8. stev. Novo mesto, 15. »prila 1^08. XXIV. letnik. p. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino yred za celo Itto naprej 2 K, za pol leta 1 K. NaroÈnina za Nemčijo, Boano in drnge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino tn oznanila tiskama J. Krajec nasi, v Novem mestu. Zeleno gnojenje vinogradov. V zadnji štev. „Dol. Novic'^ smo zadej med „Gospodarskimi stvarmi" na kratko opozorili, da bi kazalo tudi Daše vinograde zeleno gnojiti in sicer v zvezi z umet-iiimi gnojili. Znano je, kake teitave in stroške prizadeva enemu ali drugemu vinogradniku gnojenje s lilevskim gnojem. Ne le, da leže vinogradi česče v vigokih ia za speljavaiije gnoja zelo neugodnih legah, ampak naši vinogradi so za marsikaterega posestnika tudi tako oddaljeni, da se vse gnojenje silno podraži, zlasti se za tiste posestnike, ki morajo živino najemati. I'rimeri se pa tudi rado, da zmanjkuje gnoja za vinograde ali da ga sploh iii dobiti. To vidimo najbolj pri posestnikih, ki imajo vinograde v drugih krajih in ki morajo vse kupovati, kar spravijo v svoje vinograde. Važno gnojilo je v takih slučajih kompost (mešani giojj, Če manjka hlevskega gnoja. Ali tudi kompost se ne da povsod z enakim vspehom napravljati ; razen tega j<; dovažanje komposta se dražje kakor dovaŽanje hlev-akega gnoja za slučaj, da ga ni mogoče dosti napravljati v vinogradu samem. Velikega pomena so postala vsled tega umetna gnojila za gnojenje naših vinogradov, zlasti za take posestnike, ki imajo daleč proč svoje kmetije. Z umetnimi gnojili se spravljajo v zemljo vse potrebne re-dilne snovi, pred vsem fosforová kislina in kalij, pa tudi dragoceni dušik (ako gnojimo s čilskim solitrom). Samo lekaj jim manjka. Namreč tiste lastnosti, katero vidimo pri hlevskem gnoju. Z umetnimi gnojili se zemlja ne rahlja in ne bogati na črni prsti. To je pa tudi potrebno, ako naj se zemlja zboljsuje v svoji rodovitosti. Prav zato, ker Manjka umetnim gnojilom te silno važne lastnosti, se priporoča takoimenovano „zeleno" gnojenje. Marsikdo se bo P""! tej besedi začudeno prašal, kaj pa je prav za prav zeleno gnojenje in kako se gnoji v tem slučaju. Zeleno gnojenje obstoji v tem, da se nalašč sejejo pripravne rastline, ki se potem podkopljejo. Na prvi pogled bi eden ali drugi sodil, da se s takim gnojenjem ne spravlja v zemljo nič novih snovi, ampak le tiste, ki jih je rastlina iz zemlje prejela in da se vsled tega prav nič pomnoži v zemlji gnojilnih snovi. To pa ni res, ampak * zemljo se spravi s takim zelenim gnojenjem v resnici ®nogo novih redilnih snovi. Za zeleno gnojenje se sejejo namreč le „stročnice", kakor n, pr, grašica, bob, volčji ntib itd., od katerih je znano, da sprejemajo iz zraka potrebni duSik. S tem, da jih pozneje, ko se popolnoma razvijejo, podkopljemo, spravljamo v zemljo ves tisti v gnojilili tako dragoceni dušik, ki so ga dobile iz zraka. Ako pognojimo vinograde najprej z umetnimi gnojili, recimo B Tomášovo žlindro ali superfosfatom in kajnitom oziroma s kalijevo soljo, katera gnojila so «tročnatim rast- linam — kakor je grašica — najbolj ugodna, potem spravimo z zelenim gnojenjem vse najvažnejše redilne snovi v zemljo, namreč dušik, iosforovo kislino in kalij ; vrhutega pa zemljo tudi rahljamo s podkopanimi rastlinami in jo bogatimo na črni prsti. Poudarjati je treba pa tudi to, da so stročnate rastline v obČe bolj globoko vkoreninjene in da se marsikatera redilna snov spravi na ta način iz nižjih plasti višje gor h korenini, kjer je najbolj potreba gnojilnih snovi. — Zeleno gnojenje ima po vsem tem mnogo dobrega in je le želeti, da bi se začelo delati tudi pri nas poskušnje s takim gnojenjem. Z umetnim gnojem se že gnoji; treba je le še setve in podkopavanja pripravnih stročnatih rastlin, izmed katerih se utegne najbolj priporočati grašica. Vprašanje je le, kedaj naj se grašica seje in kedaj podkoplje. To vprašanje je bolj kočljivo, kak#»r bi eden ali drugi mislil, kajti zeleno gnojenje ima biti ' izvršeno pred cvetjem trte. Vsako dolgotrajno obsenčenje trte po takih rastlinah bi bilo na kvar trti. Po našem mnenju bi kazalo pri zelenem gnojenju vinograde že jeseni kopati, spomladi pa zgodaj nakoliti in povezati, potem pa obsejati z grasico. S prvo kopjo, ki bi bila v tem slučaju lahko bolj plitva z ozirom na jesensko kop, bi se seme podkopalo, z drugo kopjo bi se pa grašica podkopala. V tem slučaju bi kazalo Že jeseni gnojiti s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo ali pa spomladi s superfosfatom in kalijevo soljo. Za 100 trt bi se vzelo S'^kg kalijeve in 1V2 do 3 kg snperfosfata. —r— O setvi krmske pese. Skoraj povsod pri nas je navada, da krmsko peso na njivo presajamo, namesto da bi jo sejali. Ta navada pa ni popolnoma opravičena, S tem si napravljamo le več dela, ne da bi imeli od tega kaj koristi in boljše vspelie. Kaj nam pomaga izgojevanje sadik in poznejše presajanje, ako je dokazano, da krmska pesa brez presajanja boljše vspeva. Zato pa hočemo nekoliko več povedati o setvi krmske pese. Pesa zahteva dobro pognojeno in skrbno obdelano zemljo. Če hočemo tedaj, da bode dobro vspevala, je treba njivo dobro pognojiti in skrbno pripraviti za setev. Ako nam hlevskega gnoja primanjkuje, pomagamo si lahko z umetnimi gnojili. V ta namen se priporoča vzeti na 1 ha 600—800 kg kajnita, 400—500 kg superfosfata. Ako je rasča slabotna, pomagamo lahko tudi s čilskim solitrom, katerega se priporoča vzeti 300—400kg na lha. Setev sama se lahko vrši na več načinov, in sicer: 1.) v vrste, 2.) v kupčke, in 3.) na široko. Jako priporočljiv je nať;ÍD Betve v vrste s sejalnim strojem. Vrste naj bodo 1 do 1 in pol čevlja ena od druge oddaljene. Ako pa nimamo na razpolago sejalnega stroja, si lahko pomagamo z raz-črtalnikom ali pa s posebnimi grabljami, s katerimi zaznamujemo vrste; pa tudi ob napeti vrvici (špagi) se lahko izkopljejo plitVË brazdice fjarčki), v katere sejetno peao. Ta setev se vrši na rokah ; le paziti je treba, da ne sejeme preveč na gosto. V vrste sejaaa pesa ima tudi to prednost, da jo lahko drugič iu tretjič okopavamo z okopal-nikom, kar je važno zaraditega, ker povsod primanjkuje delavnih moČij. Pn nas se pesa seje v obČe na široko. Ta Dacia setve tudi nt napačen. Vendar ostane pTi tej sttvi mnogokrat pesa rada đrobnejsa, to pa vsled tega, ker je pregosto sejana in pozneje premalo zredČena. Pre-gosto sejana pena ima pa premalo prostora in se ne more debeliti. Ce hoćemo torej za svojo živino pridelati dosti in debele pese, tedaj je treba, da ji dobro pognojimo, skrbno obdelamo ter da jo naravnost sejemo v vrete. Pozneje jo po potrebi zredčimo in pridno okopavamo, da se lahko debeli. Peaa nam bode v tem slučaju hvaležna, in lahko bodemo ob Času njene zoritve ponosni na svoj pridelek. J. Ž. Politični pregled. Vsakemu Avstrijcu je znano, da obhaja letos naš sivolasi presvitli cessr šestdesetletnlco svojega vladanja. Cela država, posebno še Dunaj, se živahno pripravlja, to redko slovesnost kolikor najbolj mogoče proslaviti. Ob tej priliki pride in aicer 10. junija nemški cesar Viljem II. v spremstvu skoraj vseh kraljev in knezov nemške državne zveze častitat našemu vladarju na Dunaj, kar bo jako povečalo sijaj njegove sestdeaetletnice. V avstrijskem državnem zboru, kateri se je sešel 2. aprila, sprejet je bil dne 7. t. m. zakon o kontingentu vojaških novincev. — Ker je vlada prepričana, da bo imela sitnosti s svojim predlogom, naj ji zbornica dovoli zvišati število deželnih brambovcev za 4920 novincev, zato je predložila ob jednem zakon naj se dado družinam tistih vojakov, ki morajo k orožnim vajam, državne podpore in sicer polovico običajnega dnevnega zaslužka, za zamude Časa k vajam in od vaj in v slučaju, ako bi Vojak obolel brez svoje krivde pri vojaških vajah. V to svrho je določenih na leto tri in pol milijona kron. Da vlada doseže zvišanje novincev, hoče dovoliti te podpore in oprostiti vojake zadnjih dveh vojaških vaj. V Lvovu v Galiciji ustrelil je 12. aprila 20 in pol leta star slušatelj drugega letnika ňlozofske fakultete, Miroslav Siczynski, gališkega namestnika grofa Potockega. Napadalcu dovolila se je avdijenca, v kateri je nameraval prositi za službo suplenta. Ob polu 2. uri sprejel ga je namestnik. Pri vstopu v dvorano, potegnil je Siczynski sestcevni revolver, nameril na namestnika, izprožil in za-kltcal : „To za krivico, ki se je storila Rusinom pri zadnjih deželnozhorskih volitvah.'' Oddal je tri strele. Prva kroglja je zadela namestnika v levo oko in prišla pri ušesu vun, druga je zadela roko, tretja pa nogo. Ob 3. uri 15 minut popoldne je namestnik po prejetju sv. zakramentov umrl. Kakor poročajo razni listi se skliče hrvaški sabor, kateri je bil 12. marca na nedoločen čas odgoden, dne 7. majnika vnovič k zasedanju. V Hondžu so se spopadle japonske čete s korejskimi ribiči. 45 ribičev je bilo ustreljenih. V Bosni jeli so se Srbi gibati proti Avstriji ter imajo v Sarajevu, Mostaru in Banjaluki pododbore bosanskega vstaškega odbora, katerega sedež je v Belgradu. Ti pododbori imajo neki velike zaloge orožja. Srbski Častniki so izdelali načrt za vstajo in začeli Že ustanavljati tajne vstaâke oddelke. Vstaski načrt je baje odobren od srbskega generalnega štaba. Krvave volitve je imela zadnje dni Portugalska- Tekla je kri na vseh koncih in krajih države. Ustrelili so mnogo republičanov mej njimi več uglednih lisabonskih oseb. 7. aprila aretovali so v Liaahuni 500 do 600 oseb ter jih zaprli v trdnjavo, kjer se vrši proti njim preiskava. Amerika pomnoži armado ter izda za vojaštvo 20 mi-Ijonov več kakor iani. Za trdnjave pa je določil senat tudi 12 milijonov dolarjev. —»^ancs«— Zgradba nove župne cerkve v Prečni. VI. Nabava peska. — Za cerkveno zgradbo treba bo veliko množine peska. To smo dobro vedeli, zato «luo sc ])omeniU t. možmi in vredili to delo tako, da naj ao nabave peska vdclcžuje vsa župnija, Vshodnji del župnije ga koptio na posestvu Franceta Korbar, posestnika v mali Bućni vasi, tik državne ceste, kjer so ga tudi kopali in streljali leta kolodvorska ))0- slopja v Kudolfovem. — Za aredisèo župnije izbrali smo kalaaski pesćonik na posestvu Matije, sedaj Jožefa Somrak s Kaia, kjer ao žc od davnih Časov v nmajâih množinah kopah in čistili ostor pesek z dolomita, dobro poraben za mnogovrstno stavbeno delo. Zahodni del župnije naj bi pohitel v Sotesko, tarn na preobsežnem knežjem veleposestvn je velikanski hrib kur ves pešfien; pesek se skoraj sam napravlja, osobito v zimskem čaau, pa tudi v jrolotnein, ko mraz, vročina in dež raz^arga peščen kamen, ga drobi, razkraja v prav droben posek. Omenjene posestnike smo lepo poprosili, pa so nam, ker so gre tu za prav poseinjn dobrodelen namen, drago volje dovolili na qjîhovom ozemlju za malo ceno poiskati in naliaviti finega peska za zidavo nove cerkve. Prav zahvalno ml jo omeniti blagohotne naklonjenosti in darežljivosti slavnoga knez Aucrsperg gozdnega urada v Soteski in višjega logarja p, n. preblagorodnega gospoda 1'aul Zbuher ])I. Okrog, oziroma presvetlega kneza satnega, ki nam je omogočila prav cono, pa izvrstno nabavo peska, opeke, losa, tedaj najvaž-noj.sega materijala za novo cerkev v naših razmerah. Najprej srno poizkusili srečo v valiodncm delu tik. državno ceste. V torek po III. adventni nedelji I. 1902 som maSoval pri podružnici sv. Janeza ap. na IJ. Kamcncah. Po sv. opravilu smo Ili z ondotniin ključarjem Janezom Planinšek in katnnolomcem •Tožefom Može na omenjeni kraj, vzeli a soboj kramp, kopačico in drugo orodje, mod potjo so so nam jiridružili Se drugi, iskali smo peska, kopali, vgibali, poprašcvali staro može, kodaj in kjo 80 nekdaj tu kopali posek. Nekaj smo ga povsod, kjer smo p03ku.iali, zasledili. To nas je osrčilo, da smo začeli že precej v adventu kopati. Največ smo naííli trdega peSčcncga kamna, katerega smo s smodnikom streljali, pa prsti smo morali mnogo odkopavati in premetati. Da smo rabili tedaj dinamit, kakor smo ga 1, 1907, bi biU mnogo več pc.ška nastroljali, a smodnik ga ni zadostno zdrobil, tako smo naložili zraven drobnega apno-nega peska velik kup čistega peščenega kamtia. Upali smo, da ga razženo zima ali polctenska vročina in potem ga nmlo potol-čemo, pa razpade v prah. Varali smo se, malo peska smo dobili, a prišel nam jo ta kamen v velik prid. — Stolkli smo ga v gramoz in ga izvrstno porabili za različna betonska dela. Na tem kraju smo kopali pesek od 16./XIL 190ii do 19./I11. 1903. — Delalo so vasi: Hudo, Daljni vrh, KorSt, Gornje in Dolnje Kamence, Potočna vas, Muhaber, Velika in Mala Hučna vas, Ločna in Heršljtn, Vsaka hiša je prišla dvakrat na vrsto; delo je trajalo 65 dni, na dan jo bilo po 6 ali 7 delavcev, malokedaj več. Porabili smo 23 kil smodnika in nakopali ali nastreljill 385 voz peska. Delo se je ob mnogih ovirah bolj počasi odsedalo, prsti namreč smo morah na več krajih skoraj moter debelo odkopati in odstraniti, kamen smo morali streljati, naleteli smo večkrat na pravi trd kamen, zastoiQ smo so trudili in prst odkopavali, presoliti smo so morali drugam in z nova začeti srečo. — Upoštevati moramo kratko zimske dnovo pa mrzlo vrome. — Z uspehom smo bili vscjedno jako zadovoljni, ker se pri trna nikjer no dá pesek hitro nakopati — toliko bolj smo bili zadovoljni, ker je bil pesek brez prati z apnencem pomeňan, tak potrebuje manj apna, pa je iz njega izvrstna malta. Po ceni nam je tudi prišel, jeden voz povprečno računan dobrega pol kubičnega metra niti naa ni veljal jcfino krOTio, jiripeljau na stavbisče. Delo je vodil spreten kamnolomeii iii vesten delavec Može Jožef k Doljnih Kanicnc. S svečanom 1903 smo se jHtprijeli tndi dela na Kalu, Tu smo tudi v za(''«t.kii vffihali in iskali jieska, pa v starih jamah ga ni bilo, slednjič nam gospodar sam odkaže prostor na njivi rekSi; bo pesek, co je še kjo". Pa res je bil. Odmetali i^nio plasti prsti, potem smo pa kar z motiko in kopačico strgali, potem 8 krampom sekali, in s težkim kladvom stresali, ker jo I'll čedalje trji in sleditii; so je tako vtnlil, da ga jo bilo treba streljati. Tiidi na to delo so^se po dvakrat zvrstile vasi: Kal, 1'rečna, Kubor, OcKcInica, UcSča vas, Zalog, Loke, I'odjcora. Delf) je trajaio od začetka svečana 1903 do srede ausca. Bilo jo 35 delavnih (lus. Nasiili smo velikanski kup ob bregu, nekateri ga cenili več sto voz do tisoč, bilo ga jo pa 275 težkih voz. 'Judi ta pesek je bil lepo odbran, malo varežast, pa prav malo, oster dolomitovec, kakor nalašč za trden zid, cerkveno vporaben. — Malo je bil dražji od prejšnjega, pa nas vendar tudi àe ni stal jedno krono voz. Zapadni del župnije Dolnja Straža, največja vas župnije in Sela pa Hruševec so se odločili za Sotesko. Dvakrat je šlo po sedem trdnih delavnih mož iz D, Straže in sicer dne 7./1. in 14./I. 1903 v knežji jieščenik. Pesek se je vslod zime razpustil, razzebel, kopni dnevi in gorki so bili, kar z matikami so ga (Irpnili in z lopatami prožili navzdol, delo je slo urno izpod rok, ni bilo treba prsti odmetavati, tudi ne streljati, niti kopati ga ni hilo treba — oba dneva so ga naprožili ravno sto težkih voz čistega, sivega, drobnega, ostrega peska. — Pohvaliti pa moram farane sploh pri ko]»anji peska. Poprosil sem jih tndi v cerkvi, opomnil, kako so z vnemo in požrtvovalnostjo vozili in gasili ^Jtno, z enako in večjo vnemo naj prijiravljajo sedaj pe.sck. Bilo jc ravno novega leta dan 190a. Voščil sem jim srečno, veselo novo leto! Kar največ trdnega živega verskega iircpričanja, ki naj jih vstrajno voili pri delu za novo cerkev, da bo pa to dolo tim usjiešneje, naj jih o novem letu Gosjiod Bog na pripro.^njo tiaie ljube matcro Marijo, naSih sv. varuhov sv. Elije in sv. Antona, daj jim krepko telesno zdravje, namnoži naj jim tudi svetno premoženje, zvesti angeli varuhi naj jih varujejo, da se kje ne ponesrečijo na delil! V novem lotu delajmo za Boga in za novo ccrkev. Poprosil sem še jiosebcj može gospodarje in moške sploh, líiír je to delo težavno in tudi opasno, naj kar največ mogoče sami prihajajo na delo, ker so bolj sposobni, razumni, previdni, pa tudi kot gos]>odarji pridni. — In ul)ogali so, staro orodje so popravili, mnogi so pa kar kupili novo krampe, kopačice, lopate, «lotike, tudi kodunje, pa večinoma 'točno prihajali na delo, ter delali z novim orodjem za novo cerkev tako pridno in vstrajno Jtakor sami sebi, da se pa niso opoldne zamudili ali domu razšli, smo jim iiali kruha in vina. — V II, polovici su.šca so darovali: liifelj Jožefa 2 K, po obljubi Uršule Grabnar 10 K, Gač-nik Anton 2 K, Schifror Marija 2 K, preč.^gosp. Fr. Kitak '20 K, proč. gosp. (Jr. Josip Marinko drugič 20 K, Zelinci pri biri hrastja 3 K, Terezija Golob 8 K, neimenovani 60 K. Naši vrli kal,anski gospodarji (levet voz hrastovega lesa, naSi dobri sosedje iz Ždinje ^asi 8 voz hrastja, naši požrtvovalni dolnjestraški gospodarji z A^nt, Derčar in Martinom Krese 17 hrastov, naši posamezni gospodarji Janez r^ampa, Jyastrevc Fr., Janez Potočar, Murgelj •^ožef, Kastelic Janez, Setina Janez, Anton Medjed, Zalokar ^Vanc po jeden hrast, Anton Kos, Potočar Janez, Štupar Marija po dva lepa hrasta. — Prav lep hrast je dal Anton Medved iz Mačkovca, ])a Bučar Janez. Hraste so večinoma darovalci sami posekali in pripeljali, ždinske so pa tudi liližrgi Doljnckamen-^ni vozili. — Nam nekaj oddaljeni, pa vsejcdno vrli dragi sosedje Topličani so darovali prav z veselim sriïem 29 lojiih Smrek in .ie nadaljnih tí obljubili. •— Iz Smolenje vasi in Oikave hližnje nam šmiheljsko fare smo dobili tudi 4 voze hra,stja, — "Og povrni na pro.!iiqo sv. Antona z nebeškim blagoslovom mno- gotero! vem soba It. 11, da se ustanovi okrajno društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novo mesto, — Dnevni red: 1. Vsta-novljenje društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Novomesto. 2. Odobrenje pravil. 3, Volite? osnovalnega odhira. 4. Sprejem društvenikov. („Katol. slov. izobraževalno društvo) ustanovilo se je v Cerkljah pri Krškem. Vlada je dotična pravila vie odobrila. (V Kos t&d j eri ci) se je osnovalo „Društvo za otrcšlco varstvo in mladiosko skrb v sodnem okraju Kostanjevica" s se-deiem v Kostaajevici in je vlada dotična pravila vi« cdohrila, (V Hokronogn) se jí^ ustanovilo „Katol. izobraževalno društvo", kojega [irav la je dfželna vlada odobrila. {Sv. misijon) bo na Saboru v času od 26. aprila do 4. maja. (Cepljenje proti rudečici.) Ker je došlo cepivo, se cepljenje itreCrtj prićne. Gospodarji se toraj opozarjajo, da tozadevna zglasila takoj pošljejo po iupanatvili na okrajno glavarstvo. (Pasji kuntumac) in sicer za tri mesece zapovedalo je C. kr. okrajno glavarstvo v Ku lolfovem v vseh krajih občin Dvor, iiuiemberk, Ambrus id Z^gradec. (Pasja steklina.) Ker je lil 11. t. ro. v Veliki Loki tistr(il)en stekel pes nepoznanega gospodarja, je upeljan trimesečni 13. julija 1.1. trajajoči pasji kontutnac v vsej občini Volíka Loka. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu niBrcu 1908 je 265 strank \ložilo 124,065 K 27 h; 247 strank vzdignilo 130.09& K 90 b; (i strankam se je izplačalo hiptiiečnih posojil 35.300 K; 299 menicae je eskomptovalo za 87.431 K 71 h; «latiie vlog 3,2ií3.386 K 66 h; denarni promet 631.609 K 74 b ; '»selt strank bilo jo 1166. (Mestna hranilnica v Novem mestu) razpošilja se-svoje letno poročilo o računskem zaključku za^minolo leto 1907. V tem poročilu se bere, da je mestna hranilnica enako-oieino napredovala s prejšnjimi leti. — Denarnega prometa je imela hranilnica nad pet in tiičetrt miljone kron — Mej letom j^ bilo vloženo 1 miljon 384 tisoč 633 kron, ia vzdignjenih I miljo» 234 tisiič 800 kron, torej se je več v hranitev naložilo 49 tisoč 833 kron. Obresti, katerih vložniki niso dvignili, in so se kapitalu pripisile, je bilo 113 tisoč 963 kron. Vseh vlog je "ilo tedaj konec leta 3 miljone 16(1 tisoč 981 kron. Priraslo je lst9 novih vlagateljev oziroma knjižic, katerih je sedaj B tisoč 6lfi. Povprečno je na enih knjižicah 974 kron 15 h. — Na zemljišča Jfi izposojenega denarja 2 miljoua 263 tisoč 2 krone. — Vseh dolžnikov je bilo 1 tisoč 617 ter pride povprek na enega dolžnika i liiuč 861 kron. — Na menice pa je bilo izposojenih nad pol •niljona knm. — V vrednostnih papirjih je imela mestna hra-■Ailaica n»d 323 tisoč kron. Ůistega dobička je imela hranilnica pri upravi 19 liíjoč 610 kron, pri rezervi pa 4 tisoč 236 kron. Splošna rezerva znaša 17B tis tč 688 kron, posebna rezerva pa 1610 kron Nidalje pove poročilo o denarni draginji na svetovnem trgu, o velikem pomanjkiniu denarjev posebno v drugi polovici laiHkega leta, in opravičuje tako zvišinje obresti tako dolžnikiim kakor vlagateljem. Poročilo izkazuje silno podrobno in točno vse denarno gibanje mestne hranilnice, kakor je pri vsih večjih denarnih zsvodih običajno, in ima tudi pridejan izkaz vseh knjiïic, iz katerih se vsak vlagatelj laliko aam piepriča o sfojem imetju. Številka hranilne knjižice kaže imetje dne 31 decembra z obrestmi vred, Konečno v tem poročilu mestna hranilnica tuli hvalo izrekuje za naklonjenost in zaupanje. Ako si vredništvo dovoljuje, dostaviti, da tak zavod s toliko do pičice natančnim računom res vso zaupanje za-sluii, misli, da je le svojo ča-tnikarko dolžnost storilo. (VIIL občni zbor) obrtne zadruge vršivši se dne 6. aprila 1908 ob 2. uri popoldan v prostorih g. Kopača. G. načelnik Vinko Umek pozdravi nayzoče gg. člane predstavi c. kr. 'ladnega komisarja g. Boratner-ja, ter preide na dnevni rei zadruga uaj se razdruži ali naj še obstoji. Začetkom volitve se je že povdarjalo, da bode večina za razdružitev. Krivo lemu je, ker je bila zadruga nepravilno skupaj sestavljena ue samo iz rokodelcev temveč tudi iz svobodnih obrtov, kakor na primer: mlinarjev, Žagarjev, izvoščkov, postreščkov, opekarjev itd., kateri les nimajo interesov biti zadružni člani in so se vedno upirali upla-čevaii)u. Se veliko tacib je, ki še do danes niso pristojbine upla-^^li in isti so najhujši sovražniki zadruge. Zatoraj bilo je od navzočih 106 članuv oddanih 100 glasovnic in sicer; 86 za raz-druži^v ill li j5a obstanek vkljub temu, da je g. Sim. pl. Sla-dovič pred volitvijo utemeljeval, da je za rokodelce zadruga potrebna, da se potrjujejo učna spričevala učencem in da se iz-držuje red obrtnega stanu iz pristavkom, da ako se tudi sklep Za razdružitev stori, je vprašanje, ako bode potrdila vis. c. kr. deželna vlada in ukrenila, kaj naj se iz zadružno imovino vkrene. NaČelništvo. ^ (Občni zbor) okrajne bolnišne blagajne v Rudolfovem VrsivSi se v nedeljo dne 12. aprila 1908 ob 11. uri dopoldan v Svojih prostorih. G, načelnik S, pl. SladoviČ otvori občni zbor, pozdravi navzoče gg. delegate ter preide na dnevni red. Poroča obširno poslovanje za upravno leto 1907. Začetkom leta je bilo 1144 članov, med letom jih je pristopilo 7513, izstopilo 7496, bilo toraj skupno prijavljenih 8667 članov, toraj več za 3880, kot v letu 1906, Novomeški tkraj štel je delodajalcev 364, Tiebanjski 76, ^^užemberski 61, skupno 491. V Trebanjskem okraja se je pomnožilo število članov s t«m, ker je moralo imeli podjetje pri zgradbi železnice Trelnje-St, Jatiž, vse delaice po celi progi, segajoče v Mokronoški okraj, takaj prijavljene. Povprečno je bilo zglašenih ^287 delavcev. — Šterilo btlnikov znašalo je 1446, uštevši iste, ki med letom večkrat obole, jih je skupno 1720 Članov obolelo. Od teh je bilo 621 ambulantnih, ki so prejemali le zdravniško pomoč in zdravila, ostalih 826 bolnikov oskrbovani s« bili skozi 13 642 dni, ter prejeli podpore v denarju 11.150 K 48 v brez oskrbovalnih stroi^kov bolnišnic. Podpornih dni pride na vsacega bolnika povprečno 17 dni. Raznim bolnicam na oskrbovalnih stroških se je izdalo 4135 K 32 v, za transporte 765 K 60 v, skupaj 4900 K 82 v. Za 19 umrlih članov izplačalo se je pogrebščine pr. 816 K. — Skupnih dohodkov je bilo 35 169 K 06 v, stroškov 30.136 K 52 v, promet 66.296 K 58 v, proti leta 1906 40.877 E 14 v se je pomnožil za 24.418 K 44 v. Glede izterjanja zaostalih doneskov primorana je bila blagajna vložiti 51 vlog pri upravni oblasti v prisilno izterjanje. Mej temi se je 41 uspešno dognalo, 10 neuspešno. Kot neizterljivi doneski so se odpisali v zneska 102 K 18 v. Rezervni zaklad izkaže svoto 36.131 K 87 v proti lanskemu 28 370 K 47 v, kateri je vložen v mfstni hranilnici v Rudolfovem, za promet deloma v poštni hranilnici in blagajni. Za zviiek prirastka je, pripomoglo večje število članov pri zgradbi železnice Trebnje-St. Janž, vrhutega pa strog« boloiška kontrola. (Ob-širneji podatki so razvidni med inserati.) Delodajalcev se je maralo ovaditi pri politični oblasti v 71 slučajih, kateri so opustili zglaaitev delavcev blagajnim člaoom, ter s tem prišli v globe s zneskom 311 K. Zdravniške pomoči so se člani posluževali v Toplicah pri dr. Ivan Hubadn, v okraju Trebnjem pri dr. Olmar Veselko-tu di 19 marca, potem pa pri dr. Mani Dereani, v okraju Žužemberk pri dr. Konstantin Konvalinka, v tovarni Rogu deloma pri dr. Erich Schreier; železniške delavce spadajoče pod okraj Mokronog zdravil je dr. Hočevar v Mokrono£;u. V Novomeškem okraju sta zdravila zdravnika gg. đr. Peter Defran ceechy m dr. Ivan Vavpotič. Dne 1. oktobra 1907 sklenila je okrajna bolniška blagajna pogodbo z dr. Josipom Strasek in je sedaj nastavljen za Novomeški okraj, kateri edini ima pravico ude okrajne bolniške blagajne na račun iste zdravit, S tem korakom se je izpolnila večkratna želja izražena pri občn.h zborih, s tem je na čelništvo izpolnilo davno željo udov bolniške blagajne. Dolžnost nas veže, da od tega mesta predlagamo, da se izreče zahvala g. dr. Defranceachy-u in g. dr. Vaupotič-u, katera sta tekom več let zdravila nde okrajne bolniške blagajne, za njihov trud. Zavezniih zborovanj okrajnih bolnišnih blagajnic v Trstu udeležila se je bolniška blagajna po svojem delegatu, ter za-stfipala vsestransko svoje koristi. Tekom leta vršil se je jeden redni občni zbur in več radnih sej. Razsojevalni odsek je raz-aojeval v 13 slučajih, ter po doprinesenih poizvedbah in dokazih, té s preadarkom razsojeval Razven 6 zavrnjenih pritožb, je sedmim popolnoma ngodil, ena je pa (stala nerešena. Potem poroča član nadzorovaluega odseka o pregledovanju knjig in računov ter izjavi, da se je vse v najlepšem redu našlo, se vzame soglasno na znanje. Iz tega je razvidno, da se je promet izdatno pomnožil. K točki dragi poroča blagajnik o denarnem prometu. Na to se preide k volitvi načelništva. Od delodajalcev so izvoljeni gg. S, pl. 81adovÍč, Josip Bergman in Anton Gačnik. Od delojemalcev gg. Krajger'Ivan, Petrič Maks, MirtiČ Anton, Wernig Oiril, Bernhard Franc in Kolb Josip. V nadzorovalni odsek od delodajalcev gg Umek Vinko in Ogoreutz Josip; od delojemalcev gg. Magister Franjo, Medvešček Lndvig, Koračin Josip in Košir Franc. V razsodišče od delodajalcev gg. Stefanovič Dimitrija in Sedlar Anton; od delojemalcev gg. Karlin Franc, Košir Alojz in Vrisk Ivan. Ker ni bilo druzib predlogov se dosedanji načelnik g. 3. pl. SladoviČ zahvaljuje vsem gg. članom odsekov, ki so ga podpirali v raznih zadevah s prošnjo, da ga obranijo v dobrem spominu, ker namerava tekom leta odpotovati. Nato s« g. Vinko Umek zahvaljuje g. S. pl. Sladovičn za njegovo 16 letno delovanje kot načelnik blagajne, katero je vsestransko uspešno vodil, ter izraža željo, da bi še v času do odpotovanja stal na svojem mestu ter jo podpiral kot dosedaj. Predlaga imenom blagajnih Članov, da se tnu izreka najtoplejša zahvala in da ab-solatorij. Se soglasno sprejme ter ae tbi navzoči temu predlogu pridružijo. Na to se občni zbor zakljuii. (Parna op(>karna v Žabji vasi) last domaČino?-Slovence? prićne s 15. majem s prodajo opeke in gicer stresne navadne, zarfzane m prešane kakor tudi stavbine v poljubni množini. Po izpovedi izvedencev dela se, ker ima opekarna izvrsten materijal na razpolago, izvanredno dobra opeka. Mbdemu podjetju želimo obilno vspeha, je priporoiamo najtopleje ter opuzar-jamo s tem na naznEinilo v današnjem listu. (Deželno pomožno drnltvo za bolne na pljučih na Kranjskem) razpošilja poročilo o svojem dosedanjem štiriletnem delovanju in vabi obenem k letošnjemu rednemu občnemu ztioru v torek dne 21. t, m. ob 6. uri zvečer v dvorani občinskega sveta v Ljubljani. Vsebina v obeh deželnih jezikih izdanega poročila je sledeča: 1) Pornčilo štiriletnega delovanja drnštva. 2.) Zdravniško poročilo o delovanju uskrbovalnice za jetičnike v Ljubljani (s tremi prilogami) 3.] Bičnnski zaključek. 4.) Seznam drnštveaikov. Kot dodatek: Pravila dež. pomožnega društva. — Deželno pomožno dmštvo obrača se ob tej priliki na vse one, ki 80 si v svesti velike sccialne naloge boja proti jetiki, tako tudi na občinske zastope in denarne zavode dežele s prošnjo, da mn pristopijo kot podporniki, oziroma drnštveniki »li pa naklonijo podporo in se v ta namen poslužijo priložene položnice. Sredstva, ki jih izdamo za boj proti jetiki, ne služijo le v koiist jetičnikcm, temveč v zaščito vsega prebivalstva in pripomagajo resiti eno najvažnejših aucialnih in narodno-gospod rskih vprašanj sedanjosti. (Lepe Velikonočne) in pomlandanske Ciril-Metodove razglednice Yam sedaj za velikonočne praznike toplo priporočata tukajšnji podružnici. Dobijo se v prodajalnah J. Krajec ua^l,, Urb. Horvat in Josip Kos, če treba, jih je dobiti tudi pri obeh podružnicah. Nešteto razglednic se bo sedaj v praznikih razposlalo, vse naj bodo le Ciril-Metodove, Ne polnite žepov tnjcem, ampak vsi aezite le po narodnih domačih, vsi pcdpirajte le domače ljudi, ne tujcev. Odbor-a podinžnic, (Močan potresni sunek) Čutili so 8. t. m. po eni nri zjutraj v Visnjigori in Litiji. Prestrašeno prebivalstvo je vstalo ter nažgalo lučt. (Gorelo) je v soboto popoludne v Vinivasi žapnija Podgrad. Pogorelo je: Janezu Kovačič št. 2 shramba za žito, hiša in Mev; Francetu Gazvoda Št. 34 hiša, hlev in pod-, Jož, ČeliČ št. 21 hiša in hlev. Zižgali so najbrže otroci, ker je ogenj nastal v hlevu Jožefa Janko vič št. 20, kateremu je zgorela tudi krava. Da se ogenj ni širil dalje, je pripomoglo mirno vreme, najbolj pa to, da ste sosedni hisi kriti z opeko. Prav dobro je služila tudi mala ročna br zj^alna, s katero se je zabranilo, da se ni vnela velika skladovnica drv, ker, ko bi se bila ta vžgala, bi bil ogenj šel naprej in bi bila v nevarnosti cela vas. Pogorelci so zavarovani za nizke svote, škoda pa je velika, zato se priporočajo namiljenim srcem. (Mrtvega) so našli 48 let starega, cženjenega kočaija Franceta Hočevarja iz Breškevasi v hlevn posestnika Ivana Eeceljna v St. Jernejn. Moža, ki je že več časa bolehal, zadela je najbrže kap. (Poizkušen samomor.) Dne 9. t. m. vrgel se je v bližini postaje na Grosupljem neznan mož na železniční tir pred prihajajoči osebni vlak. Strojevodja ustavil je vlak še pravočasno, Dakar so samomorilca morali s silo spraviti s tira, (Razpis.) Do najpozneje 1. julija 1908 odda se vožnja poštnih zavitkov, ki se vzdržuie petkrat na dan med c. kr. poštnim uradom in kolodvorom v Rudolfovem, proti letnemu pavšalu 2400 K. Vozi se izključno le z eraričnimi vozi za zavitke. O vzdrževanju omenjene vožnje se sklene pogodba. Podjetnik mora položiti prej kavcijo 600 K. Kolekoyane prošnje sprejema c. kr. poštno in telegrafično ravnateljstvo v Trstu do najpozneje 30. aprila t. 1. (Obrtniki, ki imajo stare stroje in orodje) prosi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da ji blagovolijo naznaniti Če bi hotťli za tehniški muzej za industrijo in obrt, ki se namerava povodom praznovanja 60 letnega vladanja Nj, veličanstva cesarju na Dunaju ustanoviti in ki naj na vzgledih kaže napredek avstrijske tehnike, stare ne veČ rabljene stroje in staro orodje shraniti in svoj čas, ko se nameravani muzej ustanovi, brezplačno odstopiti omenjenemu muzeju. Zbornica prosi, da se ji za sedaj za navedeno svrho sposobni materijal, ki bi se dal na razpolago, le naznani, da bo svoj Čas poslala seznam naznanjenih ji predmetov predstojništvu muzeja, ki bo izbralo porabne predmete. (Nase vžigalicel) Naša ljudski organizacija ima s7oje vžigalice. Založila jih je „Slovenska krščansko-socialna zveza", ki bo čisti dobiček dala obmejnim Slovencem. PoFebno važno je pri teh vžigalicah, da ves čisti dobiček gre za naš sknpni namen, ne pa v žep kakega založnika. Vsakogar izmed nas je zato Častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah Ob enem naj bodo te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših somišljenikov! 3pisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeoi sodniji t izbi át 6 med opravilnimi nrami, Pravice, katere bi ne pripaícale dražbe, je oglasiti pri sodn^i najpozneje T draibenem obrokn pred isćetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnifi dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbe-nega postopanja, tedaj samo z na\)itkom pri sodniji, kadar niti tie stanujejo v okoliša spodaj oznamenjene sodnije niti ne imennjejo tej v sodnem kraja etanu jo iega pooblaičeoca za vroúbe. C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 10. febrnarja 1908. (76) Dražbeni oklic. E 10/8 18 zïïsi Mm žpflie íd troiioï PP jj Po zabtevanjn hranilnice in posojilnice za Kandljo In okolico, reg, zadruge z neomejeno zavezo, zastopane po dr. Vladimiru Žitku, bu dne 21. malega travna 1908 dopoldne ob 10, uri pri spodaj oznamenjeni eodoiji v izbi St 6 dražba lemljiiS vi. ât. 171, 392, 419 in 449 kat. obline Pod^ubeo, obstojoiib iz biše it. 7 v Malem Podljubnu, zraven spadajoûim koioicem in pddom ter svinjakom, vrta, travnikov, njiv in gozda s pritiklino vred, ki sestoji iz enega para vožne živine 8 potrebno opravo, ene krav«, ene telice, enega voia, 3 svinj, ene brane, 3 koz, ene Sajt.erge, enega plnga, 2 gnojnih vil, 2 senenih vil, 4 mutik, 1 sekire, 1 Žage, 2 vrvi in drtigeita hÍKoega orodja. Nepremičninam in priliklinam, katere je prodati na dražbi, je določena vrednost in sicer: a) zemljiške vi. it 171 kat. obS. Podljnben 80 K; b) vi. it. 293 iste kat. občine 2ir>0 K; c) vi, it. 419 SOO E; d) vi it. 449 400 K; e) pritiklinam na 383 K SO b. Najmanjni ponndek maia ad a^: 63 K; ad b) in e): IG28 E, ad c): 133 E, ad d: 36T K; pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zem^iiko.kiýižni izpisek, bipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, Mni t veni zapisnik itd. ) smejo tisti, ki želé knpiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi it 6 med opravilnimi urami. Pravice, kate^re bi ne pripojfale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroka pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati gledé nepremičnine same. O nada^nib dogodkih dražbenega postopanja se obvestgo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v tekn dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanoj^o v okolišu spodaj oznamenjene sndnije niti ne imenujejo tej t sodnem okraju >tani\jo^ga pooblaiěenua za vročbe. C. kr, okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 29. februarja 190g. (76) [□iHmaSHSHSHSBSHBHBHSlïlHSaSasaSgSlggSESggg! (□) PRÛBAJ YOEOV. Usojamo ai slav. občinstvo in naitm cenjenim (d;enialceni, ki so nas ob skovali na Sv. Jakot>a trgu v Ljubljani, javiti, da izdelujf'mo različne vozove, največ koleaelne in iHlike vozove, jako j^rasno in trpeii,no, ter jih sedaj prodajamo V Ljubljani, na Poljanski cesti Št. 73 nasproti j^iunskemu semnju vsak konjski (^emenj. Kedor lioće imeti torej zaneaijivo in tn einn blago, naj s» obrne na Ivan Zajca, kolar Vir p, Domžale pri Ljubljani, ali pa na Janez Avmana kovač, ravnotam ali pa na Franca Ptrnata, knlnrja v Sred. Jaršah 23, pošta in iicjezni^ka postaja Doiniale. c50-3-a [□ËËrâSËSHSËSâgHHESHSBi {ISHSBHBSÊiHSBSâSHSâËË [Ô} Zemljišče za stavbo ali pa tudi že popolno posestvo s liišo, pripravno za trgovino, se želi kupiti na prostom tik bodoče nove železnice Novomesto-BeJokrajina. — Pismene ponudbe s priloženi znamko 10 vinarjev na npravnistvo „Dol. Novic". i83-6-i) Lepa pisalna miza popolnoma nova, je ceno na prodaj. Ista ima ob vsaki strani po tri predale in eden nastavek z dvema predalčkoma. — Natančneje pové upravniStvi> „Dol, Novic". iSi-a-i) šiualne stroje proti ugodnim plačilnim priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega oblačilnega blaga po najnižjih cenah, kakor tudi , ■:■ ■■.. : najboljše vrste, vsakovrstnih sistemov po zmernih cenah pogojem in garanciji. V ituiiijsih in večjih nnio/inah 8e dobiva na graščini Struga, pošta Št. Peter na Dolenjskem. Cena po dogovoru. (67-3-2) Posestvo na prodaj z Tsem gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in liosto, vse skupaj i» v lepi ravnini, se proda iz proste roke na Dobravi H 22, poita Škoctjan, Dolenjsko. — Cena se izve ravno tam, in proda se tndi već stolov dobre mrve, (72J-2) Dobro izurjen Žagar teli slnibo dobiti. Naslov pove apravnistvo „Dol. Novic* proti znamki 10 vinarjev. (76) Farna opehorna ^ iPV v žabji vasi pri Novem mestu ima v zalogi od 15. majnika 1908 naprej v pogubni množini na- vadni, zarezani in prešani, kakor tudi izvrstno a^ft'o^lbeao op^^o. Naročila sprejema: Josip Ogoreutz, Nooo mesto. okrajne boIniSne blagajne v Rudolfovem za čas od 1. prosinca do 31. decembra 1907. Dohodki Vpkčani K b ItlUD Ittt il It ti »i Skopaj E b Izdatki Izplaù&ni "k i h tllMB ittl 1« ir iiplii»! K 1. h Sknpaj E 1 b 10687 56 462 »0 1)150 48 GOBI 36 iboo 25 7881 60 2177 23 2054 16 4231 38 8367 fS2 1543 20 49(10 82 768 — 48 _ 8 IG _ 70 80 — — 70 80 ÏH&2 66 1B3 63 2986 18 — _ — — loa 18 103& 40 — — 1035 40 — — — — 86131 87 1s1 40 52 51 183 91 27172 03 6094 54 69500 62 Tekofii prispeTki ěIbiiov..... Tekoíi prispevki deladajaketr . . Drugi ilubodki; a) pristopnine........ b> globe......... c) razni doLodki...... Obresti.......... Kescrvni Eaklad koncem prejá. )eu Imovina pri tajib bulo. blagajnah . li)8lô 9907 87 311 873 UlO (ms 3329 331 20 183 26474 12737 87 811 1204 1131 28370 18» Skupaj . . 32106 40 9023 76 69500 62 Bolniáíine to porodniSčina..... Zdravniki in bulnlika kontrola , . . Zdravila in idrariliki pripomaiki . , Oskrbni gtroSki bolnicam io preruii . PogrebSiine.......... D.}neeek k Eav«EÍ (»kr. boln. blagajn , Upravni stroški........ Drugi I a) odpiBUit prispevki . . . izdatki f b; razni itdatki..... Sedanji rezer. laklad (koncem rač. leta) Na raiun tujih boln. blagajn . . . . Sknp&j . . . laleaes ixxxotja ss 31. deoosftbrosa X307. Aktiva K h 1 Pasiva E b ) 2 3 4 tekofimi obrestmi / b) v meatui hranilnici v Hodolfovem Zastanek blagejoih prispevkov po odpisanih, neiKtirljivili) 1488 B3H5 ď9285 86S9 677 87 02 67 13 70 1 G 7 _„ h) zdravnikov........ "C." SilS : : : : : : : ; : : e) razne .......... Sedanji rezervni zaklad............ Na rafun tujih okr. boln. blagajn........ 510 1800 2054 1643 133 36131 52 90 25 16 20 63 87 61 Sknpaj . . . 42Ï96 ; Sknpaj . . . 4222C 1*1 Sprejeto pri občnem zboru delegatov dne 12. aprila 1908. Za npravai odbor; načelnik: Simon pl. Sladović 1. r. Pregledal in v redo naSel za nadziralni odbor prvotne«tnik : Konrad Stllert t. r. Blagovolite Hf! Podpigaoi Bê Blavnemn obćinKtvto, pre^asL dnhovSiini in slav. ioUkim vodstvom najvljndaeje priporoma za prijatna naročila za itsvbeue in po-hiitveoe mizainke izdelke, tolske klopi In table najpopolnejie In nedosegljiv* lastnega izuma. Za najfinejšo itvr£itev zamorem jamčiti, ker itnum na razpolago najmodernejše vrejeno delavnica, opremijeno z raKnovrstnimi stroji, Za siiSei^e le^a imam umetno „sulllnlco" z toploto do 70" Reamnrjevib, t kateri se les do skrbnosti posuâi, Vaa dela bo solidno in po skrajno nitkib cenah ievrSeiia. . (277-0-7) Z odličnim gpaltOTUqem Navo mesto-poleg Ženske bolnice. Matko MaloviĆ, mizar, Dčěňčá if i^ejmeta m đ^a «ěemea ki imata veselje do sedlarske obrti, pri Antonu ValentinČiČ, eedlaraki mojster v Novem mestu. — KavDotam je lepa koéija na prodaj ZB enfiga ali dva konja vprežena. (61-3-2) Gostilna v Eandiji št. 26 pri Novem mestu se da v najem Pogoji se izvedo ustmeno ravno tam. s prvim majem. (G5-0-2) sprejme takoj Ig. Zalokar, stavbeni, galanterijski in ornamentni klepar, uvoditelj vodovoda, strelovoda itd. v Brežicah ob Savi. (73-S-2) Velihonočno naznanilo. F. n. ^DSpodom ui'adnikom, duhovnikom, mesianom in slavnemu občinstvu sploh vliudno naznunjam, da sem otvoril v Kandiji pri Novem mestu v liiši g. Srebotnjaka novo opremljeno IV krojaško obrt ^VH kjer bodem izdeloval vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroji solidno, lifno in po ceni ter se priporočam v mnogobrojna naročila. Z od I i (nim spe k lov an j em Ivan Pleterski, krojač. Ravno tam sprejema v pranje in v svetlo likanje vsakovrstno perilo ter se priporočuje v cenjena naročila (68-3-2) Terezija Pleterski. Priporočam svojo veliko zalogo Čes 4000 bi kupljenega vina =: ■v samo lastni pridelek vinogradniške društvene kleti Buje-Istra. Vino je belo, beli mnùkatelec, rdede (ala cviček) in črno, Tse garantirano pristno po jako ugodnib (^enah, tako da je izključena vsaka konkurenca. (30-6-3) Jos. Jakaz — Rudolfovo. fl r ) P J n ( (57-8-B) I Kadi oddaje trgovine bodem prodajal = do Velike noči vse otilacilno (manufakturno) blago po tvorničkih cenah. — Ravno tako bodem železnino. poljski mavec, portland- in roman cement razna semena, Špecerljo in vse drugo blago po možno znižanih cenah prodajal. Kupoval bodem še nadalje vse deielne pridelke, posebno jajca in maslo, ter po najvišjih cenah plačeval. Jakob Petrovčič. „pri Škofu" — Trebnje, poleg cerkve. 4 (810«) ^rovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistiinic in od-biralniicov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, icoruznifi robicarjev, drobiinih mlinov, parilnih kotiov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in iokomobii, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroĆev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec. w Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJub^ani: J, Z^Om&tič, Dunajska cesta itav. 31. Ženslie lase tmeâaiie iu recane kupn-jem po najvišji ceni, Iideltijeiii vsa vlainljaroka dela. V znlo^ imam fitia tobletna mila, prave francoske parfame itd. BAÏ-RUM tAofina proti iipa-dugu la« in prhnt, o