RIMORSKI DNEVNIK
f°štni
Abb 'n„a.p!a^ana v gotovini	nA 1.
postaJe i gruppo - Cena 90 lir
Leto XXVII. St. 191 (7979)
TRST, sreda, 18. avgusta 1971
ŠE VEDNO NEJASNE POSLEDICE NIXONOVIH VALUTNIH IN GOSPODARSKIH UKREPOV
Zahodnoevropske države se pripravljajo na enotni odgovor ameriškemu predsedniku
V Bruslju se bodo jutri sestali finančni ministri gospodarske skupnosti - Velika Britanija predlaga srečanje z evropsko šesterico - Zaskrbljenost pred ločenimi valutnimi protiukrepi
*P,*im«VSEL'l' 17' — Zahodnoevropsko države se pripravljajo, da *>0vsda skuPno z Veliko Britanijo ustrezne ukrepe v zvezi z na-ktspl J”1.0 Nixonovo «novo gospodarsko politiko ZDA*. Nixonovi u-*o Se 1 so v ZDA vzbudili v poslovnih krogih veliko navdušenje, t«vn,mVe1dn° predmet obširnih razprav in komentarjev v vsem sve-svetu. Zato bodo morale članice evropske skupnosti, tako poudarjajo v Bruslju, sprejeti skupno N
farske skupnosti, tako poudarjajo
da zavarujejo svoje koristi in prispevajo k vzpostavitvi reda
l	-».oiui.iu .»uje nu.i.n m p
V	monetarnem področju.
stal; f: dek se bodo v Bruslju se-----
tt»rjCe naP^n' ministri evropske še-'■	' mizi konference bodo
Popravljen tvtl; ’ ki naj bi
ene predloge o V"'- kl„ nai ^i i'h sprejeli v V,ftibil Ia^asn° prekinitvijo kon-O*,*limin0,,i ,d0Jaria z zlatom in z Spl , Za*čitnimi gospodarskimi u-i« .L ..' lih je napovedal Nixon.
-•-čne
Prebirajo zadnje vesti pred jpl newyorško borzo
il 'Svt« *es,av'li monetarni odbor k0Pnost;na komisil’a gospodarske
j?Si] n'k izvršne komisije ►J fizv Člani lmrn.taiir>>
EGS je

aJ So'	^!ani komisije menijo,
iSj,	ki so jih sprejele
ka • Žewn°. škodljivi za koristi sk^ie -ie> -'e dodal glasnik in9 situn 9 k° Evropska gospodar-2. 'LslJi st sprejela dogovorjeno J® ItUrtin° staHšče. da sc prepre-ti ^skih jdarci osnovnim koristim iv^ika drzav- Po mnenju pred-3ka * ^Pspodarske skupnosti, ev->1 s.._...sterica ne sme upoštevati sedanjega Polona.-c 'v. ameriškega partnerja, i?! Vsp?ara gledati tudi na ko-tru • držav s katerimi EGS h ha k',Vmske odnose, zlasti pa fi-iega „r|sti tako imenovanega H%enj S1',.eta' Sklepi, ki jih bodo bn Sn,,„''n,stri gospodarske skup St®* v četrtek, je dejal ts ?ačiti K k°imiisi.ie. b°dn morali jSfPi Bn^Us,tvaritev PPgbiev, za S'rjtev Doc arslva v svetu in za mednarome trgovine, n^stolnip J’3 ie v zahodnoevropskih
C1 Nitični,v teku živahna deiav-k '■ ki iiA • ln gospodarskih kro-itr iz ,'^f'10. najbolj primeren iz-J?® na"080’6 največie monetarne {H av »vetu po
drugi svetovni . vseh zahodnoevropskih nu "Mia »e vedno dejansko u-ba J° iz ^P-isva valut. Kot poti, pni Jč. Pariza je francoski fi-ij!.Kk .lnister D’Estaing sklenil, jej!° zlata^p v Parizu odprli prosi,1 tlidj '' Podoben ukrep so spredlo i v Londonu. Hkrati pa o-fiavo ...naprej zaprta tržišča za
VS ,al»
Kedhiett'C<1‘;*ii * * * .Prestolnici je dolar
°^širnih komentarjev, ie’ me, ,T'a<la’ Pra/vijo v Pari-da ^ki.ščo ULa d‘imPrej določiti svo-Ufj bo lai^j^ao, ameriških ukrepov,
K	«wuimcuiu auueiuvaua.
vJ^toskj mfU sklePov v Bruslju.
t~J'-nančni izvedenci pa lj bitj drIJ0’ da Je dolar prene-ie ^ sVoH,'nS va!uta’ ki Je kroži -Vj. “'oba -■ ”’rez nadzorstva in da
C Ukror!,,:mprej sPrejeti ufiink°-
ki^' Pni za rešitev monetarne iak’ da leg« v Parizu me-tu^ko -,1111 moral biti dolar de-Sbitkn^ednoten
konkretno sodelovala
bSPlko v"4 j"p d noten za 10 do 15 bi? bre, da Pa do tega ne sme V Izvph Mednarodnega sporazu-fTkost f/Mbi opozarjajo na ne-
(3 "kren5'tnPfia Sprttjau -10'
U ain, JI,v posameznih držav ■riškim ukrepom, kar bi
lahko povzročilo verižno deflacijo s posledicami nadaljnjega zmanjšanja paritete v državah z gospodarskim zastojem.
Nixonov odposlanec v Evropi zakladni podtajnik Volcker se je danes v Parizu sestal s francoskim finančnim ministrom D'Eestaingom. O njunem pogovoru ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Kljub temu pa se je izvedelo, da je Volcker zahteval predvsem, naj bi zahodnoevropske države ovrednotile svoj denar v primerjavi z dolarjem. Ob odhodu iz Pariza v Washington je Volcker izjavil, da je naletel tako v Londonu kot v Parizu «na dobro razumevanje glede vprašanja dolarja*.
V Londonu pa si prizadevajo, da bi ne ostali osamljeni in ločeni od evropske šesterice pri obravnavi in sprejemanju sklepov in ukrepov do ameriškega dolarja in glede zunanje trgovine. V tem okviru so se danes začeli stik' med britansko vlado in evropsko gospodarsko skupnostjo. Britanska vlada želi. da bi prišlo do srečanja evropske šesterice in Velike Britanije, na katerem naj bi obravnavali novi gospodarski in finančni mednarodni položaj. Do tega sestanka, pravijo v Londonu, naj bi prišlo v eni od evropskih prestolnic v prihodnjih dneh. Poleg tega britanski finančni minister Barber pripravlja sestanek odgovornih osebnosti za finančna vprašanja tako imenovane »skupine desetih*, to je najbolj industrijsko razvitih zahoda nih držav.
Zanimiv je članik, ki ga je danes objavil londonski «Financial Times*, ki piše, da bodo Nixonovi ukrepi dali močan zagon ameriškemu gospodarstvu, da pa je tre ba pri tem omeniti dve resni o-pombi. Prvo, da so bili ti ukrepi prepozni in da bo po njihovi uresničitvi prišlo celo do prevelikega gospodarskega zagona, in drugo, da je zamržnjenje plač in cen v ZDA samo uvod v politiko dohodkov, ki jo šele pripravljajo. List. zaključuje s trditvijo, da je sedaj ameriška vlada načela mednarodno gospodarsko politiko, ki močno sloni na koristih lastne dežele, ter da je zato važno, da ameriški partnerji odgovorijo s prav takšno realistično politika.
Po drugi strani pa «Times» u-gotavlja, da je sedaj največja nevarnost, da bo prišlo do morebitnih represalij v zvezi z ameriško dolarsko politiko, z ustvarjanjem ločenih gospodarskih in carinskih blokov ter do monetarnih omejitev. Zato list priporoča, da bi bdlo treba oživeti načrt zahodno-
nemškega ministra za gospodarstvo Schillerja o uvedbi nihajočega tečaja vseh valut evropske gospodarske skupnosti do dolarja.
Tudi zahodnonemški tisk obširno obravnava Nixonove ukrepe V glavnem zahodnonemški časniki ugotavljajo, da Nixon ni sprejel napovedanih ukrepov samo zato. da bi ozdravil notranji gospodarski položaj. temveč predvsem, da bi prisilil nekatere države, da ovrednotijo svoje valute do dolarja. Tudi v zahodnonemških časnikih se odraža zaskrbljenost za morebitne ločene protiukrepe, ki bi povzročili «še večji kaos*, v mednarodni trgovini. Zato opozarjajo na nujnost sprejetja enotnih ukrepov vseh zahodnih evropskih držav.
Sovjetski komentarji o Nixonovih ukrepih
MOSKVA, 17. — Kot poroča Tanjug, moskovski časniki posvečajo neobičajno veliko prostora vestem in komentarjem o gospodarskih in valutnih ukrepih, ki jih je sprejel predsednik Nixon za ozdravitev a-meriškega gospodarstva. »Pravda* objavlja na prvi strani poročilo iz
Washingtona pod naslovom »Izreden položaj v ZDA*.
Večina komentarjev moskovskih časopisov ugotavlja predvsem, da so vzroki Nixonovih gospodarskih in valutnih ukrepov sledeči: stalna inflacija, padanje industrijske proizvodnje in brezposelnost ter nevzdržno naraščanje cen, kar je povzročilo zmanjšanje vrednosti dolarja. Vse to, ugotavljajo moskovski časniki, je prisililo Nixona na drastične ukrepe, ki bodo močno prizadeli samo ameriške delavce. Pri tem ugotavljajo, da je glavna Ni-xonova odločitev trimesečno zamrz-njenje plač in cen, kar bo očitno v korist izključno monopolom.
Komentator «Pravde» omenja tudi ugotovitve ameriških krogov, da Ni-xonovi ukrepi dejansko prikrivajo razvrednotenje dolarja in hkrati napovedujejo «trgovinsko vojno* ameriškim glavnim zaveznikom, predvsem pa Japonski in Zahodni Nemčiji. Poleg tega sovjetski komentarji ugotavljajo, da so bili ameriški ukrepi sprejeti pod pritiskom primanjkljaja plačilne bilance, ki ga povzročajo ogromni državni stroški, vojna v Vietnamu, vzdrževanje pretirano velikih oboroženih sil in podpiranje lutkarskih režimov.
PO ZAHTEVI VODITELJA LABURISTIČNE SKUPINE
Britanska vlada ne namerava takoj sklicati parlamenta
v
Navidezno mirno v Ulstru ■ Cez dva tedna seja «tajne parlamentarne vlade»	- Ustanovitev desničarske koalicije
Nixomn odposlanec Volcker se je v preteklih dneh v Londonu in Parizu pogovarjal z evropskimi predstavniki o Nixonovih ukrepih
LONDON, 17. — Angleški ministrski predsednik Edvvard Heath je v odgovor na zahtevo voditelja o-pozicijske laburistične skupine Wil-sona izjavil, da angleška vlada resno preučuje možnost izrednega sklicanja parlamenta, vendar se mu v za sedaj ne zdi potrebno takojšnje sklicanje. Wilson je namreč predlagal, naj bi se parlament sestal v začetku septembra, čeprav bi se moral redno sestati šele oktobra. Rok dveh tednov se je VVilsonu zdel že zadosten za »oddih*, očitno pa skuša angleška vlada čimbol.i odložiti razpravo o položaju v Severni Irski. Ministrski predsednik Heath je sicer tudi poudaril, da se bo v primeru novih hudih dogodkov parlament nemudoma sestal.
V Severni Irski je bilo tudi danes navidezno mirno. Ponoči je prišlo samo do dveh manjših napadov na vojašnico in na neki manjši vojaški objekt, ne da bi bila kaka oseba huje ranjena.
Glasnik komaj ustanovljene severnoirske »tajne parlamentarne vlade* je danes sporočil, da se bo parlament sestal čez dva tedna in bo takoj nato skušal dobiti stik z drugimi državami. Kar se tiče finansiranja, je glasnik še izjavil, da bodo za podporo vlade in parlamenta skrbeli Irci, ki živijo v izgnanstvu. Pristaši organizacije IRA so medtem prepeljali v Lon-dondenry 22-letnega vojaka Danie-
.     t miiiiii i m   i„ii,iIIII|, tmmmumHnunininmmmummimu
ZAHTEVA PO TAKOJŠNJEM SKLICANJU FINANČNIH KOMISIJ ZBORNICE
Danes medministrski sestanek ameriških gospodarskih ukrepih
Oster komentar socialistov zlasti glede poslovanja zavoda «Banca d"Italia»
RIM, 17. — Predsednik vlade Colombo in zakladni minister Ferrari • Aggradi sta v Rimu in pozorno zasledujeta mednarodni finančni položaj. Jutri ob 11. uri bo Colombo predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem bodo prisotni finančni ministri in na katerem se bodo dogovorili o italijanskem stališču, ki ga bodo zagovarjali na ministrskem svetu držav evropske skupnosti, ki bo v Bruslju v četrtek.
Ferrari Aggradi se je danes tudi v svojstvu predsedujočega mi-
nistrskega sveta držav šesterice do govoril z ostalimi finančnimi ministri, da ne bodo sprejeli nobenega ukrepa, predno se ne bodo posvetovali v Bruslju.
Podpredsednik komunistične skupine Barca, Scalfari za PSI in PSI UP so zahtevali takojšnjo sklicanje komisij za proračun, finance in zaklad poslanske zbornice, da bodo preučili ameriške ukrepe, posledice za italijansko gospodarstvo in vse posledice v zvezi z novimi tečaji valut. Scalfari tudi ugotavlja, da mora vlada točno povedati, koliko znašajo njeni krediti in njeni dolgovi v ameriški valuti, saj bo v primeru razvrednotenja dolarja prišlo do bistvenih razlik. Scalfari
NAPETOST MED SIRIJO IN JORDANIJO SE VEČA
Jordanska vojska «pripra vijen a»
Ameriški lovski bombniki v Jordaniji - Ostre izjave Sadata študentovskim voditeljem o položaju na Bližnjem vzhodu
KAIRO, 17. — Neka vidna jordanska osebnost je izjavila časnikarju izraelskega dnevnika «Jeru-salem post*, da je jordanska vojska v alarmnem stanju. Vsem vojakom so preklicali dopuste, da bi lahko vse odrede zbrali ob meji s Sirijo. Jordanska osebnost je baje zelo blizu jordanskim vladnim krogom, iz česar se sklepa, da so vesti resnične. Zdi se tudi, da je Jordanija jasno opozorila Damask, naj se ne loti vojaških akcij, ker bo «Jordanija odločno reagirala na vsak poskus prekoračenja meja*. Iz diplomatskih krogov se je medtem izvedelo, da je v zadnjih dveh tednih pristalo v Jordaniji 65 ameriških lovskih bombnikov. Nekatera letala so baje priletela iz Turčije. Da so lahko vsa letala pristala, so v Jordaniji spet vsposobili nekaj starih vojaških letališč. ZDA so dobavile Jordaniji tudi radarsko mrežo, ki jo tehniki pravkar postavljajo v severnovzhodnih predelih, točneje ob meji s Sirijo in Irakom. Iz istih virov se je tudi izvedelo, da je v zadnjih tednih pristalo v Jordaniji izredno veliko število ameriških tovornih letal.
Iz Gede se je danes vrnil egiptovski predstavnik Hasan Sabry El Koly, ki se je v preteklih dneh sestal s kraljem Feisalom. Kralj je poslal egiptovskemu predsedniku Sadatu spomenico, katere vsebina ni znana. Koly in zunanji mi-
nister Saudove Arabije Omar Sa-kaf sta pred kratkim skušala izve sti posredovalni posel med jordan sko vlado in palestinskimi gverilci.
Egiptovska tiskovna agencija «Men» povzema govor predsednika Sadata nekaterim študentovskim voditeljem. Sadat je dolgo govoril o vlogi Egipta i*i poudaril, da bo »Egipt sedaj odločal, če bo v prihodnjih mesecih izbruhnila nova vojna na Bližnjem vzhodu*.
skratka zahteva jasne račune od guvernerja Banca d'It aha.
Finančno vodstvo države in zlasti politika Banca dltalia je bila danes že predmet uvodnika v glasilu PSI «Avanti*, ki ga je podpisal odgovorni za gospodarska vprašanja pri PSI Antonio Landolfi. Danes pa je Landolfi odgovoril na nekatere polemike in je v bistvu to svoje stališče zaostril, Landolfi pravi, da gre za objektivna dejstva, ko je prišlo do zmede in do spora na londonskem sestanku, kar dokazuje enostranost ameriških sklepov, ki so jih sprejeli brez predhodnega posvetovanja z zainteresiranimi državami. Nixonovo »zdravljenje z udarcem* je kaj kočljiva stvar in vse kaže. da se skuša prisiliti države, ki imajo večje količine dolarjev v svojih rezervnih skladih, kot so to Nemčija. Japonska in Francija, da še nadalje podpirajo dolar. Tak manever pa bi se v resnici pretvoril v devalvacijo lire, proti čemer so bili in bodo vedno socialisti.
Landolfi nato pravi, da je prav tako enostranski ukrep tudi nova carina na uvoz, ki spravlja v krizo celoten sistem Kennedyjeve runde in s tem tudi šibi interes evropskih partnerjev za promet z ZDA. Pri tem gre za ukrepe, ki ne bodo i-
meli resnih posledic za ameriško industrijo, saj deficit ameriške pla čilne bilance nastaja zaradi ogromnih ameriških vojaških stroškov v drugih državah in zaradi ameriške pomoči. Prišlo bo pa do resne škode za evropske države in za Ja ponsko, brez prave proti vrednosti. Tudi to navaja k mišljenju, da gre
v resnici za politični pritisk, da bi prisilili podpreti dolar z revalvacijo marke, franka in jena.
Landolfi nato kritizira politiko re zerv, ki jo je vodila Banca dTtalia kar je zaviralo gospodarski razvoj, odvzemalo sredstva, kl so jih za-
mrznili iznad potreb in je tako prišlo do posledic za valutne rezerve v zvezi s kupno močjo dolarja. Obseg italijanskih rezerv je mnogo manjši kot v Zvezni nemški banki, ki je polna dolarjev. Upoštevati je pa tudi treba večjo gospodarsko moč Zahodne Nemčije, ki je v naglem porastu, medtem ko italijansko gospodarstvo preživlja krizo. Predstavnik PSI v tej zvezi ironično pripominja, da je bila Banca dTtalia zelo občutljiva, kadar je šlo za delovne spore, da pa postaja njena občutljivost in pozornost meglena, ko so v razpravi napake italijanske monetarne politike.
Predsednik Confindustrie Lombardi je podčrtal resne posledice ter da mora sedaj Italija skrbeti predvsem za svoje težave, kot to delajo tudi njeni partnerji.
V zvezi z zahtevo po takojšnjem sklicanju finančnih komisij poslanske zbornice je vlada sporočila, da je pripravljena odgovarjati po 31. avgustu
Italijansko-avstrijsko priznanje diplom
RIM, 17. — Vrhovni šolski svet je odobril predloge, ki jih je spomladi izdelala italijansko-avstrijska skupina strokovnjakov o medsebojnem priznanju akademskih naslovov tehničnih fakultet. Gre za 17 diplom, katere se v določenih primerih priznava avtomatično v obeh državah, v drugih pa s polaganjem dopolnilnih izpitov. Na ta način so izpopolnili in razširili seznam diplom, ki jih med seboj priznavajo od 1956. leta dalje.
HELSINKI, 17. — Na sovjetskem veleposlaništvu je bilo 11. plenarno zasedanje SALT o ameriško-sovjet-skem omejevanju strateške oborožitve. Prihodnje zasedanje bo v petek na ameriškem veleposlaništvu.
la Barra, ki je izginil v nedeljo. Zdi se, da je IRA res nameravala zadržati mladeniča kot talca in zahtevati v zameno izpustitev svojih članov, ki so jih v zadnjem tednu internirali ali zaprli. Mladenič pa je bil hudo ranjen, zaradi česar so ga iz bolnišnice v Letterkennyju spet prepeljali v Ulster. Izvedelo se je medtem, da so pristaši organizacije IRA rešili mladeniča, ko ga je napadla in začela pretepati na ulici zbrana množica.
Novo reakcijo je bilo danes mogoče zabeležiti tudi s strani desničarskih skupin, ki sestavljajo severnoirsko vlado. Predstavniki raznih skupin so namreč izjavili, da ne zaupajo sedanji belfaški vladi, kar se tiče rešitve sedaj najbolj perečih vprašanj, ki jih označujejo kot »začetek ustavne krize v Ulstru*. Desnica namerava tudi u-stanoviti koalicijo, ki naj bi jo sestavljali »oranžisti*, tako imenovani »protestantski vajenci* in razne »lojaiist.ične* skupine. V glavnem gre za organizacije in združenja, ki so^ v preteklih letih večkrat povzročala hude spopade in nerede ob organizaciji protestantskih sprevodov in manifestacij, ki so bili pogosto izzivalni za katoličane. Predstavniki raznih desničarskih skupin bi se morali sestati v petek, da bi se dokončno zedinili glede oblike koalicije in drugih podrobnosti, ki jih bodo nato budi sporočili tisku.
Jugoslovanski predlog na razoro/Jtveni konferenci
ŽENEVA, 17. — Jugoslavija je v imenu desetih nevezanih držav, ki sodelujejo na razorožitvenih konferenci, predložila vrsto popravkov k načrtu konvencije o prepovedi biološkega orožja. Načrt so z dvema ločenima predlogoma pred kratkim vložile Sovjetska zv^za in ZDA. Nevezane države predvsem vztrajajo na tem, da se pogajanja nadaljujejo tudi glede kemičnega o-rožja ter da je treba uveljaviti načelo, da se mora del sredstev prihranjenih zaradi maniše oboro žitve uporabiti za socialni in gospodarski razvoj zlasti dežel v razvoju.
V Jugoslaviji promet z devizami brez sprememb
BEOGRAD, 17. — Danes so se v Narodni banki Jugoslavije sestali pri guvernerju dr. Ive Perišinu zvezni tajnik za finance Janko Smo le in predstavniki nekih drugih zveznih organov. V uradnem poročilu je rečeno, da so preučili ameriške ukrepe in da najnovejši ukrepi ZDA ne zahtevajo, da bi prišlo do sprememb v jugoslovanskem plačilnem prometu z inozemstvom. Za-
radi tega se bodo vsa plačila in izplačila z vsemi vrstami deviz in vključno z dolarji ZDA na račun gospodarskih organizacij kot za devizne račune državljanov še nadalje vršila na dosedanji način brez sprememb in v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi.
Na sestanku so tudi podrobneje proučili možne posledice za trgovinske odnose med Jugoslavijo in ZDA in bodo s proučevanjem nadaljevali. V zvezi z vsem tem bodo obvestili zvezni izvršni svet, ki se bo sestal 19. avgusta.
»Borba* o pisanju madžarskega lista
PRAGA, 17. — Slovaški dnevnik »Smena* glasilo mladine posveča danes svoj članek informacijam, ki jih je že v petek objavil madžarski list «Magyar Hirlap*. »Smena* piše, da obisk Čuenlaja na Balkanu lahko tudi privede do ocene, da gre za akcijo Pekinga, da bi izvedli pritisk na Sovjetsko zvezo. Slovaški list kritizira tudi kitajskoameriško zbliževanje, češ da služi intereresom ameriškega imperializma.
V zvezi s pisanjem madžarskega lista «Magyar Hirlap* je objavila ponedeljkova »Borba* krajši komentar z naslovom »Os* in katerega je včeraj dokaj netočno prenesla agencija ANSA in je bil tudi netočno objavljen v nekaterih italijanskih listih. »Borba* polemično ugotavlja, da ne gre za noben načrt osi, ki naj bi se ustvarila proti Sovjetski zvezi in da mora biti vsem dobro poznano, kako se je Jugoslavija vedno upirala kakršni koli osi, pa tudi in mo-derniranim oblikam, kakor so bloki in vojni pakti. »Borba* tudi pravi, da je takšno pisanje nekorektno in skoraj že provokacijsko, kadar se «možen obisk inozemskega državnika* v Jugoslaviji povezuje z "dopustnimi opozorili in to še zlasti, kadar gre za Jugoslavijo, ki je odprta za vse tuje državnike in za sodelovanje na enakopravni osnovi ter medsebojnem spoštovanju.
BEOGRAD, 17. — Danes je podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič sprejel podpredsednika ZAR Saeda Mare-ja, s katerim se je razgovarjal o dvostranskih gospodarskih odnosih. Obravnavala sta možnosti ustanovitve skupnega agroindustrijskega kombinata v ZAR, ki bi se ukvarjal s pridelovanjem sadja, zelenjave in mesa in ki bi izkoriščal izkušnje jugoslovanskih /kmetijskih kombinatov.
Sovjetski veleposlanik na Malti
LA VALLETTA, 17. - Danes je zapustil otok sovjetski veleposlanik Mihael Smirnovski, ki je stalno sicer v Veliki Britaniji, je pa akreditiran tudi na Malti. Pred odhodom je izjavil, da so bili njegovi razgovori s predsednikom vlade Domom Mintoffom »kot vedno korist-ni», zavrnil pa je odgovor na vprašanje, če je ponudil sovjetsko pomoč.
Po Malti so se namreč razširile vesti, da je Smirnovski včeraj med razgovorom povedal Mintoffu, da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi Malti pomoč brez pogojev in neki malteški novinar je napisal, da naj bi Smirnovski dejal, da je Sovjetska zveza pripravljena, kolikor bo to zahtevala malteška vlada, preučiti možnost gospodarske pomoči, ne da bi se izpremeniia integriteta ali suverenost Malte.
Zadrega ameriških turistov v evropskih menjalnicah po Nixonovem ukrepu
.....................................'"........m.n«...........................................................................I....I...M......mm................................„,....______________________________
Resne težave za ameriške turiste v
Kakšne bodo posledice za izvoz tekstila, čevljev in avtomobilov
Italiji
RIM, 17. — Nekaj sto ameriških turistov je danes že v zgodnjih jutranjih urah čakalo v dolgi vrsti pred sedežem agencije «American Express» na Trgu Spagna, kjer menjujejo dolarje in »traveller s checiues* po starih tečajih, saj ameriška agencija na tak način brani dolarje po navodilih svojega ravnateljstva iz New Yorka. Ravnatelj italijanske agencije Giuseppe Forte je povedal, da so poklicali z dopusta vse osebje, da delajo dve uci več in da so samo včeraj menjali 200.000 dolarjev, danes pa bo ta številka mnogo višja. Vrste
so dolge in morajo turisti čakati po dve uri.
V ostalih bankah v Italiji pa je položaj normalen in vse banke strogo spoštujejo navodila italijanskega menjalnega urada, da naj menjujejo po 50 dolarjev na glavo po 617,80 lire. še vedno pa obstaja črna borza, kjer ponujajo ameriškim turistom po 500 lir za dolar.
Podoben je položaj tudi po ostalih državah v Zahodni Evropi, saj so povsod uvedli prisilni tečaj za tuje turiste in zamenjujejo približno iste količine dolarjev, kot to velja v Ita-
liji. V Jugoslaviji pa ni prišlo do nobenih sprememb, kot to izhaja iz zadnjih navodil jugoslovanske Narodne banke.
Italijanske borze so zaprte. Zaradi tega ni mogoče ugotoviti točnih tečajev akcij in obligacij najpomembnejših družb, vse pa kaže, da je prišlo do znižanja kvotacij.
V Modeni je predsednik vsedržavnega združenja industrijcev oblačilne stroke Umberto Severi dejal, da bodo imeli ameriški ukrepi resne posledice za tekstilno industrijo. Ameriški kupci bodo verjetno preklicali
dobave, ker ne morejo zvišati cen na drobno, plačati pa bo treba višji davek.
V Bologni preučujejo položaj izvoza čevljev v ZDA, saj so lani izvozili v ZDA 80 milijonov italijanskih čevljev. Vendar pa niso preveč zaskrbljeni, ker gre običajno za obrtniško proizvodnjo visoke kvalitete, ki je težko nadomestljiva.
Iz Modene poročajo zaskrbljenosti avtomobilskih podjetij Ferrari. Ma-serati, Lamborghini in De Tomaso. Nova taksa povzroča resno zaskrblje-
nost, saj gre za avtomobile, katerih cena niha od 6 do 10 milijonov lir in katere v znatni meri izvažajo prav v ZDA. Glasnik Maseratija je dejal, da so napravili velike izdatke, ker morajo izdelovati avtomobile po novih ameriških varnostnih predpisih ter da sedaj ne vedo, kako bo z amortizacijo. Lamborghini izvaža 60 odstotkov v tujino in predvsem v ZDA. Vsa štiri podjetja so do sedaj izvozila v ZDA okrog 3000 avtomobilov letno in bi moralo po mnenju strokovnjakov za preučevanje tržišča to število stalno naraščati.
Malteški predsednik odpotoval v Libijo
LA VALLETTA. 17. — Malteški ministrski predsednik Dom Min-toff je odpotoval spet v Tripolis z letalom, ki mu ga je posredovala libijska vlada. Včeraj je z Malte odpotoval libijski ministrski podpredsednik Salam Jalud. Tako Jaludov obisk na Malti, kot Min-toffov obisk v Libiji sta že druga v tem mesecu.
Iran uradno priznal vlado LR Kitajske
TEHERAN, 17. — Iran je danes uradno priznal vlado LR Kitajske kot «edino legalno kitajsko vlado*. Poročili v tem smislu sta bili istočasno izdani v Teheranu in Pekingu. V poročilu se tudi poudarja, da bosta državi čim prej skušali določiti poslanstvi, Zaključuje pa se: »LR Kitajska podpira Iran in njegovo borbo za državno neodvisnost, suverenost in zaščito naravnih dobrin.*
Poslanika bosta verjetno določena pred 21. septembrom (ko se bo sestal vrhovni svet OZN), da bo lahko Iran podprl vključitev LR Kitajske v mednarodno organizacijo.
V ŠTEVILNIH OBČINAH FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Dežela bo opreznejša od države pri izdajanju gradbenih dovoljenj
Zakon štev. 291 z dne 1. junija 1971 vnaša spremembe, ki niso v vsakem primeru koristne . Sunkovita dejavnost v gradbeništvu škoduje narodnemu gospodarstvu
Čeprav so urbanistične oblasti v naši deželi doslej redno reševale vprašanja s področja svoje pristojnosti. tako da ima danes v Furlaniji - Julijski krajini večje število občin (70 od sto celotnega deželnega prebivalstva) že redno sprejete in odobrene splošne regulacijske načrte, uvaja novi državni zakon s področja urbanistike tudi na naše področje vrsto težav.
O tem vprašanju je te dni obširneje spregovoril deželni odbornik za urbanistiko De Carli. Za kaj pravzaprav gre? Z zakonom štev. 291 z dne 1. junija 1971 je država vnesla nekaj vidnih sprememb v tisti del zakona o gradbeništvu (»legge ponte»), ki se nanaša na dolžino roka za sprejemanje občinskih, urbanističnih instrumentov. Doslej je namreč veljalo, da so bili višji organi, v tem primeru država in dežele, dolžni izreči svoje mnenje (potrditi ali zavreči) o urbanističnih načrtih posameznih občin v roku enega leta po vložitvi ustreznih aktov. Med vložitvijo in odobritvijo so bili načrti neveljavni ter so pristojne oblasti izdajale le redka gradbena dovoljenja. Junijski zakon pa določa, da stopijo občinski urbanistični načrti v veljavo brez odlašanja, to je neposredno po odobritvi na ravni samih prizadetih občin.
Ukrep je bil sprejet z namenom, da bi poživili gradbeno dejavnost v državi, po mnenju nekaterih opazovalcev pa je novi zakon odprl možnost, da bi posamezne občine začele sprejemati preobširno zamišljene načrte in s tem odprle vrata špekulaciji. Posebno nevaren je v tem pogledu člen 4 novega zakona. je naglasil odbornik De Carli, ki izrecno določa, da stopijo urbanistični načrti v veljavo takoj, ne da bi torej morali čakati redno o-dobritev ali leto dni, kakor je bilo določeno s starim zakonom. Nadzorstvo nad občinskim aktom, s katerim bi bil sprejet posamezen urbanistični načrt, bi torej postalo praktično nepotrebno in celo škodljivo, saj bi v ničemer ne moglo odpraviti pravic posameznikov, ki bi si med tem časom postavili hiše ali druge
nepremičnine na podlagi redno izdanih gradbenih dovoljenj.
Odbornik De Carli, ki je v tej zvezi naglasil, da govori v svojem lastnem imenu in torej ne kot predstavnik deželne uprave, je izrazil tudi resne pomisleke o tern, ali bo novi zakon v resnici koristil gradbeni dejavnosti v državi.
Takšni zakonski posegi, je dejal, povzročajo pri gradbenikih mrzlično iskanje novih gradbenih parcel in pospešeno gradnjo nepremičnin, saj imajo podjetniki ves interes, da zaključijo predvidene gradnje pred določenim zakonskim rokom. Pospešena gradbena dejavnost pa povzroča znatno podražitev gradbenega materiala in zemljišč ter pomanjkanje delovne sile. Temu sledi nujna kriza, ki je lahko daljša ali krajša, a ki vsekakor povzroča narodnemu gospodarstvu veliko škodo.
Naša dežela bi se lahko izognila težavam, ki jih uvaja zakon štev. 291 s tem, da bi izdala poseben zakon «ad hoc». Toda za to je imela na razpolago premalo časa. Če upoštevamo poletne počitnice in zamudo, s katero bi osrednja vlada Po vsej verjetnosti odobrila takšen zakon (ki bi se upiral zakonu štev. 291), bi deželna norma lahko stopila v veljavo le v oktobru ali morda celo v novembru, ko bodo nepremičninske pravice posamezni kov v velikem številu že trdno zasidrane. Zato je dežela izdala odlok, s katerim določa občine, kjer določbe državnega zakona ne veljajo. V spisku so občine Krmin, Gradež, Ste ver jan, Zgonik, Trbiž, Ronke in številne druge.
Dežela je pri sestavi omenjenega spiska upoštevala razne dejavnike,
ki narekujejo opreznejše izdajanje gradbenih dovoljenj. Tako so upoštevali fizične in kulturne momente, zgodovinske dejavnike ter demografske in druge karakteristike, medtem ko so s spiska odpadle vse tiste občine v Furlaniji - Julijski krajini, ki že razpolagajo s splošnim regulacijskim načrtom. Dežela si v tej zvezi pridržuje pravico, da vnese na spisek še druge občine, kolikor bi se to v prihodnje pokazalo za potrebno. Vprašanje pa je deloma še odprto, ker v tem pogledu niso točno določene pristojnosti deželne uprave oziroma njenega odbomištva za urbanistiko.
SINDIKALNA KRONIKA
SPOR V FIAT-GRANDI SE JE SPET ZAOSTRIL
Za danes sklicana skupščina - Nesoglasja med delavci? - Stavka v tovarni SIBET pri Proseku
Položaj v Grandijevi podružnici Fiata se je spet zaostril. Za danes so sindikalne organizacije sklicale delavsko skupščino, kateri bodo poročali delegati delavskega sveta. Na pogajanjih, ki so se pričela v ponedeljek, je namreč Grandi izrazil pripravljenost nekoliko izboljšati prejemke «posamezn-iih» delavcev, odklonil pa je listino zahtev in predvsem točko, ki predvideva enake poviške za vse.
Paternalistična pobuda lastnika podjetja je seveda razdvojila delavce, posebno še, ker je obljuba o poviških »posameznikom* vzbudila precejšnje zanimanje med tistimi, ki so si poviške že pričakovali ali pa so jim bili obljubljeni.
Večina uslužbencev vsekakor odklanja Grandijevo pobudo, katere namen je očiten:	razdvojiti de-
lavce in s tem preprečiti nadaljevanje pogajanj na osnovi «li«ti ne zahtev*.
Sindikalna kronika beleži tudi stavko uslužbencev tovarne za ustekleničen je «Coea-Cole» SIBET, ki se nahaja v zgoniški občini, prav ob državni cesti 202, za Pro sekom.
Delavci so zapustili delo na va bilo sindikalnega predstavništva in pokrajinskih vodstev strokovnih zvez delavcev prehrambene indu strije, ker jim je uprava letos odrekla doklado, ki so jo doslej redno prejemali vsako leto.
NA GRADU SV. JUSTA
Danes in jutri nastop baletne skupine iz Ruande
Skupina je doslej požela izreden uspeh kritike in občinstva Najzanimivejša točka je nastop plesalcev - vojščakov «N’ Tore»
.......................................................................mini......................
PLOD SODELOVANJA MED JUGOSLOVANSKO UJV IN TRŽAŠKO KVESTURO
'ZADRUGA »NAŠ KRAS*
vabi občane repentabrske občine na sestanek, ki bo v četrtek, 19. avgusta ob 20.30 na dvorišču »Kraške hiše* v Repnu.
Na sestanku se bomo pomenili o pripravah za »Kraško ohcet*.
Odbor
MliiMiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiMiiiiiiiuimauiiilliiiiiu
NA POBUDO LETOVIŠČARSKE USTANOVE
V nedeljo nad našim mestom tradicionalni umetni ognji
V primeru slabega vremena bo ognjemet v ponedeljek
V	nedeljo, 22. avgusta, bo tržaško nebo spet zažarelo v očarljivi in raznobarvni luči umetnih ognjev. To je sporočila avtonomna letoviščarska u-s ta nova v Trstu, ki že več let zapo-iedoma prireja to priljubljeno poletno predstavo. Vsako leto so umetni ognji privabili številne Tržačane in tuje turiste na nabrežje ali na višja področja, kjer je boljši razgled in zato večji užitek, žal bodo letos umetni ognji nekoliko revnejši kot prejšnja leta, ker so morale številne priznane prirotehnične tvrdke odpovedati svojo udeležbo zaradi nepredvidenih težav. Vsa podjetja iz srednje in južne Italije imajo namreč letos podobne obveznosti v drugih krajih do 30. septembra in se zato ne bodo mogla predstaviti v Trstu. Letoviščarska u-stanova je zato sklenila, da si bo za prihodnje leto veliko prej zagotovila udeležbo teh podjetij.
V	nedeljo bo vsekakor nastopilo eno najbolj priznanih podjetij v tej stroki, in sicer podjetje »La Pirotecni-ra» iz Vidma, ki ga je ustanovil Del Zotto in ga danes upravljajo njegovi nasledniki »Fratelli Longobardi*. «La Pirotecnica* je postal že veteran tržaških avgustovskih večerov. Poleg izrednih uspehov v vsedržavnem merilu. se je zelo uveljavil tudi v mednarodnem merilu, saj je dosegel prvo mesto na državnem prirotehničnem festivalu ter drugo mesto na mednarodnem festivalu. Med zadnje uspehe si šteje sijajen nastop v Benetkah ter nastope na festivalu v San Giovanni al Natisone, Maianu in Gradežu.
Videmski pirotehniki, ki bodo izstreljevali rakete, kot vsako leto, s valoloma starega pristanišča, nasproti pomola Audace, so napovedali za letos razna presenečenja. Pirotehnika se namreč stalno izpopolnjuje in tudi videmska skupina je zato vnesla v svoi repertoar številne novosti.
Začetek umetnih ognjev bo ob 21. uri s tradicionalnimi tremi začetnimi streli. V primeru slabega vremena bodo umetne ognje prikazali v ponedeljek. 23. avgusta.
Neobičajen plen tržaškega ribiča
Na pomolu malega barkovljanske-ga portiča se je včeraj ves dan zvrstilo precejšnje število radovednežev. Vsi so se nestrpno gnetli pred zasidrano jadrnico »Urania*, last Tržačana Stellia Spanghera, ki je postal, kot zgleda, kar čez noč slaven v našem mestu. Vzrok tolikšnega zanimanja je bila velika morska želva, ki jo je Spamghero pred desetimi dnevi, med svojim dolgim križarjenjem po dalmatinskih vodah, zajel ter jo privezano na jadrnico pripeljal v nedeljo zvečer v barkovljanski portič. Neobičajni morski plen, ki tehta nad pol stota, je ponudil tržaškemu akvariju, ki pa ga ni sprejel, češ da ni primernih prostorov za tako veliko žival. Želva je zato še vedno
privezana z dolgo vrvjo na čoln in se od časa do časa prikaže iz vode, da bi zajela zrak Spanghero se je v družbi dveh prijateljev vračal na »Uranii* z dolgega križarjenja, ko je nedaleč od otoka Sušak pri Lošinju zapazil v vodi temno gmoto. Sprva je mislil. da zasleduje njegovo jadrnico morski pes. Oborožen s podvodno puško se je s svojima prijateljema spustil v morje. Vsi trije so nato obkolili skrivnostno žival ter se ji približali. Šele tedaj je Spanghero presenečen spoznal, da gre za veliko morsko želvo, ki jo je zatem, kot rečeno, zajel in privezal na jadrnico.
Identificirali drugega napadalca mariborskega šoferja Erika Kolariča
Iz tetogralij, ki jih je ropar Lucijan Simonovič iz okolice Poreča izgubil med begom, ga jo prepoznal tudi njegov brat
Osumljeni Simonovič
Tesno sodelovanje med kriminalističnim oddelkom UJV iz Kranja in letečim oddelkom tržaške kvesture, je včeraj, kot že večkrat doslej, spet obrodilo sad: organi obeh policij so ugotovili ime drugega roparja, ki je v ponedeljek zgodaj zjutraj pri Vrbi s samokresom napadel in oropal mariborskega avtomobilista Erika Kolariča. Gre za komaj 15 - letnega jugoslovanskega državljana Lucijana Simonoviča, doma iz okolice Poreča. Kot znano so enega roparja, 34-letnega Gugliel-ma Bighellija iz Trsta, blejski miličniki aretirali nekaj ur po ropu. Moški, ki se je od leta 1957 do leta 1966 moral kar šestnajstkrat zagovarjati pred sodiščem zaradi tatvin, ropa, tihotapstva, dezerterstva ter drugih prekrškov, je po ropu prevozil , nekaj kilometrov z ukradenim mariborskim peugeotom, nato pa ga pustil na cesti in se podal v beg po gmajni. Med be-
gom mu je spodrsnilo in si je zlomil desno zapestje, za kar so ga miličniki takoj po aretaciji odpeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico.
Kako so preiskovalci prišli do drugega roparja? Simonovič je med begom izgubil manjšo, črno aktovko, v kateri je hranil nekaj nepopisanih papirjev ter šop svojih barvnih in čmobelih fotografij. Blejski miličniki so med lovom za roparjema našli aktovko in jo takoj odnesli na kriminalistični oddelek U JV v ' Kranj.
Zaradi tega sta se že v zgodnjih popoldanskih urah pripeljala v Trst načelnik kranjskega kriminalističnega odseka UJV dr. Alojz Valter ter funkcionar koprske UJV dr. Boris Gergolit, ki sta takoj stopila v stik z načelnikom letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosinom. Z visokima jugoslovanskima policijskima funkcionarjema se je vrnil v naše mesto tudi podčastnik Sossi, ki je z nekaj agenti sodeloval z jugoslovanskimi preiskovalnimi organi.
Seveda pa tudi tržaški policisti medtem niso ostali križem rok. Podčastnik letečega oddelka Furlan, ki zelo vneto sledi preiskavi, je ugotovil, da je neki Jugoslovan, Jurij po imenu, delal še pred dnevi v neki mehanični delavnici v Ul. F. Severo, v soboto popoldne pa je nenadoma izginil. Tržaškim preiskovalnim organom je uspelo stopiti v stik tudi z nekim drugim Jugoslovanom, ki je bil podoben tistemu, kot ga je Bighelli po aretaciji opisal miličnikom. Sprva so mislili, da je to Simonovič, kmalu pa so ugotovili, da gre za njegovega starejšega brata, ki je prav tako zaposlen v našem mestu. V uradu podčastnika Furlana, kamor so ga pripeljali in kamor sta medtem dospela tudi dr. Valter in dr. Gergolit, je Simonovičev brat takoj in brez oklevanj prepoznal iz fotografij svojega brata. Tržaški preisko-
nilllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIHHIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllinilllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIlllliillllllllllllllllllllllN
VČERAJ DOPOLDNE PRI VEJNI
Šofer videmske avtocisterne mrtev pri trčenju v goriški tovornjak
Zaradi močnega sunka se je pogonski voz avtocisterne prevrnit na levi bok, iz tanka pa je izteklo na asfalt na stotine litrov gorilnega olja
Včeraj malo pred 12. uro, je na križišču, kjer se cesta odcepi proti Vejni, pri trčenju avtocisterne s prikolico v tovornjak ena oseba izgubila življenje, druga pa se laže ranila in bo okrevala v nekaj dneh.
Do tragičnega trčenja je prišlo, ko je 50-letni Giovanni Gerussi iz Tarčenta privozil s svojo avtoci-steimo s prikolico videmske registracije do omenjenega križišča pri Proseku, točneje do km 17 + 200 ter oplazil tovornjak goriške registracije parkiran na desni strani cestišča. V njem je sedel šofer, 34-letni Luigi Benedetti iz Roman-sa dTsonzo, ki so ga karabinjerji pravkar ustavili in mu zaradi kršitve cestnega zakonika (šofer je vozil preveč po sredi cestišča) naprtili globo.
Zaradi izredno silovitega sunka, je avtocisterna pahnila tovor njak na sredo ceste, sam pogonska voz cisterne se je prevrnil na levi bok, iz razbitega tanka pa je izteklo po cestišču na stotine in stotine litrov gorilnega olja. Šofer avtocisterne je bdi zaradi zloma lobanjskega dna in drugih poškodb pri priči mrtev, gasilci pa so se morali truditi skoraj štiri ure, da so ga lahko izvlekli v razbitin kabine. Prikolica avtoci sterne je ostala nepoškodovana Goriški šofer tovornjaka Benedet ti pa se je opraskal le po obraze in prsih in bo okrevali v nekaj dneh.
Na kraj nesreče so prihiteli ka rabinjerji s Proseka, bolničarji RK, gasilci z Opčin, Trsta in Gorice ter mestni redarji.
Kot rečeno za Gerussija ni bilo več nobenfe pomoči in namestnik državnega pravdnika dr. Borraccet-ti je lahko izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice. Preiskovalci domnevajo, da je šoferja tovornjaka, ki je vozil iz Trsta proti Vidmu, pri Proseku nenadoma prijela slabost tako, da je izgubil oblast nad težkim vozilom, ki se je zaletelo v ustavljeni tovornjak.
Karabinjerji, gasilci in mestni redarji so imeli veliko dela z od-
stranjevanjem razbitin velike avtocisterne s ceste in z osuševanjem spolzkega olja, ki je preplavilo tisti del ceste. Zaradi tega je prišlo do več kot štdriumega zastoja pri prometu in karabinjerji so usmerili vsa vozila na nabrežinsko pokrajinsko cesto, na obalno ter na državno cesto 58. Domačim gasilcem so, kot rečeno prihiteli na pomoč tudi goriški, ki so pripeljali s seboj velik žerjav, s katerim so dvignili in odstranili s ceste hudo poškodovano avtocistemo.
valni organi so tudi izsledili mladega, okrog 15-let starega Jugoslovana, ki se v našem mestu preživlja s tem, da poizveduje za neko tržaško orožarno v Miramarskem drevoredu št. 1 za morebitne kupce orožja. Fant, Lionello po imenu, je povedal, da je prejšnji petek naletel na nekega Jugoslovana, ki je kupil za Bighellija in Simonoviča samokres kal. 7,75. Po mladeničevem opisu telesnih značilnosti neznanega kupca policisti razpolagajo s štirimi imeni ljudi, ki bi lahko kupili tak samokres, zdaj pa poizvedujejo, za katerega je šlo.
Po nekaterih informacijah se zdi, da je predsinočnjim Simonovič kolovratil s približno polmilijonsko vsoto denarja po tržaških ulicah, vendar pa ga agenti doslej niso mogli izslediti. Sinoči so policisti pod vodstvom dr. Petrosina in podčastnika Furlana organizirali pravcati pohod po mestnih ulicah, da bi izsledili pobeglega, a brez u-speha. Vse domneve kažejo na to, da je mladenič z vlakom odpotoval neznanokam.
Iz orožarne so neznanci ukradli pet samokresov
Neznani vlomilci 50 preteklo noč ukradli iz orožarne v Ul. . Cellini 2, last 33-letnega Francesca Gia-nella iz Ul. Martin della Liberta 15, pet samokresov kal 7,65 in 6,35.
V trgovino so vlomili tako, da so najprej prelomili žabico na roloju, dvignili riad 50 kg težke na-vojnice, nato pa z avtomobilskim vzdigovalnikom razbili steklo izložbe.
Žvenket razbitega stekla je privabil čuvaja bližnjega hotela, katerega poseg je preprečil neznan cem še drugo krajo orožja. Takoj po opravljeni tatvini sta vlomilca, moški in ženska, sedla v giulio tržaške registracije in se odpeljala. Preiskovalci so ugotovili, da je bil avto ukraden 37-let-nernu Gualtieru Cavalliniju iz Ul. Schiapparelli 10.
Ameriškim turistom menjajo le po 50 dolarjev na dan
Ameriški turisti, ki se v tem času mudijo na našem področju, so kakor povsod v Italiji in v tujini občutili posledice Nixonovih ukrepov in prekinitve valutne menjave. Vsakemu turistu menjajo le po 50 dolarjev na dan. operacijo pa vpi še.iio v potni list, tako da si zagotovijo nadzorstvo nad izdanimi li rami. Prosta menjava v bankah in menjalnicah je še vedno ustavljena, medtem pa je začela cvesti trgovina z dolarji na črno. Prekupčevalci z valuto ponujajo Američanom in drugim imetnikom po 500 lir za dolar. Zaradi povezave dolarja z drugimi zahodnimi valutami je ustavljena tudi menjava drugega denarja, ^medtem ko povpraševanje narašča. V zadnjem času sprašujejo zlasti po avstrijskem šilingu, ki gre v tem letnem času dobro v promet zaradi turizma.
Na Gradu sv. Justa bo drevi težko pričakovani nastop narodnega baleta iz Ruande. Predstava, ki jo prireja avtonomna letoviščarska ustanova v Trstu, se bo začela ob 21. uri in jo bodo ponovili jutri zvečer ob isti uri. Odlično črn sko skupino, ki nastopa prvič v naših krajih in je pred nedavnim požela izreden uspeh v ((Kraljevih vrtovih* v Turinu in letnem gledališču '(Darsena» v Lignanu, sestavlja nad šestdeset ljudi. Poleg izvrstnih plesalk in plesalcev - vojščakov nastopajo številni pevci, bobnarji in čarovniki-norčki.
V celoten program so vnesli številne tradicionalne točke s slikovitimi in sugestivnimi obredi raznih pokrajin skrivnostne ruandske dežele. Med temi naj omenimo nastop pesnika-kitarista s severnega Ruhengerija, plesalke iz Kabgagi-ja, vojščake iz Nyanze in Byumbe ter mešani pevski zbor iz Gisenyja Med vsemi pa so med dosedanjimi nastopi po Italiji najbolj navdušili občinstvo legendarni vojščaki «N’ Tore», ki jih je marsikdo lahko že občudoval v znamenitem filmu «Salomonovi rudniki». Ti postavni plesalci bodo nastopili v zadnji točki, ki sta jo občinstvo in publika ocenili za najboljšo. S svojim nadvse sugestivnim nastopom, ki ga poživlja skrivnosten in nekoliko tesnoben ritem tam-tama, «N’ Tore» kar potegnejo za sabo pozornost občinstva, ki ostane na koncu čudežno očarano. Te plesal-ce-vojščake, ki so znani po svoji lepoti in postavnosti, so nekoč na-zivali «Watussi», vendar sami sprejemajo ta vzdevek kot žalitev, ker jih spominja na dolgotrajne in kr-

DANES V BORŠTU
Posmrtni ostanki Valentina Pctarosa v domači zemlji
?■
Razbitine pogonskega vozila cisterne, kjer je našel smrt nesrečni šofer
Danes popoldne med 17. in 18. uro bo na vaškem pokopališču v Borštu žalna svečanost. K zares zadnjemu počitku bodo položili posmrtne ostanke Valentina Petaro-sa, ki je dolga leta, vse do prvih dni decembra 1943 počival na pokopališču v Portogruaru. Odslej pa bo počival doma, med svojci ter med domačini, ki so kot on padli v borbi za svobodo, v borbi proti fašizmu.
Valentin Petaros, ki smo ga poznali kot Tineta, ni dolgo zdržal doma, v svojem Bregu in je kmalu po prihodu fašizma na oblast, emiigriral. Živel in delal je nato v Ljubljani, toda leta 1941 se je Petaros ponovno moral srečati s fašizmom. Pa ni klonil, pač pa se mu je postavil po robu in se že od samega začetka vključil v OF. V junuiju 1942 so ga prijeli in konec meseca se je s tisoči drugih znašel v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Od tod so ga septembra istega leta skupno z več tisoč sotrpinov Odpeljali v srednjo Italijo v Renicri, da *bi Gonars bil na razpolago za druge iintermi-ramce.
Kdor je doživel jesen 1942 In nato zimo vse do februarja 1943 v tem taborišču, ve, kaj je trpljenje. Zato je bilo povsem razumljivo, da je Valentinu Petarosu začelo zdravje odpovedovati, posebno ko je nosil v sebi tudi poškodbe, ki so mu jih prizadejali v Ljubljani fašisti med zarsliševa-njem. In sredi poletja 1943 so Valentana odpeljali iz Reniccija v 15 km oddaljeni Sansepoloro, v bolnišnico.
Tu je Valentin dočakal zlom i-talijanske vojske. V tistih dneh je prišel k njemu v bolnišnico njegov brat Peter, s katerim sta vso dolgo dobo delila dobro in zlo. Peter ga je hotel spraviti domov, pa čeprav bolnega. Toda vsa dobra volja ni zalegla. Valentin ni mogel stati niti na nogah. Kako naj bi opravil več sto kilometrov dolgo pot.
V začetku decembra pa se je vendarle odpravil na pot, v nekem skupnem transportu z vlakom. Tako rekoč na pragu svoje domovine, tu v bližnji Furlaniji, pri Portogruaru pa so njegovi sopotniki ugotovili, da je njegovo utrujeno in obnemoglo srce odpovedalo. Odložili so ga na porto-gruarskem kolodvoru in ga nato pokopali na tamkajšnjem pokopališču, poleg dveh drugih nedoma-činov, prav tako žrtev vojne. In tu, v bližnji Furlaniji, je Valentin počival vse do pred nekaj dnevi, ko so njegovi bratje in sestre sklenili, da njegove posmrtne ostanke pripeljejo domov, na domače pokopališče, da bi dokončno počival med svojci in padlimi soborci.
Ko danes polagamo njegove posmrtne ostanke v domačo zemljo, se klanjamo njegovemu spominu, njegovim svo.jcem pa izražamo svoje iskreno sožalje.
voločne bratomorne vojne. Sovražniki so ujetim <s.Watussom» navadno odrezali roke in noge. To je ostalo v ustnem izročilu plemena in ravno te občutke, ki jih vzbuja spomin na pretresljivo preteklost, izražajo vojščaki «N’ Tore» še danes v svojih plesih. Zato pravimo, da je njihov nastop, ki ga bo danes lahko uživalo tudi tržaško občinstvo, poln živega izraza občutkov afriškega črnskega ljudstva, ki zna mojstrsko posredovati izredno bogastvo svojih šeg in navad s poezijo, pesmijo in plesom.
Vstopnice bodo na razpolago do 19.30 pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 36372), ali tik pred začetkom pri blagajni na Gradu sv. Justa.
Gledališče Verdi te dni v Križankah
V okviru kulturnih izmenjav med Slovenijo in našo deželo, bo te dni nastopilo na XIX. ljubljanskem festivalu Gledališče Verdi iz Trsta. Ljubljanskemu občinstvu bo orikaza-lo Verdijevega «Rigoletta* iv Puccinijevo »La Boheme*, ki ju je operna skupina gledališča Verdi prejšnji teden uprizorila na Gradu sv. Justa. Tržaška skupina nastopa letos drugič na tem pomembnem mednarodnem festivalu v Ljubljani, ki se je začel že maja meseca in na katerem nastopajo priznane skupine s področja lirične glasbe, simfonične glasbe, dramatike in baleta. Doslej so se, poleg številnih drugih zvrstili na festivalu operni gledališči iz Leipziga in Lodza ter baletne skupine «Beriozka» iz Sovjetske zveze. «Baanihan» s Filipinov ter «Wesf» iz ZDA.
Drevi bodo uprizorili v Križankah «Rigoletta», ki ga bodo ponovili v petek, jutri in v soboto va bo na vrsti »La Boheme». Prvo opero bo dirigiral Nino Verchi, nastopali pa bodo Aldo Protti, Giorgio Merighi, Maddalena Bonifaccio, Bianca Bor-toluzzi in Alessandro Maddalena. Delo je zrežiral Filippo Crivelli. «La Boheme». v režiji Carla Piccinata, bo vodil dirigent Francesco Cristo-stofoli. v glavnih vlogah va bodo nastopili Adriana Malipcmte. Gian-na Galli, Ruggero Bondino, Gian-luigi Colmagro, Dario Zerial in Lo-renzo Gaetani.
Gledališča /
GRAD SV. JUSTA
V petek in soboto bo na Graiu_!*
v	111 :uuutu uu
Justa gostovala rimska skupina ‘ bo preda« V Pn'
tro di Tradizione*, ki se vila z Evripidovo «Medejo». meru slabega vremena bo Pre“*
v	gledališču Rossetti. Na tej P# ^
vi	»poletne proze*, ki jo prirejata žaška letoviščarska in turistična11
nastoP1®
nova in Teatro stabile, bo v glavni vlogi Elena Zareschi. r te odlične Medeje bodo nastopi" ^ Arnaldo Ninchi, Adriana Innocen Adolfo Geri. Delo je režiral Pi6r tonio Barbieri.
Rezervacije sedežev za obe pred*« vi sprejema glavna blagajna v
1 pasati
Protti (tel. 36372 in 38547).
začetkom
repubP ples#
vstop#
GRAD SV. JUSTA Danes in jutri 21. uri Narodni balet Rwanda. 60 nastopajočih r~ j, plesalcev, vojnikov, godbenik0, bobnarjev. Predprodaja vi Pasaži Protti št. 2, tel. 363M-
MIRAMARSKI PARK. Predst«''*
«Luči in zvoki*.
Danes ob 21.30 «Der Kalsa#*^ von Miramare» v nemščini j ob 22.45 »Massimiliano e Carl v italijanščini.
Prevozna sredstva: avtobus proga «M» od Barkovelj mara.
do>#'
pat®
Nazionale 16.00 «Cia, vuoi far della CIA?*.	^
Fenice 16.00 «Matalo». Lou Cos*. Corrado Pani. Technicolor. " vedano mladini pod 14. letom- ^ Fden 16.00 «L’uomo, la donna misteri del sesso*. Technicolor-
povedano mladini pod 14. letom-Grattacielo 16.00 «L'assassino
dl*
j ute«'
lington plače n. 10». Richard " , John
d#
*l'
Včeraj-danes
✓
Danes, sreda, 18.
HELENA
Sonce vzide ob 5.08 in zatone ob 20.10. Dolžina dneva 15.02. Luna vzide ob 3.08 in zatone ob 20.02.
Jutri, četrtek, 19. avgusta LJUDEVIT
Vreme včeraj: najvišja temperatura 30,5, najnižja 20,1, ob 19. uri 28,7 stopinje, zračni tlak 1016,1 stalen, veter 12 km severovzhodni, vlaga 27 odst., padavine 12,4 mm, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje.
pod 14. letom.
Aurora ob 16.30 piume di cristallo*. *— , Toni Musante, Linda Kenda -rico M. Salerno. Prepovedan0 dini pod 14. letom.
Impero 16.00 «Questo pazzo, mondo*.
Cristallo 16.00 «Io sono la Burt Lancaster. Technicoj CapUol 16.00 »La calata bari* Silvia Koscina, P°^e man. Technicolor.
Moderno 16.30 «Intrigo a Cap® ^ Claire Trevor, Jacquelin® Technicolor.	. up-
Viltorto Venelo 17,00 «Gli insa^jjd^ Technicolor. Prepovedano pod 18. letom.	, ppi«
«Duffy, re del p
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15., 16. in 17. avgusta 1971 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 30 oseb.
Umrli so: 87-letna Irma Buri, 77-letna Giovanna Pelizan, 85-letna An-na Kobal por. Germani, 68-letni Enri-co Sricchia, 88-letna Maria Nider vd Albertini, 79-letni Giovanni Mauro, 50-letna Bandel Daniela por. Kukanja, 80-letna Antonia Tamaro por. Bonifa-cio, 86-letna Virginia Gorup por. Mai-nardi, 75-letna Maria Batich por. Cuc-cagna, 87-Ietni Massimo Pazžini, 56-letni Giorgio Crisman, 71-letna Carla Pertot por. Lorenzi, 69-letni Leopoldo Zucchi, 80-letna Valeria Aichholzer vd. Butti, 80-letni Giovanni Braico, 45-letna Anna Maria Del Negro por! Orel, 75-letna Angela Elefante, 54-let-na Paolina Coslovich por. Verzier, 57-letni Riccardo Capolino, 45-letna Laura Cernich, 63-letna Elisabetta Lon-gher vd. Flego, 57-letni Normanno Salvadori, 64-letni Aldo Fulvio, 74-let-ni Luigi Verzegnassi, 78-letni Giorgio Depinguente, 80-letna Clorinda Teva-rotto vd. Draghicchio, 73-letna Anna Ferluga por. Polvani, 78-letni Angelo Zula, 82-letni Nicold Giraldi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Man-zoni, Largo Sonnino 4; INAM al Cedro. Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/C.
NOČNA SLUŽBA lekarn (od 19.30 do 8.30)
Ali'Angelo d’Oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc-ci. Ul. Ginnastica 44; Miani, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje).
borough, Judy Geeson. •>»““ Technicolor. Prepovedano m18 pod 14. letom.	J
ExccIsior 16.00 «Arabesque», Sol« ren, Gregory Pečk. Technicm0' Ritz 16.00 «1 traumatizzati del se^ Tamara Baroni. Technicolor-povedano mladini pod 18- «« ~. Alabarda 16.30 «Dal Pentagon0 ^ cifico: uccidete Jamamoto*-nicolor. Tashiro in Mifune-Filodrammatico 16.30	-'Ros1#^
<<K°>
Technicolor. Prepovedano
Ideale 16.30
gioco*, James Coburn, -l3111 j„r.
chWc°l l
son, Susanna Jork. Technm"- ^ Astra 16.30, zadnja predstava °g0ptii* »El Cid*. Charlton Heston- ^ Loren, Genevieve Page. 1
■
danes zaprto. Ju«1 di un colpo d’oro»-
1<V
Abbazia
grafia
Razstave
K
Razstava Silvestra Godin® svetnem domu na Opčinah J® g 30 ves ta teden vsak večer od 21.30.

Prosvetno društvo «1- ® Skednju priredi 5. sept v Kamnik ob priliki revij® ^0 noš. Vpisovanje na sefJe®ure. vsak večer od 18. do 20. u
SPDT organizira v nedeljo- ^ gusta avtobusni izlet na Vrš10. ^ ff1 mežnost vzpona na Mojstrov ^ sojnik ali Sleme. Vpisovanje (0 št- .' ečlap, -
25. avgusta, Ul. Geppa *t-
izleta 1.600 člani, 1.900.ni
Darovi in prispevki
Ob 5. obletnici smrti na ga Josipa Albertija daruje pil* Alberti iz Boljunca 5.000 }’r —,rti ško matico. Ob 8. obletnici s 3“ ta Mirka Obada daruje Slavl lir za Dijaško matico.	^
Ob četrti obletnici smrti. me Elizabete Verša daruj® ~ p$te Danica Regent in Marija ^ 3.000 lir za spomenik padli111 seku.
I.
••run a»1» 1 r

ZAGREB
REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA
Dnevna proga, razen ob nedeljah za
ZAGREB - REKO
SPLIT
Umiki do 25. septembra 1971
TRST	21.00	p. ZAGREB	21.00
TRST	10.00	p. REKA	09.00 '
TRST	10.00	p. SPLIT	10.40 *
ZAGREB	07.30	p. TRST	09.30 *
SPLIT	17.00	p. TRST	19.40 *
REKA	18.00	p. TRST	19.40 *
služba se	začne s	1. septembrom 1971	
Generalna agencija za Italijo
ATAM — Ul. Donota 1 — TRST - Tel. 24066 -Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih u‘ ^ Povezava Trsta z vsemi progami ATI za Benetke, Milan, nr*
radu >v' na č* predst*'
V P'1' redsta'1
predsW'
•ejata d' ;na us«'
li. ti* topil. k jcend 11 Pier^
pred*«: v PflS^
iom rS
•eP<
ple#
likov *
;opni(
372.
redstav«
ertratf®
>
; «6> 9 10^
ir P>tl(
CosteU0, preP0-o«' .
la ^ ' or. ti ;tO»’ d/’ d A«*
V
ofia^
:olor'
ses^ , pr* ir.
etorO'
'3?
, ** rs >
pa**9
To«”’
S?
f*
:0>
1/
ecl/
M®
*{
v*'


:v
dr»,
f£

i»r
i?9
Ii!>
f*
!^W0RSKI dnevnik
AVTO SE JE SPREMINJAL V GOSTOLJUBNO SPALNICO
NAVELIČANA VEČERNEGA UDINJANJA 10. mednarodno tekmovanje zborov
SE JE UPRLA VAROVANCEMA
»toeiff sta se kruto maščevala ■ Trojico so karabinjerji prijavili sodišču
4 odročni Augusto- ki Je zara' Palmitessa zvabila kakega »odjema! -ia k„. nos,tl >n teme privlačen kraj ca* v avto.
Hiiki
Nabi
bilo J* ljubezenske sestanke, je talnee eraj Ponoči prizorišče bru-di, |( . aaPada dveh nizkotnih lju-i priv)!/1 j? moralo mlado dekle skrbeti .ostj° svojega telesa po-nJUn . .. vsakdanji kruh.
tac/f n.e bi nihče zvedel o «ob-lelo v antu* ati kaznovanju, ki je v'alCev m°d‘ v ambientu izkorišče-tja Prostitucije, če ne bi prišla liraoj ? n°čnim obhodom motori-,abinje/ral)*nierska izvidnica. Ka->%£* » opazili avto treviške kle. x0CIJe *n v njem ranjeno de-felnijni. s° .nemudoma odpeljali v lad 0(- °’ kje.r so ji razkužili rano Ho ib eso.m in precejšnjo odrgnila j °®1 ter jo nato odslovili. Sejati l , morala slediti karabinjer-ie meH T*™ Je izpovedala, da se V Ustavi • -° 130 nabrežju zaletela govori Jen* tovornjak. Naivnemu ‘‘aimjul dekleta, 20-letne Marie s« verjpp6. iz Bariette, seveda ni-"iakiei ,ln končno je morala juž-aiojL *e priznati, da sta jo dva lreba j,ifPad*a- Napadalca ni bilo babini at*; sama sta prišla na ">a odr/^0 Postajo in si tako sa-®taji ,tprla vrata zapora. Na po-Jfilftno S? j®vila 25-letni Giuseppe f-el]ie diiev,oč mizar pj poklicu, iz ■tli a 1 Čampo pri Bariju in 36-S^ler j !° Anaclerio, ki se je, •lica* .a m lotil donosnejšega «po-taia . s Peko kruha, doma S l k0 iz okolice Barija. Med-?°t PaiSe. Milano predstavil kot 4, ■ “imitessove, je drugi izjavil, kmaly rS'Un iskren prijatelj. Kaj Jiiitii ni K-iSe ie izkazalo, da med teljskih • ne družinskih ne prija-15 izkm./zi’ Pač Pa samo volja
Medt Cenje dekleta-'liSevaijm k° so vsakega posebej za-f’ ^ na^li tudi očividca na-T^Žja n’ rrancesco Rasura, z Na-<i	Ust° 20’ se Je verjet-
^ si-j! .z gledanjem ljubezen-?ev4l mnz'n■,’ za kar se je poslu-f ^to nn?ga daljnogleda. In tako k^Htii/ opazil, kako je mora-essa vsakikrat po oprav-bt	izr°čiti moškima de-
?se ie^f,pa “ ^ dekle, vsaj > biU fel° Rasuri, uprlo. Mor-f * Po.„i dekle trudno, morda se b/ilrnn .gabil' dejstvo je, da sta ,JNj jn m Anaclerio začela pre-^jetno Jk°. sta jo ranila, sta se st Skrila v temen kotiček, ka-“ e 2a'tekla vsakikrat, ko je
Pot težo dokazov sta morala oba priznati dejanje, zaradi katerega so jima naprtili obtožbi navajanja k prostituciji in izkoriščevanja Palmi-tessove, Milana pa so tudi obtožili vožnje brez šoferskega dovoljenja (izpita ni nikoli opravil) in tudi brez prometne knjižice. To so mu namreč pobrali agenti v Trevisu, ker na njej ni bilo vpisa prenosa lastnine.
Preden so zaključili preiskavo, so hoteli karabinjerji vedeti tudi za preteklost trojice. Tako so s kvesture v Bariju zvedeli, da je Palmitessa znana kot prostitutka in
da je med drugim tudi ljubiteljica* tujega blaga. Milano in Ancle-rio se že dalj časa preživljata s tatvinami in z izkoriščanjem prostitucije, zaradi česar je sodišče v Bariju že odredilo za Milana posebno nadzorstvo in mu za leto dni določilo prisilno bivališče v občini Piove di Sacco.
Marijo Palmitesso, katero so večkrat izgnali iz raznih krajev z iz-gonskim listom, so prav tako prijavili sodišču pod obtožbo spolzkih dejanj na javnem prostoru. Omeniti je tudi treba, da so avto, ki je nudil Mariji in njenim nočnim obiskovalcem gostoljubno zatočišče, za plenili.
GORIŠKI PEVSKI SEPTEMBER
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Letošnja «Forma viva» v Seči pri Portorožu
Direktor avstrijskih želemite v Kopru Asfaltirana cesta Dvori - Izola
V Sečo pri Portorožu so delavci izolske občinske skupščine Ivan
pazinskega podjetja Kamen včeraj pripeljali kamnite sklade za udeležence kiparskega simpozija Forma viva. V popoldanskih urah so umetniki že začeli z delom Letos se udeležujejo simpozija Japonca Kisso Suzuki in Akio Saksi, Anglež Joffrey Smedley, Slovak Jožef Jankovič in Zagrebčan Ante Jahič. U-metniki bodo ustvarjali na prostem do 15. septembra.
* # *
V	Kopru se ie mudil generalni direktor avstrijskih železnic dr. Karel Kalz. S predstavniki Luke se je pogovarjal o izboljšanju sedanje železniške povezave med Koprom in Avstrijo ter o razširitvi sodelovanja med avstrijskimi podjetji in koprsko Luko. V zvezi s tem je bil govor tudi o čimprejšnji elektrifikaciji železniške proge Koper Divača. Uglednega avstrijskega gosta je sprejel tudi predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan.
* * *
V	Dvorih nad Izolo so slovesno odprli novo asfaltirano cesto Dvori-Izola. Ob otvoritvi sta govorila predsednik krajevne skupnosti Dvorov Bogomil Vatovec in podpredsednik
dipfi
te\
*
Cvr ° p
u - gorica - pordenon - videm
ve|6L.
*■- a9ovnlce centri d rop
tk$t
Pote« pitassi R°ENON - VIDEM
Brečko. Nova cesta, ki povezuje Dvore, Malijo in številne zaselke na tem področju z obalo, bo velikega pomena za tamkajšnje prebivalstvo. Predvsem gre za hitrejši in varnejši prevoz pridelkov na trg. upoštevati pa je ireba tudi prevoze delavcev v izolske tovarne ter končno tudi možnosti za razvoj turizma. Nova cesta je dolga 7 km. stroški za izgradnjo pa so znašali 3 milijone 600 tisoč din.
♦ # #
Dan graničarjev so slovesno proslavili tudi na Primorskem. V šte vilnih krajih so predstavniki družbeno - političnih organizacij obiskali obmejne enote, čestitali graničarjem k prazniku in jih obdarovali. Tako je med drugim v koprski občini obiskala obmejno karavlo v Miljskih hribih krajevna organizacija socialistične zveze Hrvatini - Božiči.
Važen natečaj za diplomirance, ki želijo nadaljevati znanstveno raziskavo na univerzi
Tržaška univerza razpisuje natečaj za pet štipendij po poldrugi milijon lir za diplomirane študente, ki so dokončali fakulteto in bi želeli nadaljevati znanstveno raziskavo na svojem področju!
Po eno štipendijo prejmejo diplomiranci sledečih fakultet: pravo, leposlovje in filozofija, medicina in kirurgija (dve štipendiji). V primeru, da noben kandidat teh fakultet ne bo ustregel pogojem, bodo štipendije razdeljene sledečim fakultetam po vrstnem redu, ki sledi: 1. pedagoška fakulteta, 2. politične vede, 3. matematika, 4. fizika in znarv stvene fakultete, 5. farmacija, 6. inžemjerija.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so italijanski državljani in so diplomirali v akademskih letih od 1967 do 1970, Prošnje na navadnem papirju naj kandidati pošljejo do konca meseca (31. avgusta) rektorju tržaške univerze. V njih mora kandidat navesti stroko, v kateri se misli specializirati in voditi svoje raziskave ter naziv inštituta, v katerem misli delati.
Prošnji morajo dodati (vedno na navadnem papirju): potrdilo o diplomskem izpitu (z navedbo ocene), potrdilo o državljanstvu, program znanstvenih raziskav (tega mora o-dobriti ravnatelj inštituta ali uradni profesor, pri katerem namerava kandidat nadaljevati svoj študij), en izvod diplomske teze ali drugih publikacij, podpisano izjavo, da bo
—	v primeru, da prejme štipendijo
—	redno zahajal v inštitut za rok trajanja štipendije.
Ugodno pokojninsko zavarovanje za obrtnike
Splošna zveza italijanskih obrtnikov je nedavno sklenila z državnim zavodom za zavarovanje (INA) posebno, ugodno konvencijo, ki daje možnosti vsem obrtnikom, da si Lahko poleg obveznega prispevka za pokojnino sami doplačujejo možni znesek za povečanje obvezne pokojnine. Dosedanji obvezni prispevek namreč jamči obrtnikom le minimalno pokojnino, ki bo s predvidenim poviškom znašala le kakih 19.500 lir na mesec.
S to novo konvencijo pa INA zagotavlja obrtnikom:
—	življenjsko pokojnino že s 55, 60 ali 65 leti starosti. Znesek doplače-nega prispevka si lahko obrtnik sam izbere. Pokojnina bo prilagojena življenjskim stroškom, ki se po današnjih statistikah večajo iz leta v leto za okrog 3 odstotke.
Ob dopolnitvi starosti, potrebne za pokojnino, lahko obrtnik hkrati namesto pokojnine dvigne celoten znesek svoje pokojnine v obliki likvidacije, v kateri so prav tako vračunani povečami življenjski stroški. Vendar bo poslej nepreskrbljen. V slučaju obrtnikove smrti pred začetkom uživanja pokojnine lahko likvidacijo le-te prejmejo njegovi dediči ,ki jih je pred tem sam določil.
Za vse informacije vam je na voljo urad INA, Ulica Carducci 2/1 tel. 35-339 ali 35 164.
E. B.
tudi tokrat v dvorani UGG v Gorki
V polifonski glasbi bo 2.^ in 3. septembra nastopilo 42 zborov - Med njimi so zbori iz Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Holandske, Grčije, Romunije in Španije
Letošnji «Goriški september* ki ima na programu vrsto kulturno-zabavnih prireditev se bo pravza prav začel že nekaj dni prej in sicer v soboto prihodnjega tedna z mednarodno folklorno revije, s parado narodnih noš po goriškem Kor-zu ter z zaključnim nastopom vseh udeleženih narodnih noš. Taka revija je že lani uspela in privabila na goriške ulice veliko število ljudi tudi iz drugih krajev. Zato so .jo za letos še povečali in popestrili. Toda o tem nekaj več kdaj pozneje.
Za danes naj omenimo mednarodno tekmovanje pevskih zborov, od katerega začetka nas ločita komaj še dva tedna, saj bodo polifonski zbori nastopali že v četrtek in petek 2. in 3. septembra. Letošnja prireditev je jubilejna, saj je že deseta po vrsti in je dosegla že precejšnjo raven tako po številu u-deleženih zborov kot po njihovi kvaliteti. Tudi Gorica je s temi nastopi pridobila določen sloves kulturnega središča za take mednarodne pevske manifestacije in z njo organizator sam zbor «C.A. Seghizzi* zlasti še če pomislimo, kakšen hrušč in trušč so zagnali pred desetimi leti nekateri zakrknjeni šovinisti spričo «nezaslišanega» dejstva, da bo po veliki dvorani UGG odmevala tudi slovenska beseda in pesem. Od takrat je mililo doset let in dvorana se spričo tega ni podrla ter so ta tekmovanja po rvoje in učinkovito pripomogla h gradnji tistega moštu do mednarodnega prijateljstva in sodelovanja, s katerima se danes Gorica upravičeno ponaša.
Častni odbor tekmovanja vključuje visoka imena, kot so Predsednik vlade Colombo. minister za turizem Matteotti predsednika deželnega odbora in deželnega sveta, najvišji krajevni predstavniki in predstavniki krajevnih ustanov. Tudi letos organizira tekmovanje go-riški zbor «C. A. Seghizzi* pod pokroviteljstvom predsedstva vlade in ob pomoči deželne uprave in goriške občinske uprave.
Ocenjevalni komisiji bo predsedoval goriški glasbenik prof. Lipi-zer, v njej pa bo še šest članov, med katerimi tudi zastopnik iz Kranja prof. Lipar, iz Prage prof. Kuhn in iz Sofije (Bolgarska) Vi-das.
Prvi dan, četrtek 2. septembra, .je namenjen nastopom moških zborov v polifonski glasbi ter bo nastopilo 14 zborov. Prvi je na programu Železničarski pevski zbor iz Trsta ki ga vodi pevovodkinja Gi-gliola - Perissutti Stocca. Začetek koncerta ob 20.30 in med nastopajočimi naj še omenimo zbor iz Ven-la na Holandskem, avstrijski zbor iz Millstadta, moški zbor iz Gabro-veiga_ v Bolgariji in vrsto zborov fz Goriškega in iz drugih pokrajin Italije.
Naslednji dan. v petek 3. septembra bomo imeli dva koncerta, na prvem ob 15. uri bo nastopilo 11 ženskih zborov v polifonski glasbi in med njimi so na programu ženski zbor «Moša Pi.jade* iz Zagreba, ki je goriškemu občinstvu že dobro znan. Novost pa loo nastop Učiteljskega pevskega zbora iz Bolgarije in pa Komorni ženski zbor iz Sofije. Nastopile bodo tudi pevke z Jesenic, pod vodstvom Milka Škoberneta, Akademski zbor iz Brna ter madžarski ženski zbor.
Pri večernem koncertu ob 20.30 pa bo nastopilo kar 17 mešanih pevskih zborov. Koncert bo otvo-ril zbor «S. Ambrogio* iz Tržiča, nastopili pa bodo še zbori iz Pozn-naja, Košič (Slovaška). Akademski pevski zbor «Tone Tomšič* iz Ljubljane, zbor iz Kardtsa v Grči ji, zbor
«Suceava» iz Bukarešte v Romuniji. «Moša Pi.jade* iz Zagreba španski zbor iz Barcelone, Komorni zbor z Dunaja ter zbor iz Ezstergoma na Madžarskem.
V soboto popoldne bo že prvi koncert iz folklorne glasbe, toda o tej skupini bomo poročali ob drugi priliki. V soboto zvečer bo sledila na graditev in nastop zmagovalcev treh skupin iz polifonije. Program polifonije predvideva za vsake skupino po eno obvezno skladbo, vsak zbor pa bo zapel še dve poljubni polifonski skladbi.
Prva poroka razporočenca v Gorici
Na goriškem županstvu so včeraj dopoldne imeli prvo civilno poroko, pri kateri je bil eden od poročencev dosegel raizporoko po novem zakonu Fortuna. Ženin Gui-do Turco je doma iz Ločnika ter se je prvič poročil leta 1947 pa sta se s prvo ženo pozneje razšla. Čim je stopil novi razporočni zakon v veljavo je s pomočjo odv. Sfiligoja v treh mesecih dosegel
razporoko, kar mu je omogočilo, da se je včeraj ponovno poročil. Nevesta je Vilma Cingerli z Vipavskega.
Kmalu pa bomo imeli še drugo tako poroko. Med oklicanimi v preteklem tednu je namreč tudi Fran-cesco Saverio Giovanni Ramroth, po rodu iz Kopra, ki pa sedaj živi v Gorici ter je tudi ločen od prejšnje žene. Njegova nevesta p« je saimska ter se imenuje Lucija Giovanna Dapas; po rodu je tudi Istranka iz Rovinja ter sedaj živi v Gorici. On je upokojenec ter ima 69 let, ona pa 49 let.
Stavki v Tržiču
V tržiškem pristanišču Portoro-sega so delavci tudi včeraj popoldne in zvečer imeli štiriurno nenapovedano stavko, zaradi katere niso razložili tovora lesa in celuloze za papirnico Timavo z dveh sovjetskih ladij.
Tudi v ladjedelnici so stavkali od 11. do 12. ure v oddelku za plastični material. Za prihodnje o-betajo še več nenapovedanih stavk v podporo sindikalnih zahtev.
V NEDELJO V TRNOVSKEM GOZDU
REKORDEN OBISK TURISTOV NA LOKVAH
Nad 5 tisoč avtomobilov z okrog 15 tisoč turisti - Premalo ležišč in pereči problem vode
Na Lokvah je bilo prejšnjo nedeljo več turistov, kot kdajkoli prej. Našteli so nad 5 tisoč avtomobilov s skupaj okoli 15 tisoč gosti. Največ obiskovalcev se je seveda mudilo v hotelu *Po!dano-vec», v obeh zasebnih gostiščih in na tratah ob robu gozda. Toda tudi na jasah vzdolž ceste od Iz>-kev pa tja do cestnega križišča proti Grgarju, se je trlo avtomobilov in ljudi. V glavnem so ležali pod drevesi ali pa uživali v svežem -»faku pred pogrnjenimi mizicami.
Toliko gostov hkrati torej še nikoli ni bilo na Lokvah. V nedeljo smo pred hotelom »Poldanovec* srečali mnogo znanih obrazov, od časnikarjev »Primorskega dnevnika*, ljubljanske radio-televizije in «Gazzettina*, pa do nekaterih trgovcev in slovenskih šolnikov iz Gorice ter goriškega občinskega odbornika Fantinija in ministra v slovenski vladi Jožka Štruklja.
Množični obisk Lokev in drugih krajev v Trnovskem gozdu, na primer Črnega vrha nad Idrijo, je predvsem posledica velike vročine, ko prebivalci mest iščejo svež zrak in tišino v gorskem svetu. Zdaj pa je tudi obdobje tradicionalnih avgustovskih počitnic, ko
.................................................................................................................. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111 m iiiiiiihiihmiihii h
POUČEN IZLET V TARCAL IN TOKAJ
Zadružniki z Goriškega so si ogledali ustroj vinogradništva na Madžarskem
Koristna izmenjava izkušenj v vinogradništvu in kletarstvu • Za ustanovitev zadružnega turističnega središča pri Gradežu in Lignanu
Kakih 50 zadružnikov, iz Krmi-na in okolice, katerim so se pridružili tudi tehniki in strokovnjaki s področja mdružništva in vinogradništva so bili prejšnji teden na poučnem izletu na Madžarskem, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga iz Krmina in so gn vodili vodje tamkajšnje zadruge Moretti, Cucit in Bon. Med udeleženci naj omenimo še člane vodstva deželne federacije zadrug Poletta in Jožeta Jarca iz Gorice, enologa konzorcija za zaščito tipičnih briških vin Tonona.
Ob tej priliki so obiskali najprej Budimpešto ter si ogledali njene
zanimivosti, nato pa še področje vinskih središč Tarcal in Tokaj, ki .je znano po tipičnem ogrsem tokaju. ki ga izvažajo po vsem svetu.
Tarcal leži kakih 250 km onstran Budimpešte in tam so se izletniki sestali z vodstvom državne ustanove za sadjarstvo, kjer so videli marsikaj zanimivega in poučnega. Ta ustanova ima tudi kakih 1000 ha vinogradov v katerih goji tri specialitete grozdja iz katerih proizvajajo znano vino «tokaj». Pri ogledu naprav so obiskovalcem iz Krmina in z Goriškega prikazali kako obdelujejo zemljišča, posebnosti njihove kulture, izboljševalne u-
Krminski zadružniki in strokovnjaki v vinogradništvu in kletarstvu so priredili prejšnji teden poučni Izlet na Madžarsko, kjer so si ogledali področje okrog Tokaja in se sezna nili z načinom proizvodnje tega madžarskega vina svetovnega slovesa.

V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA
Tekmovalci iz štiriindvajsetih držav na moto dirkah v Novi Gorici
Pričakujejo nove rekorde pa tudi veliko občinstva z obeh strani meje - Verjetna udeležba svetovnega rekorderja Giacoma Agostbnija
V gostišču «šterk» v Ajševici pri Novi Gorici je bila te dni tiskovna konferenca o velikih mednarodnih hitrostnih moto dirkah, ki bodo po novogoriških ulicah v nedeljo 5. septembra popoldne. Sklical jo je organizacijski odbor za pripravo tega velikega tekmovanja, ki bo letos že trinajstič po vrsti.
O podrobnostih dirk sta časnikarje iz Ljubljane, Nove Gorice, Gorice in Trsta seznanila pomočnik predsednika organizacijskega komiteja Jože Štrumbelj in direktor tekmovanja Savo Mikluž.
Poudarila sta, da se je za dirke prijavilo več kot 200 tekmovalcev iz štiriindvajsetih držav, toda zaradi omejene zmogljivosti proge bo lahko tekmovalo le 119 dirkačev, ki bodo opravili 220 startov v raznih disciplinah. Med njimi so vsa svetovna znana imena. Po številu prijavljenih startov je na prvem mestu Nemška zvezna republika, sledijo pa Italija, Švica, Avstrija, Švedska, Velika Britanija in druge dežele. Iz Italije bodo nastopili znani tekmovalci kot so na primer Silvio Grassetti, Gilberto Par-lotti, Franco Ringhini in Roberto Gallina. Morda pa bo tekmoval tudi sloviti Italijan Giacomo Ago-stini. Svojo udeležbo na dirkah
v Novi Gorici obljublja že več let, letos pa naj bi v resnici tudi nastopil. Uradno ga bo na dirke povabila posebna delegacija organizacijskega odbora, ki bo Agostini-ja obiskala v naslednjih dneh.
Na tiskovni konferenci smo zvedeli, da bodo organizatorji letos posvetili posebno skrb varnosti tekmovalcev in gledalcev. Celotna proga v dolžini okoli 3 km bo obdana z vrvjo. Upoštevati je namreč zmeraj treba možnost nesreč, ker tekmovalci vozijo s čedalje močnejšimi stroji. Poskrbljeno je nadalje za parkiranje vozil. Ob dirkah bodo morda solkanski prehod odprli tudi za prehode s potnimi listi, začasno pa bi odprli tudi mejo pri severni železniški postaji, in sicer za prehode pešcev iz Gorice in okolice.
Tudi letošnje dirke bodo, kot običajno, v počastitev praznika novogoriške občine. Pričakujejo okoli 30 tisoč gledalcev, predvsem iz širšega območja Nove Gorice. Tekmovalci naj bi postavili nove rekorde v vseh disciplinah. Sedanji rekord novogoriške proge je postavil leta 1969 italijanski tekmovalec Gilberto Milani. Vozil je z motorjem Aermacchi 500 ccm, rekord pa znaša 105.986 km na uro.
Najboljši tekmovalec na dirkah v Novi Gorici bo prejel nagrado
tega mesta v znesku 400.000 starih dinarjev.
Dve avtomobilski trčenji
s štirimi ranjenimi
Z rešiilcem jugoslovanskega Rdečega križa so prejšnji večer nekaj pred 20. uro pripeljali v splošno garaško bolnišnico 50-letnega Anitama Ferrareseja iz Trsta, Ul. Scala Poli 40 in njegovo ženo 43-letno Bruno Cosolind. Možu so u-gotovili zlom desne noge, rano na nosu in druge poškodbe ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Žena Bruna ima le manjšo rano na desni nogi ter bo ostala v bolnišnici tri dni.
Oba sta bila na izletu z avtom v Gornjem Posočju ter sta se vračala po cesti od Kobarida proti Tolminu. Na nekem širokem ovinku pa je prišel nasproti neki dmgi avto s katerim sta trčila z navedenimi posledicami.
Prav tako v Zgornjem Posočju sta bila pri drugem trčenju ranjena 31-letni Jožef Bernjak iz Dreke in njegov bratranec Rino prav tako iz Dreke. Oba so pridržali za 30 dni v bolnišnici v Čedadu. O drugem avtomobilu se ve samo, da je bil iz Trsta ter so v njem sedeli trije Tržačani, ki pa očividno niso utrpeli poškodb.
krepe itd.. Pri tem se je razvila živahna debata z medsebojno izmenjavo praktičnih izkušenj.
Iz Tarcala so izletniki odšli še v Tokaj, kjer so obiskali tamkajšnjo klet, kjer pripravljajo to svetovno znano posebno vino. Tu so se ude ležili posebno svečanega »pokuša-nja vin* ki je podvrženo staranju na poseben način in so si ogledali pripomočke in organizacijo za izvedbo celotnega postopka.
V Budimpešti so člani ustanove COOPTURIST, ki ie turistična organizacija madžarskih zadružnikov, s katero aktivno sodelujejo tudi za-družrič SrlanižaM«*"* GorRKft»t)r ganižirali za naše izletnike ogled mesta, tradicionalnih gostišč in raz nih drugih zanimivosti, ki jih ima mesto vse polno.
To poučno in zanimivo potovanje goriških zadružnikov ie bito olaj šano tudi spričo aktivnega sodelovanja krajevnih organov v Gorici pri svoji pripravi. Ob tej priliki so izletniki izročili predstavnikom madžarskega zadružništva pozdrave in voščila goriških predstavnikov ustanov in oblasti: med temi naj omenimo predsednika EPT Del Bena, predsednika pokrajinske uprava dr. Chientaroli ja in predsednika pokrajinske uprave v Vidmu Zanfagninija. Predvideno je tudi, da se bodo odnosi, navezani ob tej priliki, še nadalje razvijali med zadružništvom obeh držav, pri če mer bo prav zadružništvo naše dežele predstavljalo most za nadaljnje in vedno tesnejše sodelovanje na tem področju.
To je tudi v zvezi z načrtom, ki so ga pred leti predlagali avstrijski zadružniki, namreč za ustanovitev Centra za zadružno — socialni turizem, ki naj bi ga ustvarili na področju med Gradežerri in Li-gnanom ob sodelovanju itali lanskih, avstrijskih, madžarskih, nemških, čeških, skandinavskih in drugih zadružnikov. Izvedba takega načrta bi predstavljala važen doprinos za razvoj turizma na omenjenem področju, kjer bodo morali postaviti o-snovo z najvažnejšimi napravami, ki so potrebne v ta namen. V tem smislu .ie dala koristne predloge in napotke tudi Deželna zveza zadrug na zadnjem deželnem posvetu o zadružništvu, ki ga je organizirala uprava naše dežele.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so v tržiški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenje 21-letnega Guerrina Martina iz Ronk, ki je padel z zidarskega o-dra iz višine okrog enega metra ter se pri tem poškodoval po nogah in bokih.
Pri trčenju dveh avtomobilov prejšnji večer pri kopališču v Ses-ljanu so bili ranjeni 33-letna Ele-onora Iacuzzo por. Pertetti iz Milana, ki so ji zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, poškodbe na čelu in po udih ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Z njo je bil 19-letni Vito Pertino iz Trsta, Rotonda del Boschetto 1, ki bo ostal prav tako 20 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo, poškodbe na desnem kolenu in drugod po telesu. Tretji ponesrečenec, 24-letni Benito Mattioli iz Ses-ljana 43, pa se je udaril v desno ramo ter so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 15 dneh.
Včeraj zjutraj, nekaj po sedmi uri, sta se peljala zakonca 27-let-ni Gilberto Secco in njegova žena 27-letna Giuseppina oba iz Tržiča, Ul. XXV. aprila 20 po avtocesti v bližini vhoda pri Redipugli z avtom NSU princ 1000. Iz neznanih vzrokov je šofer zavozil s ceste, pri tem sta oba zakonca dobila poškodbe po glavi in udih ter pretres možganov. V tržiški bolnišnici so pridržali moža za 10, ženo pa za 20 dni na zdravljenju. Avto je utrpel precejšnjo škodo.
so deset tisoči prebivalcev velikih in malih mest v Italiji odšli na krajše ali daljše počitnice.
Predsednik turističnega društva na Lokvah Alojz Krivec je povedal, da so vsa ležišča v tem kraju zasedena.. V kratkem bodo u-redili nadaljnjih 20 ležišč pri zasebnikih. Za primerjavo navajamo, da imajo sedaj privatniki 114 postelj za goste, v hotelu pa je 85 ležišč. Poleg vode, ki je očitno največji problem Lokev in o čemer smo že pisali, pa je tam potrebna tudi mesnica. To predvsem poudarjajo tisti gostje, ki stanujejo pri zasebnikih, hrano pa si pripravljajo sami.
Gospodarsko poslopje zgorelo:
nad sedem milijonov škode
Prejšnji dan je, verjetno zaradi pregretja, izbruhnil požar v gospodarskem poslopju v Terranovi na področju Tržiča, ki ga ima v najemu An-drea Tantin. Gasilci iz Tržiča in Gorice so bili na delu do 20. ure zvečer preden so bili kos požaru, ki je zajel celotno poslopje in uničil seno. slamo in kmetijsko orodje. Po prvi oceni znaša škoda nad 7 milijonov lir, saj je zgorelo 350 kvadratnih metrov strehe, nad 500 stotov sena, nekaj desetin stotov slame in več kmetijskega orodja. Zelo sta prizadeta tudi dva od treh opornih zidov.
Da bi se izognil trčenju je zavozil s ceste
Včeraj zjutraj nekaj po 6. uri so z rešilcem pripeljali v splošno goriško bolnišnico 45-letnega policijskega brigadirja. ki službuje pri letečem oddelku goriške policije. Linija Bernarda po rodu iz Schiavona v pokrajini Vicenza. ki stanuje v Gorici. Ul. Br. Lambro 40. Zdravniki so mu ugotovili verjeten zlom leve rame, udarec v lobanjo in pretres možganov ter so ga pridržali za 5 dni na ortopedskem oddelku na zdravljenju.
Lini se je peljal malo prej s svojo fiat 850 special od Ločnika po UL Aquileia proti središču mesta. V tem je zelo naglo privozil iz Ul. Fatebene-fratelli v smeri proti železniškemu podvozu avto fiat 1100 in Lini je mora! naglo zaviti na desno, da je preprečil trčenje obeh vozil. Pri tem pa je sam zavozil s ceste in njegov avto se je petkrat :«fl»ikal ter obstal ob cesti popolnoma- razbit. Cestna policija skuša sedaj ugotoviti identiteto voznika drugega avta. o katerem ve Lini povedati samo, da je bil sive barve, da je šofer vozil zelo naglo in da se ni ustavil po nesreči. Zapisnik je napravila izvidnica cestne policije.
Gasilci na delu
Goriški gasilci so morali tudi včeraj odstranjevati posledice neurja od prejšnjega dne. Tako so jih poklicali v hišo v Ul. Morelli 21. kjer ie od naliva ostalo v kleti kakih 60 do 70 cm visoko vode. Po polurnem delu so vodo izčrpali.
Nato so jih poklicali v Podgoro. kjer so morali odstraniti nekatere nevarne žlebove pri hiši v Ul. Cotonificio 30, ki je last Ivana Gregoriča.
dnaslio milici
VERDI ob 17.15: cDai, muoviti*. EL Goult in P. Prentis. Italijanski ki-nemaskop v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00; <L’ultimo omici-dio*. A. Delon in A. Margret. Ki-nemaskope; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERN1SSIMO ob 17.30 «Una pištola per 100 bare*, P. L. Lawrence in J. Ireland.
CENTRALE 17.30: »Scaramouche*, E. Parker, S. Granger. Ameriški kine-maskop v barvah.
VITTOR1A danes zaprto.
Triid
AZZURRO zaprto.
IOCCELSIOR 17.30: «Le castagne so-no buone*, Gianni Morandi. V barvah.
PRINCIPE 18.00: »Tre pištole contro Cesare*, T. Hunter in G. Shiget. V barvah.
\ova Gorica
SOČA (N. Gorica): »Svetilnik proti mafiji*, angleški barvni film — ob 18.15.
SVOBODA (Šempeter): »Ujetniki vesolja*, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: danes zaprto.
KANAL: danes zaprto.
ŠEMPAS: »Rdeči plašč*, danski barvni film — ob 20.30.
PHVAČINA: danes zaprto.
DESKLE: »Mladi Casanova*, italijanski barvni film — ob 20.
DK2UKNI LEKARNI
V ■ TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr. Rismondo, Ul. Toti 52. tel. 72-2701.
v gorici
Danes ves dan in ponoči v Gorici odprta lekarna DUdine, Trg *v. Fančiška 5, tel. 21.24.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
ENO SO BESEDE. DRUGO PA DEJANJA
PODATKI, KI BI POMAGALI K RAZLAGI IZVORA TEH LJUDI
1
Na Gradiščanskem v Avstriji Japonski ton sem pričaral
srečujemo dalmatinska imena
PETERO SREČANJ S PUCCINIJEVIMI OPERAMI
Kakor piše prof. Nikola Ivanovič, so se s področja Une selili na sever, na Gradiščansko, in na zahod, v Dalmacijo - Ne le priimki, tudi imena so slična, tipično dalmatinska, kar pa bi posredno pobijalo trditev o selitvi z Une
' es svet toži nad tem, da spreminjanje priročnega okolja spravlja človeStvo v nevarnost. Sam Nixon .je spregovoril o tem. Njegova vojska pa v Vietnamu puSča za seboj tudi takšno opustošenje
Pri otvoritvi razstave o gradiščanskih Hrvatih v Splitu je prof. Nikola Ivanovič zabeležil v splitskem dnevniku rSlobodna Dalmacija* nekaj ugotovitev, ki jih povzemamo, ker so značilne za zgodovino gradiščanskih Hrvatov. Med drugim tu zvemo, da je na Gradiščanskem veliko imen, ki so povsem enaka imenom v Dalmaciji.
Prepustimo besedo listu:
«Dolina Une je bila važna skozi vso hrvaško zgodovino, ker so bile tod zveze med panonsko tn primorsko Hrvaško. Ko je Bosna leta 1463. padla pod turško oblast, so se Hrvati utrdili na Uni, področje Une pa je postalo
vojno torišče. Znano je, da se je tedaj precejšnje število Hrvate« selilo proti severu, mnogi so se naselili na Gradiščanskem, to se pravi na tistem vzhodnem področju, sedanje Avstrije, ki je v Avstriji znamo kot Burgenland. Po mnenju prof. Josipa Rogli-so se prebivalci biološko moč-
nejšega dinarskega zaledje skozi stoletja spuščali proti Jadra-Iz tega izhaja, da se je pre-
nu
bivalstvo področja Une selilo na sever proti Gradiščanski in hkrati tudi na zahod proti Jadranu.
In tako naletimo na Gradiščanskem na štokavce, čakavce in kajkavce. Največ pa je čakavcev in prav med njimi naletimo
na
•imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniii, n, Mimiinn, l,lllllilllllil|iil|lii|llllllluimill,|lll|

DOGAJANJEM V SEVERNI IRSKI LE NI VIDETI KONCA
Kaj vse je v ozadju spopadov med katoličani in protestanti
«Bojim se, da se bližamo državljanski vojni», je rekel bivši premier 0’NeiI
Ulster je že nekaj časa na dnevnem redu. Vse kaže, da bo ostal na dnevnem redu še dolgo, kajti konkretnih znakov ni, da bi se zadeva rešila, pa čeprav se ponujajo nekatere rešitve, ki pa jih kot takšne ne bo sprejela ne ena ne druga stran. Sicer pa nam bo vzdušje najbolj drastično obrazložila izjava, ki jo je letos spomladi, 23. marca, rial 0'Neil, eden izmed voditeljev protestantske unionistične stranke. Ta je med drugim rekel:
»Dokler sem bil predsednik vlade. sem skušal izboljšati življenjske razmere ogorčenih katoličanov, vendar sem moral odjenjati zaradi odpora v lastni stranki. Zaradi tega sem tudi dal ostavko. Niti moj naslednik ni mogel nič storiti. Pozneje je londonska vlada vsilila re-formp, da bi bili katoličani zadovoljni. Toda bilo je prepozno. Ne vidim neke možne rešitve. Bojim se, da se bližamo državljanski vojni. Doživeli boflHč sto, tisoč, mor da celo deset tišoč mrtvih, doživeli bomo nekaj, kar se v Evropi ni do gajalo že 300 let,.»
Kaže. da je 0'Neil imel prav, kajti če je res, da še ne gremo v pravo pravcato državljansko vojno, so mrtvi na dnevnem redu. In kar je najhuje, nihče ne vidi rešitve. V Severni Irski ali tako imenovanem Ulstru živi danes poldrugi milijon ljudi, od česar je pol milijona katoličanov, en milijon pa protestantov. Protestanti so pove čini potomci naseljencev in žive pretežno po mestih, socialno pa so mnogo nad katoličani. Katoličani so pretežno kmetje, gospodarsko manj razviti, manj šolani, družbeno zaostali. I^eta 1921 je Velika Britanija morala priznati Irski neodvisnost, toda ne vsej. Ulster je dobil le široko avtonomijo, pokrajina ima svojo vlado in parlament, toda že pol stoletja velja volilni takon, ki daje pravico do glasu na osnovi višine davkov, ne pa na osnovi načela »toliko ljudi, toliko giasov*. Zato imajo katoličani, ki so številčno šibkejši, še šibkejše predstavništvo v parlamentu in v občinskih svetih, ker so siromaš-nejši. Celo v mestih, v katerih imajo n.pr, večino, imajo upravo v rokah protestanti.
Posledice so jasne, vsekakor za katoličane hude: v Ulstru je trikrat več brezposelnih katoličanov, kot pa protestantov, pa čeprav katoličani predstavljajo le eno tretjino prebivalstva. Tisti katoličani, ki živijo v mestu, imajo slabša sta-
novanja in tudi šole, ki jih obiskujejo oni, so slabše organizirane od tistih, v katerih se šolajo protestanti. Razlogov, da se upirajo, je torej veliko, na pretek. Oblast imajo namreč vedno v rokah protestanti, ki niso le bogatejši in povsod «v prvih vrstah*, pač pa tudi bolj nazadnjaški. Katoličanom nočejo dati vseh pravic, celo ne osnovnih političnih pravic, ker bi jih morali od stopati od svojih. Številni njihovi privilegiji bi bili s tem izgubljeni, ali vsaj okrnjeni.
»Cepitev* prebivalstva na katoličane in protestante izhaja že iz davnine in se je podedovala še z verskim fanatizmom, ki je bil posebno izrazit pri protestantih, ki še vedno, še v 20. stoletju, iz leta leto slavijo »zgodovinski dan».
ko so v 17. stoletju na reki Boyne potolkli katoličane. In danes se o-trok protestantskih staršev uči o tem «velikem dnevu* že v osnovni šoli'. Tudi vladajoča unionistična stranka je dobesedno prepojena s tem »oranžizmom* iz davne, davne dobe.
Pravzaprav je ena takšnih povsem provokatorskih protestantskih manifestacij pred tremi leti sprožila to, kar traja že štiri leta, namreč začetno, vedno hujše trenje, ki se spreminja v vedno hujše spopade, streljanje, požige, umore itd., v to, kar je te dni na dnevnem redu.
V začetku, pred tremi leti, v vodstvu katoličanov niso bili njihovi tradicionalni irski nacionalisti, pač pa je katoličane strnjevalo v močno politično stranko »gibanje za državljanske pravice Severne Irske*. Gibanje je bilo v rokah naprednih katoličanov, ki so si utvarjali, da bi se z dobro voljo dalo premagati domači fanatizem, pa tudi verski fanatizem na drugi strani. Utvarjali so si, da bodo ublažili fanatizem na svoji strani in s tem tudi na nasprotni strani in vse speljal v skupen jezik solidarnosti, ki naj bi slonela tudi na naprednih načelih, ki bi jih mogel sprejeti tudi proletariat ene in druge »verske skupnosti*.
Tedaj je posebno prišla do ve ljave mlada in lepa visokošolka Bemerdette Devlin, ki je postala tudi članica londonskega spodnjega doma. Bila je to in je še vedno najmlajši čla*1 parlamenta in hkrati poslanka na listi laburistov. Dekle je pokazalo vso svojo borbenost, hkrati pa je bila vedno pripravljena stopiti v stik z nasprot-
nikom. Posebej je še uspevala pri razlagi, kako oba fanatizma škodujeta obema grupacijama. Njeno geslo je bilo, da bo socializem pomagal enemu in drugemu, kajti oboji, katoličani in protestanti, so žrtve izkoriščanja istih višjih plasti. Njena gesla, ki so bila praktično gesla mladih socialistov in ki so se potegovala za »zvezo delavske republike* in za »ljudsko demokracijo*, so dobivala vedno več terena. Hkrati pa je to vedno bolj izzivalo konservativne kroge, posebno še bolj konservativne protestante.
V tem času pa se je tudi na katoliški strani nekaj »premaknilo*. Ton in način borbe katoličanijv je vedno bolj prevzema! stare navade organizacije IRA, ki nastopa z metodami iz časov 1921, ko se je Irska borila še za samostojnost. IRA (Irska Republikanska Armada) je Uegalpa oborožena formacija, ki hi nikoli odnehala, pa čeprav se je včasih le potuhnila, se umaknila v zatišje.
S tem sicer nismo prikazali vse
zgodovine te trenutno tako razrva-ne dežele, vendar menimo, da si bo bralec mogel ustvariti podobo razmer in iz tega izluščil razloge, zakaj se na tem področju sedaj preliva kri. Pravzaprav bomo na kratko navedli tudi glavne momente iz zadnjih dveh let, namreč dogodke, ki so v dveh letih burili ne le Severno Irsko, pač pa malone ves svet.
Začelo se je 12. avgusta 1969. leta. Prišlo je do nemirov ob letni protestantski paradi v zvezi z zmago oranžistov v 17. stoletju. Pri teh spopadih je bilo 109 oseb ranjenih. Ker se razmere niso unesle, so tri dni pozneje poslali iz Londona sem britanske čete. Pet dni pozneje, 20. avgusta 1969, je v Severni Irski prevzela odgovornost za red britanska vojska.
Naslednjega leta, 29. marca 1970, je bilo v Londonderryju ranjenih 12 vojakov, policija pa je aretirala 20 oseb. 2. aprila so v Belfastu postavili barikade, britanska voj-
(Nadaljevanje na 6. strani)
.... ............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiHiin.nuni..■ihiiiiii........................................................imunimi.......
številna rodbinska imena, ki jih srečujemo v Splitu in okolici tega dalmatinskega mesta.
Primerjava teh priimkov nam more pripomoči tudi k raziskovanju porekla gradiščanskih Hrvatov, torej k razčiščenju problema, ki še danes ni povsem jasen. Tako m primer naletimo v Splitu na Mariniče, Grgiče, Ka-ramane, Perušiče in Kirigine. V Filežu, enem največjih naselij na Gradiščanskem pa imamo Ma-reniče, Gergiče, Segoviče, Karar manije, Perašiče in Kirinije. Poleg tega imamo celo popolnoma enaka imena tako na Gradiščanskem kot v Splitu in njegovi okolici-To so n■ pr. Kuzmiči in Miletiči v Gerištofu, Novom Selu in Trajštofu na Gradiščanskem, imamo nadalje Ivančiče v Trajštofu in v Pajngrtu. Kovačiče in Popoviče v Novom Selu ter Perkoviče in Miletiče v Pajngrtu. Splitski priimek Mitrovič je na Gradiščanskem zelo man.
Omiš je tudi navzoč na Gradiščanskem. Omiška imena Bačič in Pavšič srečamo v Panjgrtu, kjer imamo Bausiča in Pavišiča. Bausiča imamo tudi v Gerištofu, kjer srečamo tudi Pilicariča, ki je znan priimek v Biogradu m moru. Ta priimek je na Gradiščanskem verjetnj ohranjen v svoji izvirni obliki.
V	Zarnovici imamo Barbariča, ki ga zasledimo tudi v Zrnovni-ci. V Novom Selu in v Filežu na Gradiščanskem imamo Kusu-ča, Busiča, Gašpara, Sučiča, Vukoviča in Soliča, ki jih imamo v Imatskem, kjer imamo tudi Grbavca, Kiliča, Mršiča in Blaževi-ča, katerih približno enaka imena dobimo tudi v Filežu in sicer Gerbavac in Skilič, v Fraka-navi na Gradiščanskem pa srečujemo Merišiča in Blazoviča.
Tudi otok Brač ima *sorodmike* na Gradiščanskem. V Geri-štofu imamo Buzoliče, ki jih dobimo tudi na Braču, v Jezeranu pa Dujmoviče. V Frakanavi imamo tudi Cvitkoviče. V Pandrnfu, severozahodno od Neusiedla, imamo tudi Vlašiče, ki jih dobimo v Strožancu pri Splitu.
V	Splitu pogosto srečujemo o-sebno ime Mikula, na Gradiščanskem je veliko ljudi, ki jim je to priimek. Mimogrede bomo o-menili še naslednje: v Frakanavi, Štrajtofu in drugih vaseh na Gradiščanskem je veliko ljudi, ki i-majo povsem tipična splitska krstna imena kot so File, Mikula, Jure, Šime, Mate, itd.
tudi z lastno scenografij
o
In ponovno govorice o «kralju» Laurentu
PARIZ, 17. — Yves Saint Lau-rent je prav gotovo ime. ki ga posebno med ženskim svetom ni treba posebej predstavljati. Ženska, ki le lista po modnih revijah, je prav gotovo že neštetokrat naletela na to ime, saj gre za enega najbolj znanih, rekli bi celo najbolj slavnih modnih u-stvarjalcev na svetu. Nekdo je celo rekel, da je to kralj francoske mode. Naj bo kralj francoske ali svetovne mode, ali pa le eden izmed širšega števila modnih diktatorjev, je to vendarle mož, ki v ženskem svetu veliko pomeni. In sedaj se ta mož umika iz širokega modnega sveta, kjer je več ali manj gospodaril polnih 14 let.
Toda Yves Saint Laurent se ne umika v celoti. Nasprotno, živel bo izključno za to, lq da bo odslej »oblačil le posameznike*, pravilneje povedano «oblačil bo le po-sameznice*, saj je njegova modna ustvarjalnost, bila usmerjena prvenstveno na ženski svet.
Direktor modne hiše, ki je nosila pečat Yvesa Sainta Lauren-ta, Pierre Berge, je izjavil, da
je treba odpoved Sainta Lauren-ta pripisati njegovemu neuspehu. Pierre Berge seveda ni tega rekel tako jasno in grobo, pač pa je to zavil v lepše besede. Rekel je namreč, da se Saint Laurent umika »deloma zaradi tega, ker je tisk hladno sprejel njegove zadnje modne zbirke*.
»Tisk — je dodal Pierre Berge — nam je prinesel precej škode, ker tisk išče samo eno pot, eno smer, ker se navdušuje nad posameznostmi, nad inventivnostim te ali one hiše. Zal pa ta tisk močno vpliva na našo klien-telo*.
Toliko iz ust Pierra Bergeja. Toda poznavalci razmer, ljudie, ki so v modnih krogih doma, menijo, da je Saint Laurent , > vsej verjetnosti sklenil zapustiti svojo dosedanjo vlogo iz povsem gospodarskih razlogov. Če hoče nekdo prikazati eno samo zbirko, eno samo kolekcijo v stilu tako imenovane -visoke mode, ea to stane čedno vsoto 250.000 dolarjev, kar je celo v današnjem razvrednotenem dolarju okoli 150 milijonov lir. V zadnjih časih pa je tako
imenovana visoka moda predstavljala za Saint Laurenta le četrtino njegovega celotnega poslovanja, medtem ko je kar tri četrtine odpadlo na področje pret-a-porter. Francoski krojač, kot tudi preprosto pravijo temu modnemu kralju, bo po lastnih izjavah predložil vsako leto le po dvakrat, in sicer vsakokrat, v februarju in septembru, samo 40 modelov. In vsakokrat se bo predstavil šele potem, ko se bodo predstavile občinstvu vse ostale bolj znane modne hiše visoke mode.
Pa še nekaj drugega je Saint Laurent pomislil. Omenili smo že, da mu je veliko škodoval tisk. Da bi se to v bodoče ne ponovilo, bo Saint Laurent v bodoče na svojo modno revijo povabil le novinarje strokovnjake mesečnih modnih revij ter časnikarje nekaterih revij, ki se tudi ukvarjajo z modo. Izbral bo torej tiste, ki naj bi njegova dela predstavili javnosti. S tem si bo zagotovil simpatije povabljencev, odstranil
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tako se je spet ob priložnosti obiska Londona na predstavi gledališča Duke of York navdušil za japonsko dramo »Mala gospa Metuljček*, ki jo je bil napisal ameriška dramatik David Belasco po noveli Luthra Johna Longa. Vse bolj se je ukvarjal z mislijo, da bi napisal opero o malem metuljčku in spet je pritegnil pisca Ulico in Giacoso, da sta mu napisala libreto. V svojem novem delu, ki se dogaja na Japonskem, je tako ustvaril nov ženski lik, ki je po milini in nežnosti sicer nekoliko podoben njegovi ljubljeni Mimi v »La Boheme*, vendar je njegova gejša sanjava, krhka, ljubeča, ponižna in obenem bolj erotična in na žrtvovanje pripravljena ženska. Čeprav Puccini ni bil na Japonskem, je z gramofonskih plošč preštudiral njihovo glasbo in se potom nje vsebolj poglabljal v azijski ko-lorit. Poznanstvo z japonskim ambasadorjem v Rimu mu je omogočilo dobiti potreben glasbeni material z Japonske, ambasadorjeva soproga pa ga je seznanjala z ljudskimi pesmimi ob spremljavi sami zrna.
Zlasti pesem čo-čo-san, kar pomeni po japonsko metulj in je pravzaprav potepuška pesem, ki jo na Japonskem radi prepevajo po beznicah med pijančevanjem, je podžigala mojstra v njegovi nameri. Prav arija «Čočosan» je v čudoviti komponistovi inštrumentaciji ostala ena najbolj popularnih arij v opernem svetu.
Izraz resnične kultivirane glasbene poezije sta predvsem očarljivi ljubezenski duet ob koncu prvega dejanja, ženski duet Butterfly in Suzuki v prizoru trošenja cvetja v drugem dejanju, ki se uvršča med najlepše melodične pesnitve. Izredno široke pevne melodije, kljub glasbenemu čaranju tujega ambien-ta, potrjujejo mojstrsko prisotnost italijanskega belcanta, medtem ko prehaja v večini primerov Puccinijev verizem v subtilno komorno obliko, kjer usoda male Butterfly z vso njeno bolečino, trpljenjem in veliko smrtno ljubeznijo, ustvarja čustveno napetost na odru, ki se konča s pretresljivim harakirijem.
Glasbeno dramo o metuljčku s strtimi krili preveva izredno poetičen čut do narave, v kateri prevladujejo mesečna noč, svetlikajoče se kresnice, jutranja zarja, vzhajajoče sonce, cvetoči vrt, ptičje žvrgolenje, širno morje in cvetje, mnogo cvetja... Presenetljivo poznavalsko je umel Puccini pričarati ta razaeini romantični svet japonskega pejsaža z izredno dinamično tonsko skalo, ki prehaja od romantike preko impresionizma do pretresljivega viška ob koncu drugega dejanja, ko stoji uboga Butterfly ob ugašanju dneva brez besed ob oknu- v pričakovanju Pin-kertonove vrnitve, a se dolga noč, polna upanja in hrepenenja sprevrže v nastajajočo zoro neme žalosti, ki jo naznanjata vzhajajoča sonce in žvrgolenje ptičev...
Vso to prelest sem zaobjel s polnim srcem, ko sem se s partituro v rokah z vsemi prefinjenimi psihološkimi niansami, ki so čustveno polno okarakterizirane v glasbi, režijsko poglabljal v ta svet, ki mi je tako blizu. Kot se je bil Puccini zaljubil v svojo nežno gejšo, tako sem se, lahko rečem, tudi jaz zaljubil v njegovo stvaritev, ki me je v želji čimvečje avtentično-
sti vodila do odločitve, da sem japonski kolorit družno z režijo pričaral tudi z lastno scenografijo. Predvsem je bil zunanji poudarek v sceni na značilnem loku tori, japonskim simbolom na tipično japonskem vrtu, v notranjosti pa na pajčolanih, ki sem jih bil videl v nekaterih domovih, ki so pričarali tajinstveno prozornost sten kot iz pravljice vzetih japonskih hišic in hkrati simbolično ponazarjali krhkost metuljevih kril. Dosegel sem, da se je ves prostor poetično zlil v čudovito enakost, podobno japonski grafiki, ki jo je odrsko pričaral stalno prisoten sončni krog dežele vzhajajočega sonca. V takšnem o-zračju se je odvijala tragična usoda nesrečne čočosan do končnega žrtvovanja, ki se je tudi za občinstvo vidno hote izpelo za japonsko steno, ki je bila v ta namen prozorna.
Pri zadnji režiji Butterfly, ki sem jo po treh letih vnovič režiral v drugem gledališču, sem glede svoje scenografije naletel na nerazumevanje, zato sem se ji odrekel. Kljub temu sem mizanscensko izpeljal svojo Režijsko zamisel do konca z vsemi psihološkimi utemeljitvami značajev v vzdušju tipičnih japonskih običajev v skladu s Puccinijevo partituro.
Opera Butterfly uživa pri občinstvu veliko popularnost. Njena vse-
bina sili gledalca do čustva,, ni moč pregnati brez solz-zna s svojo glasbo ganiti- w ^ sko trka s čustvenimi toni na ^ gledalcev. Naj omenim saiW>
čuteče matere v P^V
srce ________ _________
otrokom pred odločitvijo s®*
likšna poezija, kolikšna jjp^
odpoj
kolikšna moi
krhke Čočosan,
cinijeve glasbe!	jA
Moje zadnje, doslej peto s ^ s Puccinijevo opero, je ritev «Dekleta zlatega^
Tembolj mi je bilo |iuh0,,.| W L opere do tedaj še nisem v®e' pl -lei sem se rad na odru “	*
opere do tedaj še nisem lej sem se rad na odi- ^, z nepoznano snovjo. Tokra ^ mi sveže in v novo odpf‘a v Puccinijevo zakladnico-Opera »Dekle zlatega
med Puccinijevimi oP^j «ii
VZtMIlčt IIU?U r UUL.II11JC v»*— j
povsem izjemno mesto. ^°f uj\i zgradbi se je mojster °°^a( "
svojih dotedanjih oper, vd $ u' svojevrstna ognjevita	Z.
naslonitvi na recitative, gata in puccinijevsko mri ^ Opera je doživela v Ne"J (Jv
izreden uspeh, medtem ko 9” ^ ( t ropi kar ni mogla uveljavil# .
ljubitelji Puccinijevih _?peEleio(iij omamno lepih božajočih h'	$
njegovih najbolj priljubljen ,»■ rah. Glasba v »Dekletu pada* je močnejša in mocw ^ v njej je očitno tipanje za ^	^
novim, kar v času nastan , ji* ^
Michaclle
Filmska	. Jr
(Nadaljevani j
.....................................................im..................... .........iiiiiniiiiiin11111""11 f
šlo navdušenih pristašev
bitelji tradicionalnih oper -e pi. Toda prišel je čas, ^
pi. Joda prišel je cas, ^ ski, dunajsko in budimpeštansko J m stvo prav tako navdušeno g f j, 4 opero, stroga dunajska^ '
je «Dekle zlatega zahod^* .^je** ^ govala nad vse druge »u -
opere.
S
V
Ital
Po uspehih opere «Wano«’ sti še njegovih najljubših op Boheme», «Tosca* m <tMac v t*
terfly, katerim uprizoritvi < ropskih in ameriških g'fd prisostvoval na povabila jt *
hiš, da bi z navzočnostjo 9 f ^
ms, aa di z nav™uiiv,-j- .-e r komponista poveličali sv J ^
miere, je Puccini ja vs^e®-^ m* ^
c
vznemirljivo vprašanje, kaffltf ro naj spet komponira. „je' ^ več predlogov, vendar se $ ” t J mogel odločiti. Čeprav *eJ. # \ ^ kakšno temo te ogrel, 3 -fljij kmalu zavrgel. Čas je neu ie r bežal in njegov po)"4oi se ■ ^
bolj zapletal’; nepojmljivo
rhu v čudm »Ujp
ki jo je povrhu v euu-- -.y življa! še s svojo, sicer življenjsko družico.	0|
Dolg premor šestih let , od krstne izvedbe Madarn® jjr fly leta 1904 do krstne fvel9iO, J kleta zlatega zahoda leta. g0vi * volj zgovorno priča o niN/p; lečini v sicer najbolj ®v ^ stvarjalnem zanosu, ki . krutih razmer z delom d j mogel potešiti. Iskrica “jpfF je prižgala šele leto 19« J / kamor je spotoma pnP0"^ j«5 , jo ženo z zmagoslavne nos Airesa na premiero dame Butterfly.
Njegov prijatelj k°' ga je namreč opozorit Davida Belasca »Dekle	w
hoda*, ki so jo po velike® v New Yorku kmalu zateILjj*l1 * tudi v Parizu. Že sama n ^ je drama delo Davida je Pucciniju že napisa'Je.?j* breto za Madame Butterf V' j oi cinija napotilo, da si je w ^ dal uprizoritev.
%
emil fBy
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Že v prvih urah se bo dan pokazal. Ne delajte vse tako, kot bi bili gospodar vsega.
. BIK (.od 21.4. do 20.5.) Pogumno na delo, tudi če to ne bo komu po volji. Srečanje z nekim prijateljem vam bo v olajšanje
DVOJČKA (od 22.5. do 22.6.) Pre naglo ste odločali in danes plačujete greh. Ne ozirajte se na muhavosti neke osebe.
RAK (od 23.0, do 22.7.) Slaba se vam kaže, če ne boste zavihali rokavov. Vsak načrt o pomiritvi je trenutno neutemeljen.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Od neke poslovne zadeve si veliko obetate.
Ijavite svoje zamisli- PraV,nsti<,1j|J postavite po robu muhav 4^
Pazite, da ne boste razočarani. V družin; vse prav.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Brez pomišljanja se lotite posla, ki se vam ponuja. Z mlajšimi morate pri merno ravnati.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dobili boste predlog, ki ga ni odvreči. Nekoliko več miru bi ne škodovalo niti vam niti vašim domačim.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Razmere so zelo povoljne, da uve.
STRELEC (od 23.11..^^! Nekoliko več podjetnosti bo uravnalo. V čustvene * vpletajte finančnih lntereSi. K KOZOROG (od 21.12- ®|,| Lotevate se preveč opravi'm K1 Z dobro voljo boste P|,,, )r p v družinskih odnosih. jgj.) ^
VODNAR (od 21.1. d°irinest>j
virna ideja, ki bi znala P1 . dobrega. Nesporazumi, ki , posledica uerazpolnženja- jje ■ RIBI (od 20.2. do 20-3J jti
rajte se na kritike. od,0S S« ^
ICŽJGC Str im kjiukc.	.-j* :
po svoji poti. Lepi obeti * vib čustev tiče.
TOM£ SVETINA
160.
riGtiVA
0RUGA KNJIGA
Odkar je brigada odšla na Primorsko ,je nekaj časa sameval in se čutil nebogljenega. Terencem je bila njegova domačija od rok; včasih so se pri njem oglasili vosovci. Nekajkrat ga je obisikal Jelovčan, ki mu je moral poročati o raztrgancih. Gestapovci so namreč v dolini izbrali nekaj izprijencev, jih preoblekli v partizane in pošiljali vohljat po gorskih vaseh. Redno je obiskoval samo bolnišnico in jo zalagal s hrano.
Od skrbi je osivel, garanje mu je upognilo hrbet. Vendar je bil še trden, zdrav in krepak mož. Sam je zoral vse njive, posejal ječmen, posadil krompir in zelje, da bo dovolj za družino, nekaj pa še za partizansko vojsko.
Tudi dve močni nemški patrulji sta MU prišli pogledat, kaj se dogaja na pobočjih Jelovioe. Travnikarja so povprašali po banditih. Pokazal jim je žuljave roke in jim povedal, da se ne zanima zanje. Rekel Je, da k njemu ne zahajajo, za druge pa ne ve. Skočil je po žganje, jim ga pred hišo točil in jih zapletel v pogovor, kako se je med prvo vojno kot vojak sedemnajstega regimenta boril v Galiciji z Rusi. Všeč jim je bilo, da mož dobro govori nemški in da je ostal stari avstrijski soldat. Popili so, ne da bi mu napravili preiskavo. Tega je bil zelo vesel. V shrambah, kleti in šupi je imel veliko zalogo hrane, ki jo je bilo treba spraviti v bolnišnico na Jelovico.
Kadar je bil zdelan, je posedal pri čebelnjaku ali pa se
je sprehodil okoli domačije. Rad je prisluhnil petju kosov, drozgov in drugih ptic, ki so gnezdile v bližini in obletavale domačijo. Ogledoval Je mlado rast polja, ki mu je zbujal« voljo do življenja. Mislil je na svoja dva fanta, ki sta od petih ostala živa, in želel si je konca vojne. V rožnih jutrih je rad zagazil v rosno bilje in obšel senožeti, da je pogledal, kako prihaja srnjak na zgodnjo pašo.
Od vosovcev je zvedel, da prihaja divizija. To ga Je prijetno vzburilo. Komaj je čakal, da pridejo France, Primož in Vojko. Ni vedel, s čim bi jih presenetil. Potem Je zaropotalo v dolini. Vso noč ni spal, ko Je poslušal votlo bobnenje. Naslednji dan pa Je prisluškoval boju v škofjeloških hribih. Ni se ganil od hiše, ni mu bilo do dela in hrana mu ni dišala. Njegovega sina In prijateljev ni bilo od nikoder. Mamo in hčerko je že skrbelo.
Lastovice, ki so gnezdile v slemenu hiše, se letos niso vrnile. Zaman Jih je čakal. To je imel za slabo znamenje. V gnezdo so se naselili vrabci. Nabasal je puško s prosastdml šibrami in jih pobil. Lastovičje gnezdo pa je kljub temu ostalo prazno.
Ko je tako sedel in gledal škrlatno zeleni požar na obronkih večernih gora, se je na senožeti pojavila kolona partizanov in med njimi dekle z dolgimi lasmi. Ves je bil iz sebe. «Naš in njegovi prihajajo iz Jelovice!)) Tako Je bil presenečen, da so se mu tresle noge.
«Hej, Travnikar! Hej, Travnlkar!« je zadonel po senožeti Primožev glas. Zagledali so ga in mu mahali v pozdrav.
Možu so se orosile oči, ko je objel sina in segal v roke borcem Primoževega voda.
«Kod pa hodite, fantje? Gorenjsko ste pustili Švabom, mi pa se sami dajemo z njimi!»
((Travnikar, mi osvobajamo Jugoslavijo. Bodi na liniji,« ga Je smeje se opozoril Vojko. ((Revolucija je svetovna stvar, tako si nas tudi ti učil, ali ne?«
«No, no... Samo da ste spet tukaj, da ne Izgubimo vse morale.«
še preden so odšli k hiši. Je Vojko odvezal nahrbtnik.
((Travnikar, tu imam zate dve škatli esesovskih cigar. Miner Marko ti jih pošilja in pravi, da so iz Hitlerjevega kabineta. Ni pozabil, kako sta ga pila.«
«0 ti kocina stara, tega pa pozdravi. Nesel mu boš steklenico za dezinfekcijo Spomni me na to, da ne pozabim, preden boste odšli. Veseli me, da ste vsi ždvi! Pa vsi s čini! Tako napredujete? Kdo pa bo v naši vojski sploh še vojak, ko ste vsi funkcionarji?«
«Kar naglej se nas. Primož je vodnik, vaš France politde-iegat,» je našteval Vojko, Travnikar pa je pritaknil:
«Ti pa pomočnik komisarja. Sama politika vas Je. Le kdo bo delal po vojni, če zmagamo?«
«Revolucija nas dviga, Travnikar.«
«Saj ne samo vas. Moram se pohvaliti. Tudi jaz sem postal nekakšna ljudska oblast. V okrajnem odboru zastopam to pobočje. Zato je prav, da se oglasite, kadar pridete na moj teritorij.«
Vsd so se zasmejali. Vojko pa ga Je hitro potipal:
«Prišli smo k pravemu. Vidiš bataljonskega Intendanta? Iščemo hrano. Nemci so zaprli pot v dolino, terenca so se poskrili, bataljon pa lačen... Ker si oblast, nam boš povedal, kam naj gremo.«
Travnikar se Je važno zravnal In potegnil iz pipe:
«Nikamor ne pojdete. Jaz vam bom dal. Nekaj Imam ljudske zaloge, nekaj vam bom pa posodil. Povedali boste Sva runu, da pri nas nova oblast funkcionira. Kar poglejte, ko liko sem vam posejal za zimo ln obdelal s temile rokami!« jim Je pokazal koščene, žuljave roke.
Potem »o se napotili k domačiji. Spotoma se Je Travnikar sklonil k Vojku in mu povedal, da ima zanj ogledanega kras nega srnjaka, ki mu hodi na njivo.
«Saj boš prišel, ko se malo umiri... Napravili bomo pojedino. Veš, po malem raubšdoam. To je vsa moja zabava Tri lisioe sem pokončal, dve jalovi srni smo pojedli. No, saj jedo našo trava, in mi smo oblast!«
Doma se Je Travnikar takoj lotil pripravljanja hrane. Mama tn Tinka pa sta odvedli Franceta v kuhinjo, da jima Je
so posedli, pili 6
lahko pripovedoval. Vsi drugi
mazali zaseko na kruh.	^
Ko je Travnikar pripravil hrano, se je vrnil k nJ% ; ((Fantje, vi se bojujete, stradate ln padate. To P8 pe&j terenu pojajo mladi fantje, zdravi kr biki, in se gred° ‘jr' šne gospodarstvenike. Gram okoli in vidim Našem0 ^ P sem to že očital, pa so ml rekli, da sem sektaš, da ^ zumem izgradnje kadrov Se terra nisem vedel, kaj ’e g0 f m sem se spomnil, da sem vse življenje v bosti m° kal, zato mislijo, da se ne razumem na politiko” , Vsi so se smejali. Vojko pa je pojasnil:	,A, \
«Oče, bodi brez skrbi! Nam političnim so P°VI „t»'iv je še vojna tajna: da bo divizija pobrala po terenu P* kar je odveč.« .	*
Travnikar se Je neverno namuznil:	mCTa
«Malo jih boste pobrali, fantje! Bolj se vam b°d0.liy‘i kot Švabom. Eden od višjih mi je rekel, da J« n da prihajate dražit Nemce, ker vas bodo tako 10 j nekaj dneh pregnali, nam pa boste le sitnosti napra «1F «Tega javi naprej, oportunista!« se Je oglasil Fran^ , vedal nekaj političnih, kar je bilo očetu všeč ^ ^ Nebo je že temnelo, ko so zagledali na koloV,9 jt nišo žensko. Tacek je lajal in se zaganjal, toliko 0 f >v strgal z verige. Hčerka Tinka je naznanila da sT tt
potovka.	zr-(t
vn1* j v
«0 ti prekleta baba hudičeva!« Je zagodel TraV^!oPL|i’ vas ne bi smela videti tukaj! Jelovčan me Je °P\Se itt takšne, da so sumljivi. Večkrat, kot je treba. Jo 21^Jj)” Od šivank do saharina, vse prodaja, odkupuje zdra pi lišča, nabira gobe in Jagode.«
Travnikar je predlagal, da bi se skrili v kamr°- U Je bil drugačnega mnenja. Izvlekel je policijsko takšni sta si posadila na glavo Slave in Primož so jo kar v veži, drugi pa so obždeli v hiši.	f
Ko je ženska odprla vrata, jo Je ustavil rezek «Kdo ste in kaj iščete tukaj?« Jo je vpraša' nemško.
S
Mil
Nf
>
H
%
%
S
is

s
%
S

S
, HM
S
Ata
%
V
S
lot
%
s

S
la 10
al
i°
a. t PUCU'
Moj*'
<
mo
rifV
nf^‘ j
o#žr
sr^
.<
zop^
S3
«t *°J
la r
M
«p«j
ia. edn« lodi<
'%
ie
«
nil* "J
tej*.!!
let#
><
*
v£3
'4
sp%
i tik*j pof
’e‘>
s?
£
st
Gorski
dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
18. avgusta 1971
atletika
NEKAJ MISLI OB ZAKLJUČKU EP NA FINSKEM
Klavrna bilanca Jugoslavije in Italije tu 10. evropskem prvenstvu v Helsinkih
Italija je nekoliko izboljšala v primerjavi z Atenami, a zasluga gre edinole «Južnoafrieanu» Fiasconaru - Iz sivine poprečnih rezultatov jugoslovanskih atletov se rešujejo le Nikoličeva, Korica in Fočičeva
dneh tekmovanja,
Dri_ aa8nzenim atletskim bor-vsai tVoval° 210 tisoč gledalcih J Ce verjamemo podatkom, JNa SpPosredoval šef tiskovnega ™iflo v ^fatti Vuori, se je zak-%i^'. atletsk0 prvenstvo.
'^rtstvr. 50 bd*’ vsaj kar zadeva Realni sedež za tako manifestacijo, škoda le,
, je \r*»	u
10 ■ Sin, J. mocar> veter, ki je ne-S izmar^,ra tekmovanja popol-*1k)tnogei ICI - ^ako ie bistveno
Tako je bistveno Diih!*, aspehu vzhodnega Nem-hmla. ko je ta s svojim
^tim
nv,5, skokom 17,16 m osvojil Siltn • v troskoku. V tistem S 4 Je veter pihal s hitrostjo Al vetJ'1 na sekundo, i ^ J0”1 tarnajo tudi Italijani,
Ptvi''vra letvico v višini 5,30 letu .t^skus mu ni uspel. V #> tpT® ni imel posebnih težav.
Pa je zaradi večjega i 11 za °*ov °ktičal na tretjem ! ■**» tol,'’vedom Isakssonom, ki
Preskočil 5,30 m. Tudi ;CinU C ^ fin^i ^ veter krepko zago-
de se je uvrstila s tret-i -"er,, , :ilrri rezultatom. V zak-Vre], tekmovanja pa je dva->, S.^odje iz metalnega sek-J^ianti,10 Pa ie prestopila. V,Tka bilanca ob koncu pr-
J it kji6 te kar zadovoljiva: Are-;!aV Au pbrvi na 1500 m, «Južno-j.e .J 3 koial!asconaro je osvojil sre-lj y	na 400 m in bistveno
Slhil l! J* lafete	mestu italijan-
I^Nill
,ete 4x400 m, tretje mesto Vs„, tebi italijanska hitra šta-, or boljši rezultat kot " osvojil eka 4969 (takrat je Ot-s,°vireJ .Prvo mesto na progi 110 !Sl*ii, Pa„i aro je osvojil bron v vPalli? ?*gni na 1500 m, Righi ; ° vsekai!' Vzdušje v Helsinkih je Wi)nrv,a , bolj zagrizeno, kar k boljšim rezultatom:

mPijskih iger v Mehiki.
efi
»' d»
v
J#l
iK
i*Js
4
A
/<
a
a
>0C4
H« ' mo ?
Sfm ki
m
Italija je še enkrat rešila problem svoje atletike z «uvoženim» atletom. Fiasconaro, ki je sicer italijanski državljan, ne pozna pa niti besedice italijanščine, saj je do pred nekaj meseci živel v Južni A-friki, kamor se bo danes ali jutri spet vrnil, ni proizvod italijanske športne matice. V tem pogledu je bil mnogo bolj Italijan Eddy Ottoz, ki se je sicer rodil v Franciji, športno pa je zrasel na italijanskih tleh. Fiasconaro je pokazal nekaj atletske nezrelosti, ko se je v finalu na 400 m pustil, rekli bi, začetniško premagati od Jenkinsa, ker je namreč pazil samo na Poljaka Wernerja in mu je Anglež zbežal na ovinku.
Vsi drugi atleti, ki so se udeležili italijanske odprave v Helsinke, so dokazali, da je šlo predvsem za nagradni izlet na Finsko. Edini, ki bi ga lahko dali za vzgled, kar zadeva resnost in atletsko pripravo, je 38-letni Pamich, ki je osvojil 8. mesto v hoji na 50 km.
Niti v jugoslovanskem taboru ni nič boljše. Edina kolajna Vere Ni-količeve na 800 m in odlični četrti mesti Korice na 10.000 m in 5.000 m ne odtehtajo slabe rezultate drugih 25 atletov, ki so sestavljali jugoslovansko ekipo za evropsko prvenstvo.
Nikoličeva je dokazala, da je premostila krizo, ki jo je zajela po olimpijskih igrah 1968 v Mehiki. Velik del zaslug za to gre trenerju Leu Langu, ki mu je uspelo narediti iz Vere popolno atletinjo.
Tudi Korica je dal iz sebe vse, kar je mogel. Kolajne mu sicer ni uspelo osvojiti. Ima pa zadoščenje, da se je udeležil zgodovinskega teka na 10.000 m, ko je prvič v zgodovini atletike pet atletov preteklo 10 km dolgo progo v manj kot 28 minutah. Na 5.000 m je bil zopet četrti, čeprav tokrat po svoji krivdi, saj je bil še 300 m pred ciljem »zaprt» ob robu steze in mu ni uspelo, da bi se takoj pognal v zasledovanje za trojico, ki se je podala proti cilju. Če bi mu takrat uspelo priključiti se Vaatainenu, Wadouxu
-jn
HO
m
!fif.
400 ^ °vire 3.000 0Vire
fcijE*
*ko|, l daljino
ST0
s,
5«^
fes ta«
Ni te« *””• <S® s
>se
A*
S:
$
H,0vire
»kot, 'daino
Sljia daljino
Sjžjoi
^S5”
PRVAK 1971
Borzov (SZ) Borzov (SZ) Jenkins (VB) Aržanov (SZ) Arese (It.) Vaatainen (Fin.) Vaatainen (Fin.) Siebcck (NDR) Nallet (Fran.) Villain (Fran.) Šapka (SZ)
Klauss (NDR) Nordwig (NDR) Drehmel (NDR) Briesenick (NDR) Danck (ČSSR) Lusis (SZ)
Beyer (ZRN) Kirst (NDR) Lismont (Bclg.) Smaga (SZ) Soldatenko (SZ) ČSSR ZRN
Stecher (NDR) Stecher (NDR)
Scidlcr (NDR)
Nikolič (Jug.) Bruneleit (NDR) Balzer (NDR) Gusenbauer (Avstr.) Mickler Becker (ZRN) Čižova (SZ)
Melnik (SZ)
Javvorska (Poljska) Rosendahl (ZRN)
ZRN
NDR
PRVAK 1969
Borzov (SZ)
Clerc (Švica) Werner (Poljska) Fromm (NDR) Whetton (VB) Stewart (VB)
Haase (NDR)
Ottoz (It.) Skomorohov (SZ) Želev (Bolg.) Gavrilov (SZ) Ter-Ovanesian (SZ) Nordwig (NDR) Sanjejev (SZ) Hoffmann (NDR) Losch (NDR)
Lusis (SZ) Bondarčuk (SZ) Kirst (NDR)
Hiil (VB)
Nihill (VB)
Hoehne (NDR)
Francija
Francija
Vogt (NDR)
Vogt (NDR)
Duclos (Fran.) Board (VB) Jehličkova (ČSSR) Balzer (NDR) Reškova (ČSSR) Sarma , Poljska) čižova (SZ) Danilova (SZ) Nemeth (Madž.) Prokop (Avst.) NDR VB
in Norpothu, Korica prav gotovo ne bi ostal brez kolajne.
Iz klavrne sivine poprečnih rezultatov jugoslovanskih atletov se rešuje še Djurdja Fočičeva, ki je z novim jugoslovanskim rekordom in devetim mestom v peteroboju opravičila svojo vključitev v jugoslovansko odpravo na Finsko.
VATERPOLO
V sedemnajstem kolu jugoslovanskega vaterpolskega prvenstva A lige je zagrebška Mladost še povečala svojo prednost pred drugouvrščenim Partizanom in Jadranom iz Splita. Mladost je v nedeljo premagala šibko ekipo POŠK s kar 15:4. Partizan je bil prisiljen k delitvi točk s split-
skim Mornarjem (8:8), medtem ko je Jadran v lastnem bazenu remiziral s Primorjem, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice.
Izidi 17. kola Mornar — Partizan 8:8 Mladost - POŠK 15:4 Jadran — Primorje 6:6 Medveščak — Jug 6:5 Lestvica: 1. Mladost 32 točk, 2. Partizan 27, 3. Jadran (S) 2, 4. Jadran (HN) 15, 5. Primorac 14. 6. Jug 13, 6. Mornar 13, 8. Medveščak 10, 9. POŠK 8, 10. Primorje 8 točk.
ST. MORITZ, 17. - Italijanka Bel-lani je zmagala na mednarodnem teniškem turnirju veteranov. V odločilnem srečanju je strla odpor zahodne Nemke Zehden ter jo premagala s 6:1, 6:4.
■imiiiiiiiiuiiimiiMmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiMiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiHniiiiiiiiiiiiiii
VESLANJE
56. EP V K0PENHAGNU
28 držav s 120 čolni v borbi za kolajne
Udeležilo se ga bo tudi nekaj neevropskih držav
KOPENHAGEN, 17. — Jutri se bo pričelo v danskem glavnem mestu 56. evropsko prvenstvo v veslanju. Na njem pa bodo nastopili tudi čolni neevropskih držav, tako da bo ta prireditev veljala za pravo letošnje svetovno prvenstvo. Tako zadnje tekmovanje, kjer so nastopale posadke z vsega sveta, je bilo lani septembra v Kanadi.
Za evropsko prvenstvo se je prijavilo 28 držav s 120 čolni. Da bo tekmovanje potekalo v redu bodo opravili 22 izločilnih skupin in 20 repesažev. V nedeljo bo v fi-malu nastopilo 42 čolnov.
V	skifu bo med drugim tekmoval tudi Argentinec Alberto De-middi, ki je zmagal na evropskem prvenstvu leta 1969 ter lani na svetovnem prvenstvu v Kanadi. Nedvomno velja za velikega favorita. V borbo za medalje lahko posežejo tudi vzhodni Nemec Drae-ger, Čehoslovak Hellebran in Sovjet Maličev.
V	double sculu sta največja favorita lanska svetovna prvaka Danca Secher in Angelbrech. Nedvomno jim bo v pomoč tudi navijanje domače publike. Njihovi najnevarnejši nasprotniki so odkritje letošnje sezone Norvežana Hansen in Thogersen, svetovna podprvaka vzhodna Nemca Schmidt in Bohemer, sovjetski par Balen-kov - Koršiikov ter Švicarja Ruck-stuhl - Isler.
V	dvojcu brez krmarja bo nastopilo kar 18 čolnov. Med njimi pa nedvomno prednjačita vzhodnonemški par Klatt - Gomy in poljska veslača Broniec - Slusar-ski. Posebno neznana sta dvojca Sovjetske zveze in ZDA. Vsa ekipa sovjetskih veslačev je bila namreč pomlajena, tako da se ne pozna moči posameznih čolnov.
V	dvojcu s krmarjem bo nastopil kot glavni favorit romunski par Tudor - Ciapura, ki je po pretresljivi borbi lani v Kanadi premagal vzhodnonemški čoln. Njihova največja tekmeca bosta vzhodna Nemca Gunkel in Lučke, ki sta letos še neporažena. Za tretje mesto se bi morali potegovati Krause -Mussmann (Vzh. Nemčija), brata Svojanovski (Češkoslovaška), Valov - Janakijev (Bolgarija) jn E-šinov - Ivanov (Sov. zveza).
V	četvercu brez krmarja je
glavni favorit Vzhodna Nemčija, vsaj po rezultatih, ki jih je dosegla na prejšnjih prvenstvih. L. 1967 je bila evropski prvak. Leto kasneje je osvojila zlato kolajno na olimpijskih igrah v Mehiki, 1966 in 1970 je bila svetovni prvak.
Bolj borbeno bo tekmovanje v četvercu s krmarjem. Zahodni Nemci bodo nastopili s čolnom, ki je že bil evropski in svetovni prvak. Vzhodni Nemci jim bodo zoperstavili svetovne podprvake, o-meniti pa je treba še Novo Zelandijo, ki je zmagala na olimpijskih igrah ter Sovjetsko zvezo.
Najbolj zanimivo bo nedvomno tekmovanje osmercev. V tej disciplini so največkrat zmagali zahodni Nemci, sedaj pa v njej prednjačijo njihovi vzhodni rojaki s čolnom belibskega Dinama.


ZAKLJUČENO PLAVALNO M1NI-PRVENSTV0 V ROTTERDAMU
Evropa lahko šteje na dobre mlade sile
Jugoslovani in Italijani razočarali • Hargitay, velik plavalni talent
Članica zgoniškega Krasa Sonja Milič, italijanska prvakinja 3. kategorije bo letos že drugič branila italijanske barve v namiznem tenisu. Udeležila se bo namreč z italijansko reprezentanco mladinskega evropskega prvenstva v namiznem tenisu, ki se bo začelo danes v Ostendi v Belgiji.
Sonja je v ponedeljek odpotovala v Milan, kjer se je pridružila drugim italijanskim reprezentantom, ki so potem odpotovali v Belgijo.
To ie še en lep uspeh ir, priznanje, tako za mlado Miličevo, kot za ŠK Kras in za ves manjšinski šport sploh.

CAGLIARI, 17. - Cafih ari bo lahko igral na igrišču SanfElia. To .je pojasnil odbornik Orani ter dodal. da bo društvo plačalo do 23. avgusta 7,5 milijona lir. Ostalih 50 milijonov, ki jih mora plačati za vzdrževanje nogometnega igrišča bo plačalo v obrokih, ki se bodo ujemali z 1,5 odst. dobička, ki jih ho imelo od tekem odigranih doma. * * *
ATENE, 17. — Urugvajska enajsterica Penarola je v prijateljski tekmi premagala ekipo AEK iz Aten z 1:0 (1:0). Zmagoviti gol je dosegel Onega v 6. min. prvega polčasa. Tekmo si je ogledalo približno 20.000 gledalcev.
ROTTERDAM, 17. - Zaključilo se je tretje evropsko plavalno prvenstvo za mladince. Prvenstvo je pokazalo velik napredek evropskih mladih plavalcev, saj je bil na njem dosežen tudi nov evropski rekord. Postavila ga je komaj trinajstletna Nizozemka Hansje Bun-schoten na progi 400 m prosto s časom 4’30”7. Prejšnji najboljši čas je pripadal Italijanki Novelli Calli-garisovi, ter je bil za dve desetinki sekunde slabši.
Najboljši plavalec prvenstva je bil nedvomno Madžar Hargitai, ki je pobral kar šest zlatih in eno bronasto kolajno. Med dekleti pa je prednjačila Nizozemka Rijnders s tremi zlatimi in eno srebrno medaljo.
Italijani so osvojili eno srebrno kolajno s Paolom Nicolettijem v skokih z deske. Razočarala je Pa-trizia Miserini, ki je bila na 200 m prsno šele peta. Drugi se niso bolje odrezali. V petih disciplinah so se uvrstili v finale, kjer pa niso nikdar posegli v boj za prva
iiiiimmiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiinmMHmmmiiiiiiiiiHitimiiiiiiiMimiiimiiiiiiiuimiiiiitiiiiii
Mehikanci navdušeni nad ženskim nogometom
Svetovno prvenstvo bo trajalo od 15. avgusta do 5. septembra
15. avgusta se je začelo v Ciudad Mexicu 2. svetovno prvenstvo v ženskem nogometu, ki bo trajalo do 5. septembra. Tu se je lani odvijalo tudi moško svetov™ prvenstvo, letos pa sp na vrsti ženske. Na tem tekmovanju nastopa P ekip: Anglija. Italija, Francija. Danska, Brazilija in Mehika.
Enajsterice so razdeljene v dve skupini. V A skupini, ki bo igrala na stadionu Azteca v Ciudad Mexi-cu so VB, Brazilija in Mehika. B skupina, ki pa bo nastopala v Guadalajari bodo igrale: Italija, Danska in Francija.
NEKAJ ZGODOVINE
Prve nogometne tekme zasledimo že leta 1918. toda do lanskega leta ni mogoče zaslediti prave uradne tekme. Komaj lani je bilo v Turinu 1. svetovno prvenstvo za ženske reprezentance. Prvj svetovni prvak je bila ekipa Danske. Ženske tekme trajajo po 60 minut, to ver lja za državna srečanja, če oa je tekma mednarodnega značaja tra-
ja srečanje 70 minut. Žoga pa je seveda minimalne teže, 369 gramov. V Evropi se mednarodne tekme igrajo predvsem v Italiji. Zah. Nemčiji, Češkoslovaški in Madžarski. Statistike pravijo, da si ženske nogometne tekme ogledajo predvsem moški in to od 10 do 30 tisoč gledalcev na leto. «Ženske nogometne tekme se razlikujejo od drugih tipično ženskih športov kot sta košarka in rokomet, saj ie v ženskem nogometu zelo malo ati«*:kih kontaktov.* to ie izjavil znani madžarski trener Sandor Barcs, ki je tudi podpredsednik evropske nogometne zveze (UEFA).
NE SMEMO POZABITI NA LEPOTO
Prav gotove imajo vse ekipe na tem prvenstvu lepe igralke, kajti ženske, ki so boli podobne moškim, ne vzbujajo pozornosti pri občinstvu. Predsednik organizatorskega komiteja 2. SP v ženskem nogometu, Jaime De Hare, je izjavil da predstavlja to prvenstvo neko mešanico športa in lepote. »Mi bomo naredili vse kar je v naših močeh, da bo ženskost in ljubkost igralk prišla do izraza. To je razumljivo, saj sta šport in ženske največji strasti vsakega moškega*. Zato bo tudi med igralkami tega prvenstva izbrana «miss nogomet*. Na stadionih Azteca in Halisco v Guadalajari, bodo delovali tudi kozmetični saloni, tako da se bodo igralke, preden bodo stopile na igrišče, malo našminkale in olepšale ter sfri-zirale, da bodo v svojih raznobarvnih majicah in kratkih hlačah zgle-dale kot v «vročih hlačkah*.
Igralci Triestine, ki bo letos igrala v t skupini italijanske nogometne D lige. Stanujejo v Lipici, kjer se kondicijsko pripravljajo. Od časa do časa pa trenirajo tudi na sežanskem igrišču.	(Foto Omnia)
Sovjetska zveza osvojila prvo mesto na memorialu J. Gagarina
LENINGRAD, 17. — V Leningradu se je zaključil mednarodni košarkarski turnir za memorial Jurija Gagarina. V zadnjem dnevu so bili doseženi naslednji rezultati: Sovjetska zveza A - Italija
90:52 (45:31) Sovjetska zveza B - Finska
112:70 (60:36)
Končna lestvica turnirja Pa je naslednja:
1. Sovjetska zveza A; 3. Češkoslovaška: 3. Jugoslavija: 4. Sovjetska zveza B; 5. Italija (pod 23. letom); 6. Finska.
mesta.
Jugoslovani so imeli v finalu le dva zastopnika: Zdravka Divjaka in Evo Majnarič. Prvi je bil peti na progi 100 m prsno s časom 1’13”1, kar je tudi nov mladinski rekord Jugoslavije. Majnari-čeva je nekoliko razočarala, saj je bila na progi 200 metuljček šele sedma v času 2’43”2. Ostali jugoslovanski plavalci so bili izločeni že v polfinalu.
Rezultati zadnjega dne:
MOŠKI
400 m prosto
1.	Hargitai (Madž.) 4’15"2
2.	Verjetinov (ZSSR) 4T9”8
3.	Baumback (NDR) 4'20”3
4.	Obmann (ZRN) 4'20"6
5.	Andersson (Sve.) 4’24"1 100 m hrbtno
1.	Vanja (NDR) 1’2”9
2.	Porov (ZSSR) 1'3'’5
3.	Fedorovič (ZSSR) r3"7
4.	Verraszto (Madž.) 1'5'’4
5.	Delbecq (Bel.) U5”6 100 m prsno
1.	Ananjev (ZSSR) 1T0’7
2.	Josajpis (ZSSR) ril”
3.	Hargitai (Madž.) 111”
4.	Leigh (VB) 1’12”1
5.	Divjak (Jug.) 113"1 Skoki z deske
1.	Taubert (NDR) 309,81 točke
2.	Nicoletti (It.) 282,27
3.	Ambartsumjan (ZSSR) 277,44
4.	Balogh (Madž.) 277,41
5.	Dragunov (ZSSR) 275,16
ŽENSKE 400 m prosto
1.	Bunschoten (Niz.) 4’31”7
(nov evropski rekord)
2.	Rijnders (Niz.) 4 33”1
3.	-Feck (NDR) 4'33”7
4.	Allardice (VB) 4,46”1
5.	Hoffer (Šved.) 4'48"I 100 m prsno
1.	Elserman (Niz.) 1’9”4
2.	Hilger (NDR) 1’9”6
3.	Fischer (NDR) 1'11"3
4.	Popova (ZSSR) 1’11"4
5.	Kober (ZRN) 1’11"7 100 m prsno
1.	Sievvert (ZRN) 1’19”1
2.	Hubner (NDR) 119''6
3.	Džilovian (ZSSR) 119"7
4.	Petterson (Šve.) l-20”3
5.	Miserini (It.)	1’21”5
200 m metuljček
1.	Kohter (NDR) 2'25”6
2.	Faitlova (ČSSR) 2'30"1
3.	Andersson (Šved.) 2’30"3
4.	Groza (Rom.) 2\32"9
5.	Leskovskaja (ZSSR) 2’37”2 7. Majnarič (Jug.) 2 43"2
Skoki z deske
1.	Knape (Šved.) 303,45 točke
2.	Guthke (NDR) 291,54
3.	Blinova (ZSSR) 284,91
4.	Genseberg (NDR) 275,85
5.	Kopepll (VB) 265,20
KOŠARKA
SPLIT, 17. — Jugoslovanska ženska košarkarska ekipa Jugoplastike bo prišla v prihodnjih dneh v Italijo, kjer bo sodelovala na treh turnirjih.
Nemka Karin Bahi je v bowlingu osvojila že vrsto nagrad
.
	
Spojkoa 1e obstala, vendar se ni preveč ustrašila. Šele ko k0 in ,ZaSrmel po nemško «Roke kvišku«, je spustila ko-|j v‘gnila roke. Vojko ji je povedal, da je aretirana Vr jim i 2 njami- Ker ni razumela, je tolmačil Slave.
trtico 6’ da ima dovoljenje. Pustili so ji, da je segla 1- % vi.,, dokaj časa po njej brskala in zmagoslavno po-
S
* n^U	Ta Je prižgal baterijo in obsvetil štam-
V ^idnfk*111 orlom in PodPis škofjeloške izpostave ge-
je vrnil legitimacijo in 'teeli, da je
se opravičil. Kmalu so bila ženska pred kratkim na Planici,
. -___________________________________________________
. Bohorju, na Jamniku, skratka, obkrožila je že vsa Je brigada hodila z Jelovice po hrano.
\\ Sl l^medije, zvežimo jo!« je ukazal Vojko, Pri-1*1»	Pa sta J° zgrabila in jo kar v veži zvezala z
so jo v izbo, ker je bila pri luči zbrana vsa "Hat
Silite J6 s te’b°j- Johana?» se je začudil Travnikar.
^ clru„ takšno dobro besedo zame,« je prosila. «Saj imam
hjoln? legitimacijo...«
1 ter bi so našli dovoljenje odbora OF, da sme za-Hs vhikJelovico- Pobrali so ji vse
j.	Ttnrirocrgkl trrvz vel cn
bit,
W1 nji,!! v hiši zasliševali žensko. Zvedela sta, da je bila • Tp,o ’ her so «čez vero in boga« in ker jih vodi anti-re)5 1°J — ženska ni hotela z njimi. Ulegla se je na L%6Sii a- naj jo ubijejo kar v hiši. Zato so jo zgrabili v na voz. Travnikar je pognal konja in kolona je kjer teraku. Vendar se je ženska peljala samo do ovln-tiv koiovoz zavil z gozd.
Vog11 bi<i, Travnikar! Mi vsi bomo morali pomagati po-
"
p„ — je zapregel voz, vsi so pomagali naložiti živež, s° ga nabasali v nahrbtnike. Medtem sta Vojko
-a I strmlno, zato bom naučil to zlobno babo hoditi.« big a’ dol z voza!« je zarohnel intendant in grozeče dvi-
H&j^ je kljubovalno gledala In se ni zganila. Ko at usekal, je zatulila in zlezla z voza.
((Dovolj ima!« Vojko je prijel intendanta za roko, ker bi bil drugače še udaril.
Privezali so jo k vozu. Potem je hodila vdana v usodo in jih tu in tam sovražno pogledala.
V bataljonsko taborišče so prišli pozno. Med debli je zamiral žar tabornih ognjev in borci so razen straž že vsi spali. Le v dnu globeli je gorel velik ogenj. Zagledali so gručo ljudi in dva konja. Svarun in vodja obveščevalcev Kacin sta se menila z Drenom in Orlovom, da bi se bataljon pred prodirajočimi Nemci umaknil na bohinjsko stran in priskrbel nekaj hrane za brigado. Vse vasi na vznožju so bile blokirane in najtežje je bilo priti do hrame.
Patrulje s hrano so se razveselili; vohunko so gledali s porogljivim zadovoljstvom. Travnikar se je takoj zapletel v pogovor s Svarunom. Ta ga je povabil k ognju, da bi jim povedal kaj novega, še enkrat so zaslišali žensko. Povedaia je isto kot pri Travmikarju, ko pa so jo ostreje prijeli, je priznala, da jo je poslal vohunit vaški duhovnik, ki jo je pri spovedi spraševal, če kdaj vidi goščarje v hosti. Ko mu je nekajgrat povedala, da jih je videla, so prišli ponjo Nemci in jo hudo pretepli, ker tega ni bila prijavila; potem pa jim je obljubila, da jih bo obveščala. Dajali so ji sladkorja, kave, karte za kruh in meso in še kakšno marko povrh. Dve leti je že blodila po gorskih vaseh in prodajala, kar so ji priskrbeli Nemci. Tudi prepustnico z žigom OF so ji dali Nemci. Naposled je priznala, da je Nemcem poročala o prihodu bataljona v vas Planico.
Izvedeli so dovolj. Svarun je naročil Orlovu in Kacinu, naj zapišeta izjave, potem pa naj ženska prejme kazen, kakršno zasluži kot vohunka. V bližino bataljona se je prejšnji večer pritihotapila nemška enota...
Orlov je poslal dežurnega po kuharja, svojega starega znanca, ki so ga klicali Kosmati. Če bi jo bil smel Orlov ustreliti, bi bil sam opravil z njo, tako pa sl ni maral mazati rok. Kosmati je prišel s sekirico za pasom. Mel sl je oči in preklinjal, ker so ga vzdignili iz spanja. Orlov je stopil k njemu in mu nekaj zašepetal na uho; mož je
samo prikimal. Potovka, ki je stala ob ugašajočem ognju, se je zagledala v kocinasto brado in se stresla. Z zvezanimi rokami se je prekrižala, sklonila je glavo, ustnice pa so se ji začele premikati.
«Gremo!» je dejal OrloV, vzel jermen v roke in zakolo-vratii skozi temni gozd, stran od položajev. Kosmati jima je sledil ko senoa. Pod njegovimi koraki so pokale vejice, kot bi lomil koščice.
«No, spet bodo imeli kaj govoriti! Ujamejo vohunko, Orlov pa naj pospravlja za njimi...«
čedalje temneje je bilo v goščavju. Kosmati se je stopil z nočjo in hodil tako tiho, da je Orlov mislil, da mu jo je že pobrisal.
«No, ali bo kaj ali nič?« je zamrmral Orlov. Postalo mu je zoprno, loteval se ga je občutek, ko da ima on nekoga za hrbtom, ki ga bo zdaj kresnil. Grobi, kameniti svet se je spuščal proti mlademu smrečju, ki je bilo črno kakor neprodirna stena. Orlov se je nevoljen ustavil, da bi opogumil obotavljajočega se kuharja. Tedaj se je skozi temo zalesketala sekirica in železo in jedko tlesknilo ob kost. Samo leden vzdih je preparal gozdno tišino In ženska se je zgrudila Orlovu pod noge, da bi ga bila skoraj podrla.
((Prekleta!« je jeknil Orlov, skočil navzad in spustil jermen. Potem je prižgal baterijo. Pred njim je ležala ženska s preklano glavo, mrtva.
«še vedno si strokovnjak, Kosmati!« ga je pohvalil.
Kosmati je čepč brisal rezilo ob mah. «Ni bilo vola, da ne bi šel pod mojo sekiro na kolena,« je dejal.
Orlov se je naslonil na smreko. «Pa vseeno, Kosmati, ne bi rad jedel v tvoji četi.«
((Misliš zavoljo sekirice?«
«Ne vem. Najbrž ne samo zaradi sekirice.«
Gledal ga je, kako je odvezal jermen in mu ga dal. V obraz je bil teman kot noč Zgrabil je žensko za noge in jo zavlekel v gosto mladje skoraj neprehodnega smrečja.
Vračala sta se molče. V kotlu so ugašali ognji, podobni
očem velikih mačk, pritajenih med drevjem in pripravljen na skoIc.
10.
Veter je šumel v vejah In hladil razgreta čela. Hodili . že nekaj ur. Včasih so postali in se oddahnili. Ko so pi nrngali strmino in se vzpeli na planoto, jih je tesnoba n nila. Ze v dolini so bili zvedeli za močne kolone Nemce ki so krenile proti Jelovici.
Gorazd, ki je hodil na čelu, je hitel, ker je računal ( se bo Dren z bataljonom prav gotovo umaknil v kak ški kot, saj je najbolje poznal Jelovico. Na pohodu so bili v: noč, le kakšno uro so počivali sredi pobočja, da so pust mimo nemško patruljo. Vsi so bili oprtani s polnimi nahrt niia in že zbiti.
Gorazd je obiskal sestro, živela je tostran reke, blia zeleznace in mostu, ki ga je brigada nameravala slej J prej zrušiti. Sestra in mož sta delala kot obveščevalca, p leg njih dveh pa je imel Gorazd še mnogo znancev, ki i mu dajali podatke. Sestra se ga je razveselila. Najedel i je, skopal, se preoblekel v sveže perilo in po dolgem čai okusil dobrote mirnega življenja. Medtem so njegovi fant uprizorili napad v predmestju in spravili na noge vso vojsk ki še ni bila odšla na pogon.
Sestra mu je povedala, da se Doris večkrat oglasi p njej. Pozanimal se je, kako je z njo, in zvedel, da dobi dela v organizaciji, da ga zelo pogreša in pravi, kako bilo vse drugače, ko je bil on na tem terenu.
Saj bi jo šel obiskat ,pa je preblizu ceste in železnii in preveč Nemcev je okrog hiše.
Pogovarjali so se tiho, za zagrnjenimi okni. Zmotilo j: je rahlo trkanje. «Eden od naših bo, to je razpoznavni znak je dejala sestra. Odprla je in pogledala. Prižeta k ster se je oglasila Doris.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo
Podružnic«
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montocchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1100 lir — vnepre), polletna 6 100 lir ceMetna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvi 15 500 lir	j cer I
P««"? . L8«"13	’ ~ d'nar’ mese<!n8 14-~	d'". 'efna 140,- din’
o m rekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
18. avgusta 1971
Za SFRJ Teko« raCun pri Narodni banki v Ljubljani 501 «ADIT» • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad ,e|»t°n
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^n4j'
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir	f
50 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokraimo se '1#rlu!||fi1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri »Societo Pubblicltl
Glavni urednik Stanislav Renko	-p
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	izdaja In tiska
OB DIVJANJU VETRA l VEČ KOT240 KM/H HITROSTI
Tajfun «Rose» je opustošil angleško kolonijo Hong Kong
V samem glavnem mestu so našteli vsaj 20 mrtvih
HONG KONG, 17. — Pomorsko in kopno področje prestolnice ene od zadnjih angleških kolonij na svetu je zajel včeraj silen tajfun, ki so mu znanstveniki dali vzdevek «Rose». Vetrovi so pihali s hitrostjo, ki je gotovo znašala več kot Ži40 km na uro. Kolikšna je bila njihova dejanska hitrost, se ne more ugotoviti, ker so se lopatice vetromera v hongkonškem vreme-noslovskem observatoriju polomile.
Gmotna škoda, ki jo je povzročil tajfun, je brez dvoma zelo velika, koliko pa je človeških žrtev se še ne ve. Gotovo je, da je tajfun zahteval v samem Hong Kongu morda 20 smrtnih žrtev, 229 ranjenih ter je spravil ob streho 1.500 ljudi. Zaradi silnega vetra so se pokvarile naprave v električni centrali, kjer je prišlo do požara. Takoj nato je mesto utonilo za dve uri v popolno temo.
Razen že omenjenih žrtev pa obstaja še možnost, da je izgubilo življenje od 60 do 80 mornarjev posadke trajekta »Fat San*, ki pripada pomorski družbi «Sum Tak*. Glasnik te družbe je sporočil, da poveljstvo trajekta ni poslalo družbi nobenega sporočila tik pred
Klik-klik ni tako nedolžna igra
Kitajske kroglice niso tako nedolžna igra, kot bi lahko zgledalo na prvi pogled. Dokaz za to trditev sta dve hudi nesreči, ki sta se danes pripetili v Italiji. Petnajstletna Rosella Mini bo verjetno izgubila vid na desnem očesu, šestletno An-tonello Schiavo pa je zadela paraliza desne roke. Dogodka sta se pripetila v Mestrah in v Palermu.
Rosellg Mini je hotela posnemati svojo mlajšo sestrico o igri kitajskih kroglic, toda nerodno ie zavrtela klik-klik in plastična kroglica ri je udarila v oko. Zaradi udarca ji je počila očesna mrena in izlila se ji je očesna tekočina. Dekle so prepeljali takoj v bolnišnico, kjer so ji s takojšnjo operacijo zašili mreno. Zdravniki menijo, da bodo v teku tedna lahko zvedeli za izid operacije.
Šestletna Antonella Schiavo se je rada igrala s kitajskimi kroglicami. Med igro jo je danes plastična krgglica zadela v ž»-vec in ji je povzročila paralizo desne roke. Zdravniki upajo, da bodo lahko z eletrošokom ozdravili deklico.
žaloigro, ki se je odigrala na po-.besnelem piorju. Gotovo je le, da je neka angleška vojna ladja rešila štiri mornarje. Ostala je na kraju tragedije ter je iskala še druge brodolomce, toda zelo verjetno je morala kaj kmalu zapustiti tisto področje, ker bi se sicer utegnila sama potopiti zaradi razburkanega morja.
Nesreča, ki je doletela trajekt «Fat Šan», ne predstavlja osamljenega primera. Silni vetrovi in valovi so potisnili na sipine tudi trajekt »Makao* blizu otoka Ceng Yee. Voda je vdrla v strojnico ter jo popolnoma preplavila. Primeri trajektov, ki jih doletijo v tamkajšnjih morjih take nesreče so številni, ker je njihov trup zelo nizek zaradi majhne globine morja po katerem plu.ieio.
V hudih težavah se je znašla tudi neka angleška tovorna ladja
s 6.515 tonami. Voda je vdrla v strojnico ter jo popolnoma preplavila. Tudi neka pomožna ladja ameriške vojne mornarice s 14 častniki in 20j mornarji posadke je v nevarnosti, da se potopi. Poveljnik ladje »itegulus* je sporočil, da se je ladja nagnila za 10 stopinj in da je voda v strojnici dosegla en meter višine. Dve angleški vojni ladji sta prepeljali večino posadke na kopno. Na krovu so ostali samo mornarji, ki skrbijo za relativno varnost ladje in za ugotavljanje škode. Obalne policijske edi-nice so sporočile, da je neurje poškodovalo pet njihovih motornih nadzornih čolnov.
Tajfun »Rose* je povzročil hudo škodo tudi na kopnem. V nekaj urah je padlo več kot 200 milimetrov dežja. Hudourniki so preplavili ulice, povzročili usade ter celo porušili poslopja. Kolikšna je dejanska škoda in koliko žrtev je tajfun terjal, se še ne ve, ker neurje še ni ponehalo.
Ta primer silovitega orkana, ki je prizadel hongkonško pokrajino, ni edini v daljni Aziji. Že pred več dnevi so se elementarne sile razbesnele nad področjem Bajkalskega jezera v Sibiriji (v bližini Irkutska) ter povzročile veliko gmot no škodo. Silni nalivi so spremenili Bajkalsko jezero ter razne pritoke in odtoke v podivjane veletoke, ki so v nekaterih primerih tako narasli, da so dosegli raven štirinadstropnih hiš. Pred nekaj dnevi pa je podobno neurje opu-stošilo vzhodne predele Sibirije.
Pridelovanje pese je v krizi
BOLOGNA, 17. — Tajnik vsedržavnega konzorcija za sladkorno peso je, v zvezi z zaprtjem tovarn za pridelovanje sladkorja zaradi stavke delavcev, izjavil, da nameravajo industrijci s to potezo iztiriti delovanje sindikatov.
cPred očmi moramo imeti*, je dejal tajnik, »realno stanje tega področja v sklopu italijanske ekonomije. To področje je v krizi, saj proizvodnja stalno pada. Vlada pa je z denarno pomočjo tovarnam, omogočila monopolom, da si ustvarijo pravo kraljestvo in spravijo v krizo pridelovanje sladkorne pese*.
Včeraj je organizacija proizvajalcev sladkorja izdala proglas, v katerem zvrača na sindikate vso krivdo za sedanji položaj. Delavci pa so v glavnem zahtevali izboljšanje higienskih delovnih pogojev in boljše delovanje menze.
televiziji, da se prebivalstvu Severne Irske ni treba bati IR A.
In tako smo prišli v letošnje leto. Sredi januarja vlada ukine prepoved povork. 6. februarja obleži v Belfastu britanski vojak. 15. februarja obleži drugi britanski vojak. Enajst dni pozneje, 26. februarja, najdejo v Belfastu mrtva dva policaja, teden dni pozneje, 1. marca, ob eksploziji neke bombe umre 18-letni pripadnik vojaške policije. Deset dni pozneje obležijo v predmestju Balfasta trije britanski vojaki. 23. marca je bil izvoljen za šefa unionistične stranke Brian Faulkner, ki je tudi zame-njel predsednika vlade. 15. maja pride v centru Belfasta do streljanja, ki se konča z dvema mrtvima in štirimi ranjenimi. 22. maja pade v Belfastu še en britanski vojak. Tri dni pozneje, 25. maja, podleže ranam britanski podčastnik ob napadu na policijsko postajo. 12. julija se začnejo napadi ostrostrelcev: vojak obleži na straži pred vojašnico. Naslednjega dne obleži britanski padalec. Tudi pod strelom ostrostrelca.
Dvanajst dnj pozneje množica napade oklepno vozilo, ker je voja ški tovornjak povozil in ubil 11-letnega dečka. 7. t.m. britanski vojak umori šoferja civilnega tovornjaka. S tem dnem so se neredi s streljanjem in mrtvimi razvneli do tolikšne mere, da bi mogli že govoriti o začetku državljanske vojne, toda to so že dogodki zadnjih dni, ki jih prepuščamo dnevni kroniki.
NA ZAHTEVO OBRAMBE
Odložen proces proti Ellsbergu
Ellsbergovi odvetniki trdijo, da je policija zbrala dokaze na nezakonit način - Vpliv tajnih dokumentov Pentagona na ameriško javno mnenje
LOS ANGELES, 17. — Sodnik Wil-liam Matthew Byrne je danes na procesu proti Danielu Ellsbergu sprejel zahtevo obrambe in je odložil ob ravnavo na 4. januar 1972. Obtoženec bo medtem na svobodi, ker je plačal kavcijo 50.000 dolarjev (približno 30 milijonov lir).
Kot je znano so Ellsberga obtožili nelegalne posesti tajnih dokumentov Pentagona, potem ko je ameriški dnevnik New York Times objavil del teli dokumentov.
Ellsberg je prišel do teh tajnih dokumentov ko je delal pri Rand Corporation, posebni družbi, kateri je Pentagon že večkrat zaupal znanstveno raziskovalno delo.
Obtoženec je odslužil vojaški rok v mornariški pehoti, nato pa se je posvetil znanstvenemu delu. V zadnjih letih je dobesedno spremenil svoja politična prepričanja, posebno zaradi osebnega mnenja o zločinski vojni v Vietnamu. Ellsberg dobro pozna položaj v Vietnamu, ker je dolgo časa živel v tej deželi, o kateri piše sedaj zgodovinsko študijo za tehnološki zavod v Massachussettsu.
Dokumenti, ki jih je Ellsberg izročil tisku, so vsaj deloma pojasnili nepoznane plati in začetek napada na Vietnam. Ameriška vlada je ostro reagirala na objavo teh dokumentov in je zahtevala od sodne oblasti, da
ukaže prekinitev objavljanja. Vendar je vrhovno ameriško sodišče v svoji razsodbi dovolilo tisku, da objavi tajne dokumente.
Ellsberg se namerava poslužiti vseh teh dokumentov v svoji obrambi, poleg tega pa so njegovi odvetniki obtožili preiskovalne organe, da so uporabili nedovoljene metode prisluškovanja z elektronskimi napravami za zbiranje dokazov proti obtožencu.
Objava tajnih dokumentov Pentagona je imela zelo velik vpliv na odnos ameriškega javnega mnenja do svdjih poglavarjev.
Po anketi, ki jo je izvedel statistični zavod Harris, so ugotovili, da je 63 odstotkov američanov prepričano, da jih je bivši predsednik Lyn-don Johnson dobesedno ogoljufal. Po objavi teh dokumentov ameriški državljani gojijo precejšnje nezaupanje tudi do Nixonove vlade, saj je kar 45 odstotkov intervjuvanih oseb odgovorilo, da jih je sedanji predsednik prav tako ogoljufal.
Dejstvo, da nezaupanje prebivalstva do vlade narašča, je zelo pozitivno, saj pomeni, da je končno odprla oči tista «tiha večina* ameriškega ljudstva na katero je Nixon stalno računal. S tega vidika je objava tajnih dokumentov Pentagona zelo pomembna, saj je dokazala prebivalcem, koliko lahko verjamemo svojim poglavarjem in njihovi volji za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja.
NA POBUDO DRŽAVNIH OBLASTI
Po uničevanju sočnega sadit so prišli na vrsto sadovnjak
Uničili so že več kot aretirali dva šoferja,
FERRARA, 17. - V Emiliji so že uničili več kot milijon stotov sadja in razdejanje se nadaljuje. Vsak dan se zbere pred zbiralnimi centri državne družbe AIMA dolga vrsta kamionov polnih sočnih breskev in hrušk, ki jih bodo nato pomečkale gosenice traktorjev.
Vendar italijanski vladi ni dovolj, da uničuje sadje, pač pa je tudi razpisala posebno nagrado za uničevanje sadovnjakov. Na žalost so nekateri proizvajalci sprejeli to ponudbo, kot nam dokazuje slika, Emilj-ski kmetje protestirajo za tako neodgovorno kmetijsko politiko, vendar zgleda, da proti uničevanju nič ne zaleže.
Pokrajinska uprava v Ferrari je v prejšnjih dneh sprejela nekaj nujnih ukrepov, da bi preprečila uničevanje sadja. Pozvala je občine severne Italije in družbo AIMA, da bi prodajali sadje v teh občinah po strogo določenih cenah ali pa naj bi ga brezplačno razdelili bolnišnicam, raznim inštitutom, vojašnicam in podpornim zavodom. Do sedaj niso občine še dale odgovora.
Čeprav bi se občinske uprave pozitivno odzvale, pa imajo vseeno ti ukrepi le prehodni značaj, ki na.i bi preprečil uničevanje sadja. Probleme italijanskega kmetijstva mora rešiti vlada s smotrno politiko, ki naj poveča konkurenčnost italijanskih proizvodov na mednarodnem tržišču.
Zato mora vlada pospešiti sadje-rejo ne pa jo zatirati. Za večjo kon-
mHijon stotov hrušk in breskev - Karabinjerji so ker sta prodajala sadje namenjeno uničevanju
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiciifiiiiiiiifiiiiiiiiitiiaiMiiinfiivsiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieiiiiiiiiiiiifiliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiieiiiiiiiiiaittfiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiitinManiiinMMannMiMnMUMmumufM
RAZMIŠLJANJA AMERIČANOV OB NIX0N0V1H FINANČNIH UKREPIH
Nostalgija po «hajnih in srečnih» letih ZDA med prvo in drago svetovno vojno
Današnja dogajanja so za poprečnega Američana preveč zapletena, najbolj pa ga prizadeva izgubljanje vrednosti dolarja
Ozadje
spopadov
(Nadaljevanje s 4. strani)
ska pa je tokrat prvič uporabila solzilne bombe. Proti koncu junija, 26.6.1970, je bilo v Londonderryju rahjenih več britanskih vojakov. Temu pravzaprav so bile krive britanske oblasti same, kajti množica je zbesnela, ker je policija aretirala njihovo poslanko Bernardet-te Devlin. Naslednjega dne, 27 junija pa imamo prve mrtve. Pri spopadu med protestanti in katoličani je prišlo tudi do streljanja: obležali so trije mrtvi. Prve dni avgusta je britanska vojska napadla kolono katoličanov, ki pa vojski ni hotela ostati dolžna. Kar 25 vojakov je bilo ranjenih. 7. novembra 1970. leta Jack Lynch, premier irske republike, izjavlja na
NEW YORK, 17. - Nostalgija za krasnimi časi iz dvajsetih let ali pa celo iz «groenih in težkih* časov tridesetih let, to je današnja reakcija poprečnega Američana na najnovejše ukrepe administracije predsednika Nixona, ki ie sklenil uvesti drseči tečaj za ameriški ze leni dolar.
Poprečni Američan se že dalj ča sa, toda posebno letos, spominja z nostalgijo na davno preteklost, to je na tista leta neposredno po prvi svetovni vojni, ko je vse zgledalo bolj gotovo in bolj stabilno. Z nostalgijo misli tudi na tista »težka in grozna* leta zadnjega desetletja pred drugo svetovno vojno. Današ nji problemi, težave in spopadi, se mu zdijo skrajno težki in zapleteni. Rečeno s preprostimi besedami, bi danes poprečni Američan želel, da bi učenjaki vendarle našli nekakšen stroj za čas, ki bi ga s preprostim pritiskom na gumb povrnil v tista davna »nostalgična in dobra* leta.
V razmeroma davnih časih je v tej predvojni dobi vladalo širom po ZDA »njegovo veličanstvo prohibicija*. Tedaj je točenje alkoholnih pijač predstavljajo najtežji zakonski prekršek. Samo »najpogumnej ši» in ljudje z globokimi žepi so si tedaj utegnili privoščiti obiskovanje slovitih ilegalnih gestišč — »Speack Easy», kjer so jim v čajnih škode licah točili umetni whiskv. Danes
Portoroške Jasminke 1971
Portoroška noč že vrsto let predstavlja višek turistične sezone tošnjega programa je bila Izvolitev Jasminke 1971. Žirija, Id so Jo sestavljale je med temi tekmovalkami izbrala 17-letno Slavico Ogrinc iz Ljubljane.
slovenski obali. Najbolj uspela točka le-znane slovenske osebnosti, (Foto Edi šelhaus)
alkohol ne razburja več nikogar, tobak so proglasili celo za zelo ne varnega za človeško zdravje. Dogaja pa se. da ogromen del ameriške mladine kadi marijuano, zau-živa pilule ter si vbrizgava mamila. Kako so bila tedaj — misli popre čen Amerikanec — lepa in brez skrbna leta takoj po prvi svetovni vojni.
Tedaj so se po čikaških ulicah gangsterji sprehajali po mili volji. Sami ali v sodelovanju s policijo, so obračunavali med seboj zelo korenito na splošno zadovoljstvo pogrebnih podjetij in trgovcev s cvetjem. Včasih so si izmislili tudi kako novost, kot na primer »cementno obleko*, ki še danes drži prikovane na dnu morja več nesrečnih gangsterjev. Toda vse to se je dogajalo v krogu gangsterjev in »nedotakljivih ljudi*, ki tedaj pravzaprav niso vedeli, da bodo postali zvezde malih ekranov širom po svetu. Danes pa je vse drugače. Celo navaden državljan, ki ne želi, da bi postal gangster, se ne sme sprehajati ponoči po ulicah katerega si bodi ameriškega mesta, če noče postaviti na kocko to kar mu je najdražje, se pravi svoje lastno življenje.
V	tistih težkih in groznih in vendarle nostalgičnih letih je prišlo sem pa tja tudi do uporov in puntovj kot na primer v Sing Singu ali pa v primeru Sacca in Van-zettija, toda se vsi ti nekdanji upori niso nikoli zaključili z aretacijo 7 tisoč ljudi, kot se je zgodilo pred nekaj tedni v VVashing-tonu.
Tudi tedaj so bili mitingi in protestne akcije. Ljudje so se zbirali na kakšnem malem trgu, anarhistom pa je celo uspelo, da so zbrali nekaj stotin demonstrantov. To da tedaj se nikomur ni sanjalo o demoastracijah 50 ali 100 tisoč mladincev iz vseh krajev ZDA, ki bi zavzeli ves prostor pred Belo hišo in to brez nasilja, ampak odbijajoče vsako nasilje in predvsem nasilje v vojni, ker nočejo ubijati in nočejo biti ubiti.
V	tistih zlatih časih so uvodniki časopisov imeli svojo težo. Ljudje so jim verovali, o njih se je govorilo. Danes ljudje ne verujejo nobenemu komentarju, sumijo celo v objavljene tajne dokumente. Ali ne bi bilo liol.i preprosto — misli poprečni Američan — vrniti se za 40 let nazaj?
Poprečni Američan bi, kot se zdi, želel ta povratek, čeprav so bili tedaj časi, ko se električni stoli sploh niso nikoli ohladili. Takoj ko so poklali na drug svet nekega obsojenca, je bil že na vrsti drug klient. Danes je drugače, mnogi obsojenci na smrt preživljajo v dobrem zdravju dolga leta zapora.
Tudi drugi čudni občutki so danes zgrabili poprečnega Amerikanca. Ta se dobro spominja hudega 1929. leta, ko je praktično izgubil vse, ko je igral na borzi, in veroval v svojo srečno zvezdo. Vrednostni papirji so izgubili svojo vrednost, prišla je kriza in mnogi so prepadli. Toda kdor je imel v rokah dolar, je ostal na površju. Danes pa je prav dolar tisti, ki izgublja na vrednosti. Ne želijo
ga celo v Zahodni Nemčiji (kakšno maščevanje poražencev v pretekli vojni). Kako so daleč tisti bajeslovni časi, ko se je vse merilo s številom zelenih papirjev, prepolnih podpisov in portretov.
Za te ljudi, ki kupujejo celo navadne steklenice »coca-cole* izključno iz avtomatov, v katere vlagajo svoj dolarski drobiž, je nepojmljivo, da bi dolar izgubil na vrednosti. To se ni dogajalo niti v najbolj žalostnih časih Pearl Harboura ob začetku druge svetovne vojne.
Zaradi tega vsak poprečen Amerikanec, ki vsako jutro potuje najmanj eno uro in pol od svojega doma do delovnega mesta in ki ob 12.30 odpre svojo torbico ter zaužije dva sendviča ter se potem zvečer vrača spet po najmanj eno in polurnem potovanju do doma, a preživi soboto in nedeljo pijoč pivo v škatlah, ne da bi prebral niti vrstice 500 strani svojega dnevnega lista, tak Američan bi se danes hotel vrniti v pretekle čase. Upoštevajoč vse to, bi dal tak Američan vse svoje kozmične rakete, izkrcane na Luno, »Jumbo jete* (letala s 360 sedeži) televizijo, elektronske stroje in še kaj drugega, samo, da bi njegovi problemi bili spet tisti iz bajeslovih in groznih 20 in 30 let, ko so se ljudje napajali z gangsterskimi podvigi, filmi slovite Shirley Temple, z boksarskimi meči Jacka Dempseya ter z malenkostnimi vojaškimi posegi ameriških marincev v južnoameriških deželah.
B. RATKOVIC
stopnjo, da se bo resnično ločila od serijske konfekcije, ki da se je v nekaterih primerih previsoko povzpela.
Naj bo kakor koli. Saint Lau-rent zapušča modo, da bi se ji še bolj posvetil.
Saint Laurent
(Nadaljevanje s 4. srani)
pa bo možnost tako imenovanih «nizkih udarcev*, ki jih je bil baje zadnje čase pogosto deležen.
Že omenjeni komercialni direktor slovite pariške modne hiše Pierre Berge je izdal še eno tajnost, ki pravzaprav ni nikakršna tajnost. Povedal je, da tako tisk, še bolj pa klienti, ki prihajajo na modne revije, želijo videti »dve različni stvari*. Gre za znano dvojnost ekskluzivnih modelov, ki se prikažejo le na modnih revijah in ki jih nobena ženska takšnih ne natakne nase, ker so preveč drzni in ti modeli, ustrezno ublaženi, pridejo nato v izbrane trgovine, še bolj poenostavljeni pa v konfekcijsko torej serijsko izdelavo. Sedaj, pravi Berge, bo Saint Laurent ustvaril modele izredno elegantne visoke mode in zelo originalne modele za tisk. Verjetno bo hotel s tem dati smrtni udarec tako imenovani visoki modi, ki se le redko uveljavi v svojem izvirniku, medtem ko se je konfekcija močno dvignila in zaradi svoje popolnosti tekmuje že z visoko modo, ki se otepa v velikih finančnih težavah.
In vendlar so tudi izvedenci, ki pravijo ,da bo rezultat tega poskusa, ki ga ima v mislih Saint Laurent, prav obraten. Visoki modi bo omogočil še na višjo
Umrl je Adrian Hebert
CAPETOVVN, 17. — Danes je v bolnišnici Groote Schuur umrl Adrian Hebert, človek, ki mu je profesor Bar-nard pred dvajsetimi dnevi presadil pljuča in srce.
Hebert je človek, ki je živel najdlje po presaditvi srca in pljuč.
..iiel uničuje sadovnjak
kurenčnost naše proizvodnje so potrebne velike investicije v kmetijstvo, ki mora postati racionalnejše in bolj mehanizirano. Če pa bo vlada podpirala uničevanje sadovnjakov in sadja, bo samo metala denar v nenasitna žrela špekulantov in veletrgovcev, ki so do sedaj ukrenili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi prodali sadje čim dražje.
Potrebna je torej nova kmetijska politika, ki naj prenovi ustroj italijanskega poljedelstva od proizvodnje pa do komercializacije poljskih pridelkov.
Karabinjerji iz vasi Ravalle so danes aretirali dva voznika kamionov in so ju obtožili goljufije na račun države.
Moža sta namreč prodala nekaterim prebivalcem po zelo zmerni ceni del sadja, ki je bilo namenjeno uničenju. Ko sta se predstavila na pokrajinskem kmetijskem konzorciju, so funkcionarji ugotovili, da peljeta manjši tovor, kot sta imela zapisano na listinah in so ju zato prijavili karabinjerjem.
Lep uspeh gorenjskega sejma
(Od našega dopisnika)
V Kranju se je danes ob 19. uri končal 21. gorenjski sejem, na katerem je sodelovalo 292 domačih in 11 tujih razstavljavcev. Pretežno so se predstavili v novih prostorih v Savskem logu, ki so uspešno prestali svojo prvo preizkušnjo. Po nepopolnih podatkih
blizu
je sejem obiskalo ljudi, promet pa je nost okoli 30 milijonov
Obiskovalcev je bilo $ liko manj kot lani, veT^eVZtei(* di odmaknjenosti novega 08 / ga razstavišča, toda pogoj1 ^ pff binski napredek prireditve ^ spevali, da je bil ptoj*1 štirikrat večji kot na si' Čeprav v sejemskih prosto ^ rajda ni bilo blaga, ki H® ^ ne bi mogli dobiti,	j
zelo cenijo sejemske P?P večjo izbiro na razstav«*'■ fi nad pestrostjo ponudbe s* I,,«# gli pritoževati, saj je bil K® jjg sejem letos še prav P°s. najv® zit splet vaških sejmov >o c jih komercialnih prired vrednosti je bila na sejnri n teff prodaja kmetijskih strojev^ ^ vanjske opreme, gospodinj*®.^# jec, motornih vozil ter ko ^
Gorenjski sejem nan>er®!?jj g hodnje leto dokončno ?P“; v \ časni razstavišči v šoli lavskem domu ter vso P*\ y organizirati v Savskem '°5 s f črtuje se razstavno dvorano p vršino 300(1 k v. m, ki bi meniena predvsem tujim ljavcev.
FLORJAN
VATIKAN. 17. - Vatikan^1 * j stavnik je danes sporočil- . I/ ameriški diplomat Harry y-ge včeraj sestal s papeže1!', m stavnik je tudi izjavil, da VI. sprejel ameriškega Pr ^ ka, kot to vedno stori, k bot Lodge v Rimu
..............................IIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIII.hu.......I......■■■■HHIIMIHIIH...........HI........M............................................m""1.......
TRST A
7.15, 8.15, 11.40, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila, 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pe srni; 11.50 Na elektronske orgie igra Millan; 12.10 Evropske prestolnice: 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinskii ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Poje sopranistka Ljuba-Bercč Košuta; 18.50 Stapletonov orke ster; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazzovski ansambli; 19.40 Španske pesmi; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert; 22.06 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 »El Caicio*; 15.40 Mladina poleti; 16.05 G. Puccini: Madame Gutterfly.
KOPER
7.00, 8.00, 12.30, 14.00, 15.30, 20.15,
23.30	Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba;
9.30	Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.40 »Fumora ma»; 14.05 Poje tridentinski zbor;
14.30	Detektivka; 14.35 Pesmi;
15.00	Igra berlinski filharmonični orkester; 15.40 Zabavna glasba.
16.00	Prenos RL; 16.30 Od Trigla va do Jadrana; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Melodije za vsakogar; 18.10 Jazz; 18.30 Plošče; 19.00 Radijska iigra; 19.30 Odlomki iz oper; 20.30 Prenos RL; 23.20 Ansambel Dona Philipa; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz. 11.25 U. Giordano: Andrea Che nier; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z Renatom Rascelom; 14.10 in 15.30 Italijanski Zibaldone; 15.10 A. Dumas: »Črni tulipan*; 15.45 Radij-
TRST, 18. AVGUSTA 1971
ska igra; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 18.45 Belo, rdeče, rumeno; 19.00 Igra or kester I mušici; 19.30 Pesmi in melodije iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Radijska igra; 21.50	.............
Koncert; 22.35 Glasbeni program, ba; 14.30 "priporočajo vam:
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošče za poletje: 10.35 »Otto piste*; 12.30 Alto gradimento; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče,
15.40	Medigra; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 18.35 Vesele harmonike; 18.50 Spored z Angeli nijem; 19.15 Plošče za poletje, 20.10 »Supersonic*; 21.30 Svet opere; 22.10 Spored z Lilian Terry:
22.40	W. Scott: Ivanhoe: 23.06 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.00 Bachov koncert; 11.40 Italijanska sodobna glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.05 Medigra; 14.20 Bartokov koncert; 14.30 Opera; 15.30 Portret avtorja; 16.15 Komorni kon cert; 17.10 Lahka glasba; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Glasba izven sheme; 18.05 Lahka glasba; 18.45 Rivierov koncert; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 20.15 Indijska filozofija; 20.45 Simfonični koncert; 21.30 Kvarteti za godala.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Italijanska sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Yun Isang; 10.20 Odlomki iz oper; 11.00 Medigra; 12.00 Koncert; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Simfonični koncert; 15.30 Komorna glasba — stereo
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.00, 20.30, 23.00 Poročila; 9.10
i v#1”
Operna matineja; 10.05 K®* ^ pripoveduje glasba; l02° „atF, melodije; 10.40 Slovenske " j3.ll ne; 11.15 Pri vas doma. Škrjančeve skladbe M »Ti Od 13.30 Kmetijski nasveti; * ' vasi do vasi: 14.15 Zabavn®
, 14.30 Priporočajo var1?’ rnii,l,t Ob lahki glasbi: 15.30 Pe‘ ff EP; 15.35 Naši posluj pet
za EP
stitajo in pozdravljajo;	iif
minut za EP; 16.30 Glas®*' ^
isb®*
termezzo; 16.40 Uvertura fonija; 17.00 »Vrtiljak*: ‘ j p orkestrom Henry Krips: sorgski s Stoltijem in
19.15	Iščemo popevko P^Ol 20.00 Lahko noč, otroci - • Glasbene razglednice: 21(®'.,Jfg: fonični orkester RTV Gju»c V'
23.15	S festivala jazza: terami nokturno: 00.15 se vrstijo.
ITAL. TELEVIZIJ*
18.15	TV za otroke 1®'^Jiikir mentarec; 19.45 Športni f>rl, po e kronike; 20 30 Dnevnik; - ZtC? stega dne; 22 '5 Prenos $P°‘ dogodka; 23.15 Dnevnik-
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 mi zastavami
KOPRSKA BARVNA
te^
17.30 Prenos no vime tn®, jj.™ 20.00 Risanke; 20.20 Telef««"^' Dnevnik; 21.10 Dokume,‘ 21.40 Slovenski ritmi
JUG TELEVIZIJA ^
17.15	Test z glasbo: gomet; Čelik:Avstrija: zornik; 19.30 Pika
20.00 Risanke in lutko^. ^ 20.20 Po sledeh napr^
TV dnevnik; 21.30 I-Kam gredo divje svinj®’
Naša srečanja na tuj®*11' Poročila.