glas zopet zasliši, se čez Cencina lica razlije lahna rdečica in pesti se ji stisnejo. — Ta! Ta je vsega kriv! Ko bi bil pustil lovca v miru, llajmo ne bi prišel k meni. ne bi se mi bilo treba pred njim bati in sramovati, ne bi govoril z menoj, njegova srčna bolečina ne bi obrnila duše v mojem telesu, ne bi šla tja v Solno-grad in sedaj mi ne bi bilo treba nositi jeze, da bi sama sebe mogla raztrgati. Ta! Ta je vsega kriv! — Tako vre, kriči v njej j vse. kar je zakrivil Jurij, stoji pred njenimi očmi in z bičem draži njeno jezo; samo na nekaj ne misli: na ono uro, ko je pri velikonočnem plesu izvlekla iz temnega kota njega, ki so ga vsi zaničevali, njemu in sebi v za smeli. Sedaj ga vidi. ko zavije na ovinku steze in teče sopeč. z vročim obrazom in zmedenimi očmi. In med njo in med njim leži široka struga, polna deroče vode gorskega potoka. — Ceueaaa! — Glas se zaduši. Jurij je zagledal planša-lieo. Z veselim krikom, med jokom in stokom priteče, zasadi dolgo palico v strugo vode, preskoči z velikim kolehom. pade na kolena, se dvigne, vrže palico od sebe in objame Ceneo z obema rokama. Jezno zavpije in ga z obema pestmi udari v znojili obraz. In ko mu omahnejo roke,,ga sune v prsi, da se opoteče nazaj in pade ter s polovico telesa plusknc v vodo. Hoče vstati. Zgrabi ga velik val, ga preobrne in Jurij izgine pod vodo ter se zopet napol pokaže. — Jezus, Marija, Jurij! — krikne Cenca. Naglo steče po strmem bregu; posreči se ji zgrabiti eno roko potapljajočega se Jurija, z drugo so Jurij oprime njenega krila. Šumeče udarjajo valovi čez njega in ga tlačijo proti dnu. V smrtnem strahu se skuša Cenca rešiti oprijema njegove roke. Ko se bori z vsemi svojimi silami, se odlomijo tla pod njenimi nogami in pade na obraz v divji potok. Val drvi za valom, eden se premetava čez drugega v silili naglici in s srdito silo. Iz vsega šumenja je bilo slišati to-kanje kamenja, katero je deroči ]>otok valil na svojem dnu. Pada čez strma jioboeja, divja med izpranim kamenjem, čez zlomljena drevesa in je izginjal v votlini, ki je bila tako ozka in globoka, da je nebo v višavah blestelo samo še kot tanka, modra črta, medtem ko j«* bilo na dnu votline vse sivo, brez barve in bela samo spenjena voda. Majhni studenčki so se stekali v votlino in padajoče kaplje so nekoliko lesketale, kot bi vsaka hotela ukrasti prašek solnca iu ga prinesti doli v temo. Šumeče drvi zopet potok iz temne votline v široko strugo, katero pokriva vodena megla in vsak val je pokrit z napihnjeno peno. Bregovi se jioglabljajo in razširijo. Cvetoči gr-movi se sklanjajo čez rob pečine ter posezajo s sto majhnimi preti v modro nebo. Pisan mah in bujno plazeče se rastline pokrivajo vse kamenje, ob katerem je gorski potok šumel dalje in plešoči valovi se poigravajo « čez visečimi vejami, dokler se široko in mimo ne izlijejo v mirno, solnčno jezero. Od sv. Jerneja počasi priplava širok čoln, naložen s hlodi. Star mož pri veslu. V čolnu sedi rezljač podob Ulej. Dobil je novo zalogo za svojo delavnico. V rokah drži kos lesa ter ga rezlja z majhnim nožem. Spretno rezlja in vedno jasnejše vstaja iz lesa ženska glava. — Ulej, kaj pa leži tanirle v vodi ? — Kje, oče? — Kjer se izliva divji potok? Ulej dene roko nad oči. — Da, sedaj tudi jaz vidim. — Izgleda, kot bi v vodi ležala obleka. — Mogoče je kdo kaj izgubil. Dajte, oče, vozite tja! Ulej dene napol izrezljano podobo v žep in vstane. Starec obrne čoln in vesla proti bregu. — Moj Bog, oče, — pravi Ulej. — tukaj je bila nesreča! To je ženska! Ti ljubi Bog! Kaj se je zgodilo? Prihajata bližje. Na plitvem dnu, kamor so ga zanesli po-tokovi valovi, leži truplo pod prozorno vodo, po kateri plavajo obleka in blede roke. Ulejeve oči se zgroze in obraz mu prebledi. Skoči iz čolna ter izvleče mrtvo truplo. — Oče, poglejte, samo poglejte! To je Cenca! Besede mu zamro. Kot okamenel strmi na mrtvo Ceneo, eije glava z mokrimi lasmi, z zaprtima očmi in bledimi ustnicami vigi na vratu. Iz nedri in izpod raztrganih kit prihaja kri v majhnih kapljah. Obraz ni bil popačen; vsako potezo kljubovanja in divjo#*ti je smrt premenila v tihi mir. (Dalje prihodnjič.) SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Bit WUT llth STRUT NEW IOBK, It. X. Plftrrs NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE Mu. 26. aprila: Kuriipsi "v Bremen Ania v Cherbourg 27. aprila: I.afayeltt» v Ibivre Ilex v Genoa. MAJA: ' ::. Majesljc v Cherbourg 4. Clta m plain v Havre s. Washington v llavre Berengaria v < 'hcrboiirg 1». Bremen v Ilmiii-n II. Paris v Havre <'«»nti» di Savoia v livin t 1.1. .\i|ii!'ania v Chcritotirg 17 Kurojm v ItrtMiK-n Saturnia v Tr>t IS. 11«» kili otokih so, kiiiti so (khioviio vdrli vlomil-pred te/kočami. ki jih ne boste stari nordijski Vikingi že pred ' (.\m Končno si j<» trgovčeva ži*-laliko prebrodili*'. j tisoč leti izbirali najboljša lo-1 lin izi„isnia dobro met odo, dnijiNUA: Učiteljem v slovenskih va- višča. Vikingi so lovili v odpr-1 jt. storila tem obiskom konec. ■ 1 i-afayette seli, ki se di-ugače volijo, je bi- tih čolnih, katere je veslalo dol Xasproti vratom je skrila fo-lo sporočeno. da se bo na njih šest mož. Tisto značilno obliko tografski aparat z bliščico. Čez uspeli v šoli iu v zvezi s tem vikinških čolnov so Norvežani' nekoliko dni se je ponoči res tudi njihovo napredovanje me-' do danes ohranili. Vendar dan- J splazil v hišo vlomilec, a ko jc • rilo edino s tem, v koliko bodo danes prevladujejo široke ln- j o To ki bi|a |]ovolj MORILKA IN NJENI L)UBCKI'1,,orsk<-ra 1H0st0Ca Svolvaor-, jasna, da ga je izdala policiji. j Mestece ima sivobele, mienc ; Mož -]it ]iuui\u za zanil(t. Poročali smo o umoril /<•]« zostrugtirja Polila v Pichlernu, kjer je mož pred dvema letoma postal žrtev dveh žensk, matere in hčere, katerih zločinska uagiieuja je dobro poznal in sta ija zaradi tega obe mrzili. Morilka Moeslingei-jeva je bila med ljudmi že dolgo na slabem glasu. Ko se je kmalu po izginotju Polila razširila vest, da ima Moeslingerjeva Polila na duši. je bila morilka tako predrzna, da je dala v liste javno svarilo, naj nihče o nji ne raznaša zlobnih vesti, ker ga bo sicer tožila. V resnici ji' tudi vložila tožbo proti dvema ali rdeče hišice. Ribiči sedaj ne j kupujejo drugega ko tobak. (V, pa ribič že ve, da bo lov izda- j ten, tedaj začne kupovati sej marsikaj drugega. Po dobrem j lovu se vsuje na Lofotske otoke pravcati zlati dež. Letos lov ne kaže slabo, samo Bog daj. da bi s<* prišle po- ženimi okni. MONGOLSKI POCREBNI OBIČAJI v llavre Aipiilatiia v ChiTlHiur^ Washington v Havre Ni»rniamlie v llavre Furopa v ISremt-ii font«- tli Savnia v (ieiion Majrsth' v ('lifrlK>nrs ltrenifii v Kri-tiii'ii Rt'X v Ceima i 'hiiiiiplain v Havre Manhattan v Ha vre Iterengaria v <'herl«mrs Normatnlii* v Havre Aiinilaiiia v rlierlNiiirc -"!>. He ile Frani-e v llavre Maji-stii- v Clit-rhoiir^ Kiiro|»o v l.reiiM-n Con ii> • 1 i Savioa v (Senoa JFL1JA: ."J. Beren^aria v < 'lii-rliour^: Washington v Havre Saturnia v Trst VI. 14. ir». 1!». liti. V A 2 N O ZA T NAROČNIKE Pnleg naslova je razvidno d% kilaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dru~ fja >lan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpa. sluli za Sovo leto in lcer bi želeti, tla nam prihranite toliko nepotrebnega tlela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnikti v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imen% so tiskana z debelimi črkami, Iker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj no> sih rojakov naseljenih. __j vsiljivce. — Najznamenitejše Pogrebni običaji so pri Mon-; ,llo,l°olsko I*>k<>I«dišče je blizu lcnovke drstit vsaj štiri miljelgolih različni. Lama prisostvu- samostana I-lay ali Petih stol-lo norveške obale. Noveška! je samo pogrebu bogatih ljudi. lmHfV V klta>skl provinci Sa» .blast sega .«1 obali tja na j V krajih ob Velikem zidu, kjer ,SI- 1 " ^ haJ° 1?V4'ta 1,1 r.Tostran I prebivajo poleg Mongolov tu-|*\usa.mJia tein injkojmliseujio- civaj«H'ih ljudi je zagotovljeno srečno jMttovanje po onostranstvu. sega morje štiri milje dalei tiste meje ne sine nolieu tuj idi Kitajci, so počasi prevladii-ribič in norveški ribiči tu love Mi kitajski jMigrebni običaji, po mili volji. Pač pa tam zu-• Truplo polože tam v krsto in naj čaka 44sovražnik7'— ladje j jo spuste v grob. Tam odneso velikokapitalističuih inozem- truplo umrlega človeka na skih ribiških oleiu»vke je moderna znanost že zdatno pojasnila. Polenovka živi navadno v mrzlih vodah ter se najbolje jeva vrgla v obraz, da je ona. počuti pri nič stopinjah Cclzi-umorila brata, je opustila vse ja v severnih delih Atlantskega nadaljnje korake in ni prišlo niti do tožbe. Orožniki, ki so preiskali stanovanje Moeslingerjeve in njene matere, so odkrili obširen seznani ljubčkov. ki jih je imela morilka. Zločinka je vodila natančno evidenco vseh oseb, ki se je z njimi sestajala in je zabeležila vedno dan in uro u- DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensk.G Berilo KNOLISH SLOVENE READEB 8TANE SAMO $2 Naročite ga po — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST Iflth RTREEV New York City. oceana. Redkokdaj si polenovka drzne bolj proti jugu čez Roka vs k i preliv. Kadar pa se drsti. postrebuje toplejše vode. katera mora imeti vsaj 4 do 5 stopinj Celzija. To pa dobi na nekaterih podvodnih skalah in ] mm 1 vodnem peščev ju, kjer se topla voda iz Atlantskega o-ceana meša s hladnejšimi stru-jami z ledenega severa. Takih podmorkih ležišč je dovolj ob severnonorveški obali, ob Lo-fotili in Islandiji ter ob nekaterih delili severnoameriške o-bale. Po drstitvi se polenovke vrnejo v Ocean. Prste pa se na severnem Norveškem od januarja do aprila; pri Novi Fundlandiji pa od junija in vse polet je. Vsako leto polove 200 do .300 milijonov ]M»lenov. Lovišča pri Ijofotih so znana že iz prvih dob zgodovine, na Novi Fundlandiji pa jo love od konca 16. stoletja. Vendar doslej še niso ugotovili, da bi bilo zaradi tega kaj manj polenovk. Polenovka se namreč strašno množi: ena samica zleže več milijonov jajc. Sami. lofotsk i ribiči polove do .30 milijonov polenovk na leto. Ko bela trupla 30 milijonov polenovk leže na skladovnicah, spodaj v vodi že mrgo- strebe in volkove, kako obira jo človeške kosti. Kogati Moniroli pa sežigajo ORJAŠKO HOLANDSKO LETALO dol >i la najno- _ _______________Holandija je trupla svojih dragih z veliki-1 vejša iu velika potniška letala, mi svečanostmi. Iz d meja na-'ki bodo vozila pošto iu ljudi pravijo veliko peč v obliki pi- ined Ijondononi. Amsterdamom ramidc, kamor polože truplo, zavito v gorljive snovi. Spodaj in zgoraj ima ta "kopa" majhne odprtine, skozi katere prihaja zrak in se kadi dim. Pre-pevajoči lame luMlrjo okrog grmade, dokler truplo ne zgori. Potem podero peč, zbrane o-stanke pa izroče vrhovnemu lami. Ta jih stolče v prah. primeša enako količino pšenične moke in speče iz tega nekakšne pogačice, ki jih potem stlačijo skupaj v obliki grmade in odneso svečano v stolpiče, zgra jene nalašč v ta namen. Kraj, kjer postavijo take stolpiče, določi vedeževalec. Tako pokopavajo tudi lame in zato vidimo okrog samostanov in jm bližnjih gričih vse polno takih stolpičev. Na take stolpiče pa naletimo tudi v krajih, iz katerih so prvotno mogolsko prebivalstvo izpodrinili Kitajci, kjer ni o-stalo nobenih sledov o nekdanjimi bivanju Taratov, o lamaj-skili samostanih, o nomadskih pastirjih z njihovimi šotori in č ret 1 mu i. Vse to je izginilo, u-maknilo se je narodu z drugačnimi običaji in drugačno izobrazbo. Ramo pogrebni stolpiči s»toje kot edini spomin na prvotne prebivalce. Zdi se, kakor da se pritožujejo čez kitajske in Berlinom. Te dni se je prvo tako letalo Fokker F—."»li spustilo na berlinskem letališču. < »rjaško letalo ima na levi in desni vdelana po dva močna motorja: v vsakem krilu sta po dra. Ta sila daje letalu moč, tla nosi v evropskem poletu s seboj :U» ]>otnikov, kar pa seveda še ni vse. Tudi na letu izven Evrope nosi s seboj lahko mnogo ljudi. Ker je pilotov sedež spravljen čisto spredaj, je ves votli trup prihranjen za potnike. Za tiste, ki potujejo s tem letalom, je zanimiva posebna naprava, .ki omogoča, da v trup. kjer sede ali spe potniki, od brnenja motorjev ne prihaja noben šum. Tako se potniki v kabini med seboj lahko mirno pomenkujejo. Ker so motorji na krilih, njihov ropot ne moti niti ponoči spečih potnikov. Vsak motor ima 700 konjskih sil. V štirih bencinskih tankih je prostora za 3400 litrov bencina. Letalo s krili je širiko metnov, orjaška krila imajo 172 kvadratnih metrov površine. Letalo samo je težko 9900 kilogramov, nosi pa lahko 6100 kilogramov tovora. V letu doseže hitrost 270 km na uro ter se povzpne 3250 m visoko. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Puehlo. Peter CuIIr, A. Saftlft Walsenlmrg. M. J. Barok INDIANA: lodiinaitulis, Loal* Bunlch ILLINOIS: Chicago. J. Bevfli*, J. Luknnlrti Cicero, J. Fabian (Chh-ago. Cleer* in Illinois > Jollet. Mary Bamhich. Joseph Hr» vat I ji Salle. J. Speiich Mascontab. Frank Angn<*t1n North Chicago. Jože Zelene KANSAS: Cirard. Agnes Motnlk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmilh-r. Fr. Vtn'oplrec Steyer. J. f>roe emshar Midway. John Žnst Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sefalfrer West Newton. Jooenb Jovan ■ WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank Skok Sheboygan. Joseph Kak pi WYOMING: Rock Springs, Loois Tanrhar Diamond vlUe. Joe Bollch tow katero potrdil« ta sto-roj® lo preJeL UPRAVA "GLA8 NARODA"