Zli JlKflM. JtLKtL iti za enkrat rte Pri vetjih 12 ue u mkiat ali večkrat po L>f«a>iu*tvu na i se pilili* h, , .—. k> j c auanwrctiaUvne atvan. M vit.. M po dogovoru. itd. ac ac ozira. za Avsax>-Ogrsko: celo k to poi leta četrt leta na mesec K 25 — . 13 m 650 . 230 velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 2B"— za Ameriko in vse druge delete: celo leto.......K 30* — Vprašanem glede totseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aii znamka. t. 5, (spodaj, dvorišče levo), lelsfaa *fc M Dalmatinske Iskre. V Dalmaciji mi nje jo duhovniško »tranko. Porodila ar ni t Da Ima« i ji mi m L marveč je bila ust varjena, iz jc klerikalizma. Tudi v Dalmaciji utemeljujejo potrebo take duhovniške m ranke z merskimi raz los: i TiMe litanije, ki amo jih stoinstokrat slišali na Slo-venakem, je slišati sedaj tuoi t I*al-i.iaciji. Kakor pri na*, pravijo tudi tam« da ar mora vse javno delo post a - ..i j* ustanovitev uunov niste stranke z 7 razi t i m konfesijonalnim značajem, torej prave klerikaine stranke, v interesu vere in cerkve itd-, itd. Y#e. sabor pri nas! O tem gibanju je priobčil ski »Narodni ki js toliko bolj zanimiv, ker je Bian-*;m duhovnik in je osivel v bojn za narodne in cerkvene interese. »Narodni Last« članku sklicuje na mana, enega najndlicnejših keteliča nov badenskih: ud*4i d asi. kdor govori, da je kdo i iasenu vere dalzaa pripadati tej ali •»ni stranki. Vera se tiče vprašanja lašeara razmerja napram Botru in na-*im moralnim dolžnost i m fca more amo pridobiti, ako jo o*tro loči asa •d politike. Tudi jaz želim, da osta- — ve« nas narod trdo pri svoji veri • h zato ara ne smemo politično veza-"- Vsak mora biti svoboden, da vrši * >jo politično delavnost, kakor mis-. da je bolje.« Z ozirom na to. gotovo zelo znano izjavo, nadaljuje Narodni «• *a« <* i m se vera poniža do sredstva *r ranka rstva. potem izarubi pred - mi mas sveto** in dela w- z njo. ka-^or s kako — stranko. A to je največ-a nevarnost za vero. ker se tem no-f'tn pride najprej do rzaruhe »postori nja pred duhovščino, t'lovek ne vi- v mašniku več duhovnega pastirja, nanjo strankarskega nasprotnika. In vsled tega se Hrži daleč od cerkve :□ se adaja verskemu indiferentiz-na. To so neizogibni nasledki, će *e vera zapiše na zastav«, političnih strsamk. Prevara je torej, ac misli t organiziranjem klerikalno stranke — LISTEK. v sonio. Piše dr. Ivan Lah (Konac t Petruška se jezi na na*, da čitali židovske f ■oopiaf in da ne pozna-. Rusija, t'udno je res, da oni. ki * — bivajo za granico, bolj sovražijo Rusijo in vidijo v nji več slabega, -aro oni, k: prebivajo v nji. Priznati • ram. da sem šel v Ranijo z mnav * mi predsodki, sedaj ko sem odhajal * nje. se je pokazalo marsikaj kot razno strašilo. Seveda kake posebne ' j« bežni tudi Pet ruška s svojimi dokazi ni mogel zanetiti v mojem srcu. Poleti naju je sedel Lit vin. ki se je ožil iz Petrotrrada. Lit vini so svoj narod, ki av>vore svoj jezik. Ruska tada jim ne da nikakih šol in ni kakih narodnih pravic; |»o cerkvah se j •-••ti j »t1 ■ - Poljaki /;ir*d» */ika Taki narodni hoji !«e začenjajo v Rusiji ob čaeu, ko so ruski naeijo- tii-ti proglasili čudno gealo: Rušilo Runom. No. taka vprašanja se n*» razrešijo na krovu »Kraleve Olge«. Pozno popoldne urno ne vozili mi-m*> Kačjega otoka. Tam se zliva Donava v Črno morje. Gledal sem v rasi zapad solnca pri tržaškem Mi rama- namreč stranke na katsJaatJaaaiBssn programu — ščititi int» r»-^e vere. S tem se te interese le spravlja v ne vam«»4. Pri naa niso mik«* nacijo u al ni interesi, ki as vojskujejo proti takemu pokretu, amarvee \ pr\ i i n»ti tudi interesi vere. Mi. ki pobija asa duhovski, k t politični pokret, -iuo ajakaaka) arrerjeui. da sm«* Isdjši kato ličani. Banja oni. ki hočejo sejmi burjo, iz katere bodo nekega dne želi točo. Naum zveni v ušesih kak. t prava biajtfemija, ko čutasns*, kaato Ihtn tako shm- rv r »i snu* i Taru... na d\a *al*»ra: Kristus — pravi --in Antikristov. Oni so seveda \ KriMo\em druga božja za p« »ved arla^i: ne imenuj po nemarnem božjeara imena» a mi v — Anrikris*ayvuuB. Koliko mile je in bolj kr^anahs) ar ar lase mironosec besede, katere je lajnj arlasoviti kremon^ki škof Bono-n»elli na*io\i| na duh<»v«a'-iri«i - >je škofije: rVniimo zmerni in ne pri-SU i ■jami tak » na lahk*» rok«» med <■> vražaike cerkve onih, ki to še ašns, ali so to samo po našem nazoru H«»-tett zadušiti protivnike pod težino in herezije, aplicirajo** nan cerkve, nmevane po naš p m žali in »»ddaljuje mnoam od Kaj bi rekel ta vzvišeni prelat, j če bi slučajno izvedel, kaj pi-*e «j»1it-sU duhovniški li-t. ki sroni v tabor \nfikristov celo duhovnike, ako ni-so t enem političnem taboru z Obnoviti celo ljudsko Hružbo v ~ru. to je najvažnejša nalog-a ka-sntiškeaTa pokreta kliče »Dam«. -le. ali sv. oče paziež Pij X. je rekel: Za obnovitev w sra \ Kri-tusu ni potreb* po*redo%anja politike. Tra biti jz«-.p «iar sko ojačenje celokupnen naroda. Z - irsku r».jac»njem -.ia^i na- še kultura, ves naš razvoj. 1"-pesna trgovina pripomore k takemu ojačenju. C) teoriji v tem po-irJedu bi bilo na tem mestu odveč jro-voriti. Praktičen dokaz za vele.ažen jrospodarski pomen trgovine pa nam tudi zarod« ^ ina ostalih narodov. Slovenci smo bili trsrovci od nekdaj -eni v malem pomenu besede H kupčevanju je navajala bližina morja in pa položaj naših krajev kot pro-hodneara ozemlja. Deloma neti os t a jari je kapitala, pomanjkanje prometnih sredstev in — kar |>osebnn poudarjam pomanjkanje strokovne :^obrazl>e. nam je branilo kljub vsej dobri \ olji m bistremu duhu povz-jieti >e že v zarodnji |»reteklosti do »:::i- « —a n -.j i t v o aa (Milju tr-trovin*'. Nekaj zarodovinskcira naj nave- m pri tej priliki. Tlo ča-»,q. k«- je seznhfln /elcz -t i Thiiiaj Tr-t. je cvetela \ -loven -t- i-oHr.-ijmali previi/n.i "l»rt kakor malokje. S to obrtjo v zvezi je nspe *ala tudi trar<>vina; veh ko den irja prišlo tisti čas a s?w»dicij>kim obrtom v deželo. Naša trjrovma se je jela razvi /atj \ pravem tiru šele a- zadnjih oewet|ctjilr B'li smo preje tesno od \ i>ni od Nemcev in Italijanov, k; so ■ za nas v trirovini posredovali. Malo trfrovino smo imeli le deloma v -v«.. jih rokah. Danes imamo Slovenci malo trgovino v našem ozemlju do malega v svojih rokah. In to dejstvo smatram za vele važno! Sijajen napredek v tem pogledu kažejo obmejni kraji proti laškemu ozemlju; v drugih obmejnih krajih bi bilo pač z.eleti Isiljših razmer zlasti v trgih in m*^-stih, a upanje je. da se z nadaljnim - . • - "sv središči: tu- obmejni kraji pridobe popolnoma v domače roke. Na to treba uravna ti našo gospodarsko politiko, na to morajo delovati v>i naši politični rak t" rji. obrambna društva itd. Veletrgovina prihaja polagoma \ na^e roke. (»osebno ona. ki se piblje v mejah slovenskih dežela. Dočim smo bili v tem poariedn pred leti nakazani le na Nemce in Italijane, je danes veletrgovina, ki se giblje v mejah slovenskih dežela, v strokah največje važnosti že prišla v naše roke. Tako imamo danes v tem smislu veletrgovino špecerijskega, deloma ko-k»nijalnega blaara. Trgovino z manufakturo, ki se giblje daleko preko slovenskih mej po celem jugu. imamo že delj časa. So v Ljubljani manufakturne trgovine, ki zalagajo cel naš .mg in kakršnih v tein obsegni sploh daleč naokolu ni. Lesna trgovina kot veletrgovina je v veliki meri v naših rokah. Italijani nam sicer silijo v naše kraje; a istočasno se tudi naša trgovina razvija v večji meri. K napredku, k širši podjetnosti sili domače trgovce tuja konkurenca. Tudi trgovina . lesnimi izdelki se razvija pri na* v smeri veletrgovine. Sicer pa ima vsaka dežela, kjer prebivajo Slovenci, v tem pogledu svoj poseljen značaj. Naravno je. da je napredek segel najdalj v središču, v deželi Kranjski. Ni prezreti pri nas trgovine poljedelskimi pridelki, ki se v veliki meri eksportirajo. Mimo posameznih trgovcev se uveljavi" v tej stroki osobito delovanje zadružništva, ki ima v nas Slovencih gotovo veliko in važno zvanje. Domači denarni zavodi so po Slovenskem v obilni meri razširjeni Manjši denarni zavodi skrbe za lokalni promet. Denarno uravna\o posredujejo med temi zavodi trije zadružni zavodi, kakor: »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani«, »Zadružna zveza v Ljubljani« in ^Zadružna zveza v Celju«. Kar se tiče denarnega zadružništva smo v zadnjem desetletju napravili velikanski korak naprej. Već ji denarni zavodi in banke, ki služijo trgovskim potrebam, so osnovane na obširni podlagi, imamo poleg; > Kreditne banke- v Ljubljani, ki ima svoje podružnice v Trstu, Celovcu, Splitu in Sarajevu. — »Jadransko banko v Trstu«, »Trgovsko obrtno banko v Ljubljani«, »Trgovsko obrtno zadrugo v Gorici in Trstu< itd., itd. Pripravlja se v Ljubljani .Deželna bankam in »Zadružna banka«. Večji denarni zavodi morajo dajati vzpodbudo k podjetnosti. Denarni zavodi imajo glede na trgovino pri nas posebno veliko in važno nalogo. Oni morajo biti ne le njeni posojevalci, marveč tudi njeni vodniki in prijateljski svetovalci. Kapital, ki ga znese narod skupaj, je v naših zavodih dobro shranjen. A nekoliko manj ozkosrčnosti glede zasla-njanja nase trgovine, ki je poznana kot izredno solidna, bi časih gotovo ne škodovalo in iz denarnih zavodov samih bi morale vzklil: ideje in inicijative, dejanska pomoč morala bi slediti inici jati vam in tako bi se dale marsikaj zasnovati in mnogokaj dokaj preje izvesti in uresničiti. Lahko pa rečem, da smo se na denarnem trgii dokaj utrdili ali vsaj prišli v oni tir. po katerem se moremo v najobsežnejši meri samostojno razvijati v bodočnosti. Poslovne stike s kapitalno močnejšimi zavodi drugih Slovanov, v prvi vrsti Cehov, bo skrbno gojiti tudi v bodoče. Nepo-grešni so za nas: ob pravem ume vanju položaja ter z medsebojnim poznavanjem prišli bodemo postopno do cilja, ki je dan v stremljenju, otresti se vezi in jarma neslovanske ga kapitala. Pri vsem pa moram poudarjati dejstvo, da je naša trgovina vzrastla na naših tleh. Domačini so. ki imajo slovensko trgovino v rokah. Niso tnjerodei, ki bi se aklimatizirali Slovencem: značilnost je. da židovstvo ne more najti ugodnih tal. Redke iz jeme so pri nas židovski trgovci. Trg-slovenski je notorično soliden. To nam daje ime v tujini m mi se veselimo tega dobrega imena, ker tvori za nas dobro ime dragoceno kreditno podlago. Zal le, da nas severni Slovani še vse premalo poznajo, odtod doslej, žal, le rahli kupčijski stiki. ru Na Črnem morju je bil krasnejši. Morda ni vselej tako krasen, kakor je bil ta večer; ^trmefi *mo 7a njim, kakor otroci za lepo bajko Pravijo, da je Crno morje rado viharno. Imeli smo torej s »Kralevo Olgo' (»osebno srečo, tudi n»e. ki <*e je počasti razgrnila nad nami, je bila taka, da smo o*»tali na kr*-n n p«»-/no «-*»/ (i*dnoć Nič ni motilo tihe radosti, ki je polnila naša srca. Zjntraj so se pokazali bolgarski bregovi. Dene«, tekmujeta v svojem razvoju n;« H.-ilkanu dve mladi slovanski drža\ • Srbija in Rolsrarija. Bol tiari ja je srečnejša. Ima dohod k morju in to je zanjo velikanskega pomena. Bolgarska mesta ob Črnem morju so bivša grška mesta. Ze stari firki «-o imeli tn ob morju svoje kolonije flo os\ obojenja so prebivali P* teh mestih Orki in Turki Glavni pristanišči sta Varna in Bnrajas. Bližali smo se Vami. Na desni strani se dviga visok zelen breg s kraljevim gradom na koncu, FvkainotTrad, letno bivališče bolgarskega carja. Po brego* ih ra^te vinska trta. ki rodi /tiano cvksimotrradsko vino. IVistanišee Varne ni veliko; vidi se rnti, da se je šele v zadnji dobi popravilo in spopolnilo. Mesto Varna lezi v breaju in lasa ori jen tal ski izraz Tudi maoiaoa v pristanišču je zelo pisana. Turki, Orki in rasni dro ari Upi. Zanimivo Ja aaa primer, da na bolgarskih ladjah grško za (»o ved uje jo. Ko smo se peljali iz Varne na izlet v Kvksino-grad. nam rekli, da je to taka sta ra navada. Kakor vsem bolajarskim mestom, • poma tudi Varni, da je vzrastla iz /ap»w»n**ga starega mesteca tekom zadnjih petindvajset let. V bregu ob morju vidimo iie ostanke starih hiš, ki s#» bile vse nizke, slabe, komaj hišam f»odobne. Te hiše sedaj čiindalje r/g"»njajo; nekaj jih bodo morda ohranili za spomin. Na njih mestu rastejo nove. moderne stavbe v pri-prostem slosru in nove široke ulice z vilami in vrtovi. Iz ms lega grškega mesteca raste nova bolgarska Vama, raste hitro in stoji kot trdna straža ob brcam Črnega morja. Seffja. Ljudje, ki so doma iz goratih krajev, imajo pogosto ono bolezen, ki se imenuje domotožje. V resnici nečesa potrreša naše oko, ako se vozimo par mesecev po onih ravnih daljavah, kjer ni videti nikakih gor. Zato se tem bolj ras vesel i srce, ko zagleda zopet griče in doline. Ob poti od Varne do Sofija je mnotjo krajev, ki salo Griči is Tu in tam se nam zdi. da smo videli tak kraj kje doma. Mnogo zanimivega nudi svet l>otnikn, mnogo lepetja in nenavadnega, toda ako tam z daljav nam odhiti misel domov, si nehote priznamo: Imamo krasno domovino. Isto moramo priznati o Bolgariji. Je krasna zemlja to. Bolgarija je nas vse v marsičem presenetila. Priznati moram, da me je presenetila tudi s svojo prirodno krasoto. V zadnjem času so se zbrali prijatelji gor in prirodnih krasot v turist o vsko društvo, ki ima namen buditi zanimanje za turistiko. Bolgarija je tudi na prvi pogled bogata dežela. Polje je dobro obdelano, ob vznožju gor se vidijo tovarne, ljudstvo kaže povsod, da se nahaja v dobrem gospodarskem stanju. Dolgo drdra vlak ob gorah, med vrhovi, čez mostove, po dolinah, na zadnje se začne jasniti, pokrajina se širi, pri vozimo na široko ravnino in v sredi nje zaarledamo Sofijo. Tudi Sofija nas je presenetila. Malokdo si je mislil, da leži tako lepo mesto tam na jutru. Ze nje lega je zelo narodna aa razvoj novega moder mesta. Na severni strani viaoki a Stara plsmitjo, na juaari Vitoi s svojim preroški aa vr- Največja stavba, ki daje od vseh strani najlepši izraz mesto, je nova cerkev Aleksandra Nevskega. ki se dviga nad mestom v svojih značilnih kupolah. Na zunaj je to zelo posrečena stavba, ki harmonira s celo okolico. Sofija je novo moderno mesto. Ima sedaj 95.000 prebivalcev. Leta 1*78. jih je bilo le 11.000. Po berolin-ski pogodbi je postala Sofija glavno mesto bolgarske kneževine. Od takrat je hitro rastla; leta 1887. je imela že 30.000 prebivalcev, leta 1900. 67.000: leta 1905. pa že 82.000 ljudi. Stara Sofija je popolnoma izgini!?«, pred seboj vidimo le mlado ineslo z novimi stavbami, s širokimi ulicami; mesto hitro raste. Prostor, na katerem stoji Sofija, je zgodovinsko važen kraj. Tu je ustanovil mesto že cesar Trajan. Konstantin Veliki je rad prebival v t^m mestu. V hudih bojih je mesto izginilo, dokler ni nastalo novo (Sredec) za časa bolgarskega carstva. Le i a so to mesto posedli Turki in ao je imeli v svojih rokah do leta 1878. Danes samo še par džamij (iz katerih je ena ohranjena v prvotnem stanju, druga je izpremenjena v muzej, in tretja v cerkev) apomiaja na pretekla čete V ■lloianm ima Sofija tako po- 3? P**- si nt moreni danes navajati in mi da tudi ni danes moja naloga ljmti to statistiko. To je stvar orgmnizacije, ki ar ima s to statistiko barviti, Spioauo moreni poudarjati da •amo Slo vam i rojeni tipa mi H na lega našega ozemljm. Milina ja itd. nas sili k izvrševanja ti goni-ne. ZaL, da nam pa naše oblasti, ki bi morale skrbeti za raz roj naša trgovine, ne priskočijo ▼ ranami strmas* Ijenju na pomoč: Vlada imam za mam gluh* ušesa. Dobro ven o,da je traka poleg prs k tirni h izkušenj tudi višje : rgovmke naobrazbe trgovcu, ako boce uspeamo stopati v tekmo s svojimi sosedi. Dolgo ie -* renumo za višjo tre -ko šolo. a vlada ni imela in nima doiiatlase!i za naš klic po ustanovitve trgovske akademije v Ljubljani. Mnogo se je trudila v tem pogledu kranjska trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, ali prizadevanje ni prišlo do uspeha t prvi vrati v »led nenaklonjenosti v Ude. Ham vsekdar sovražna vlada noče storiti v tem pogledu ni kakega koraka v prilog; Slovencem. I pa m pa. da izvojujemo s sredstvi, ki so nam zakonito na razpolago, uresničenje naših želja preje, kakor hi morebiti bi-!o našim narodnim sovražnikom ljubo in prijetno. Slovenskih trgo^ecv nam nasprotne oblasti ne spravijo nikdar več a površja! Naj izpregovorim še o dosedanjih naših trgovskih organizacijah! Organizacija slovenskih trgovcev je jako mlada in je «mštreno pričela z ustanovitvijo -dov onskega trgovskega društva Merkur« v Ljubljani. Zasluge tega društva so rgromne za organizacijo slovenskega trgovskega stanu. V stanov !jeno je bilo to društvo 1. 1900. in je danes nekaka centrala zavednih slovenskih trgovcev m trgovski n pasta v ije men i. Razmeram našim primerno mm rdruženi v tem društvu trgovci m tr-govski pomočniki. V trgovskih pomočnikih se vzbuja stanovska zavednost in zanimanje za sdošr.e trgovske interese in se tako že v mladih letih vcepi prihodnjemu trgovcu 7 mise I za organizacijo trgov-* t v a. Morda s časom me već kazalo združevati sam istojnih trgovcev in trgovskih na*tavljencev i eni organizaciji, a za sedaj se je izkazala ta organizacija obeh slojev ra važne namene koristma. Cas seve-tia prinaša zahtevo po samostojni organizaciji tako trgoveev kakor trgovskih poniocmikov. Za začetek pa ni kazalo cepiti sil. Poleg- trsv»v*kesra društva •»Merkur« se je v zadnjih letih ustanovilo z enakim ustrojer.i trgovsko društvo v Celju in Mariboru, ki iasajo skupna z Merkurjsaoa svoje trlasilo Trgovski Vestnik*. Trgovsko društvo »Merkur« ima vrhu-tega podružnico v Kranju. V Trstu deluje kot najstarejšo trgovska organizacija velezaslužao trgovsko iz-• -t/cvali d rast' . • Gorici raj \ trgovsko - obrtnem društvu trgovci in obrtniki še skupno organizacijo. Sonje pa ae v Gorici prav sedaj todražniea društva Merkur«. Neravno je tega, kar so si v Ljubljani trgovski na« ta vijenci osnovali svojo organizacijo »Društvo trgovskih sokov v Ljubljani*, ki interese delo, Ko\*ki potniki imajo svojo organizacijo, ki ima za svoje glasilo -Trgov rki Vrstnik*. Zavedni slovenski trgovci so da ne* člani trgovskesra društva -Mer kur«. Trgovsko društvo »Merkur ima velevažn-n močnike in si oži v tesa V mikov. Vsa moj trgovine dajalo ja »Merkur«, mm katero so resen ti dosedaj v obilni čalL Društva maka sploh. ttgovci kate-mmmj mške lisama1 do pospe-alovanskini roos iu slovanskim jugoaa* po-orgmmtsacijs se da aosomi abliže vanje slovanskih trgovcev, katero zbliževanje zamore doprinesti le nam samim primeren hasek. Zategadelj mi Slovenci z veseljem pozdravljamo splošno organizacijo a\ atrijskega sk>-van>k»ca trgovskega stanu. pozdravljamo jo t praktičnega stanovskega stališča, pozdravljamo jo z narodno - gospodarskega in noti-učnega stališča. Praktično trgovsko stališče nam veleva, da združimo \^ *ile. na se taka organizacija uresniči. S|»ozna vanje trgovine drugih slovanskih a\ -strijskih nar k«\ m u*peh"v te trgovine nam je vodilo, kako in v kateri -meri naj se naša trgo\ ina razvija, kje in kako naj praktično naročamo pri slovanskih veletrzeih svoj*, blago in na kak način zamoremo skupu« • konkurirati z ne>b»v anskuni avstrijskimi narodi. Narodno ■ gospodarsko stališče nam veleva, da z organizacijo slovenskega trgovskega stanu !.>s«-zem<' splošen procvit slovm.-kega trgov stva in s tem gospodarsko ojačenjc 'n er*«r ] ii.:r> do v. Z organizacijo mora računsti tudi naša vlada, ki je doslej v obilni meri modni rala le nemške trgovske organizacije. ni dosežemo lažje uspehe in ločeni! pol: t. k i »ino Slovenci gotovo dobri Slovani i u veselimo se s toga rt si ki rs splošne organizacije >i>-\an-skega trgovskega stanu. Pomama organizacije na» bodo mogli -poznavati drugi Slovani, potom organizacije, ki bo nudila drugim slovanskim trgovcem konkretne stike s mi trsroveL upamo, da v»o pozornost drugih nstu mt jata na kik o spoznavanje trgovskih razmer slovanskih narodov avstrijskih dovede do zblizanja in oja-čenja slovanskega trgovskega stanu Vrli v take orrenizaeiie «e mora mmgammo pokaza:: aa sajafea: in na zn , um* W!SW 5Ckol5UI 2let. i .imnamii immmi«. ki im aa atavko 1600 K, kar ja go- kola«, km. J os. Ijen a voč minam mmmjajočimi ma zdar - kMci, dalja aV. Urban, nniaimik praskam* »Sokola*, pozdrava in stva amtjskemu potem ▼ prek kolsko imVjo. V je mirni sd sivo; mrvi i i i • I m dvorišču »Sokol zbrano aokossivo je po društva »Ssmss--ki dosm«. katero prispeva za to lepo stavbo, gosp. dr. Božič. Poudarja 1 je. da na i** more pomagati ie 1 astma sila. lastna post. Narod, ki čaka na ponc* od zunaj in nima poguma po-*e«i sam s nsoomo roko v svojo usodo, ni vreden življenja. Zdravih in močni 1 ljudi rabimo — in te nam vzgajajo sokolska, društva. Celjski »&okol je asa« kroma -vojeaau Samsmmaamm delovanja; v ujem se bodo vzgajali bodoči rusši rodovi, kateri vas at I -tem sloaru. brez posebnih on ♦ov. v srednji vetikoati; rudi dvor. ki ston sredi mesta, mi ma immaj ni« posebnega: človek ki si komaj mislil, da je ta enoausmstropni dvorec med setsv aim drevjem dvor boigarskega carja. V amsošnem ni poslopij, pred katerimi bi tujec obstal, in vendar -to te lične stavbe. Gleda a stavba, ki -<** odlikuje od svoje okotšse. druarare so si ulice zelo pr-doboe. Tudi v spomenikih je imela Umri ja srečo. Spomenik »Carja Chrvoho-ditelja je tako posrečeno delo. da bi delal čast marsikateremu iissaia napadne Evrope. Nam Zapadnim Slovanom je Bolgarija nekoliko oddaljena, zato samo se malo zanimali zanjo. Tudi o fiji smo malo čitali. Zato je se netila. Slovanski teden v Sofiji je sploh prinesel mnogo pre^nečenj v najboljšem pomenu besede Gledali ma Bolgare kot ma ljudi, ki ae li vežejo z drugimi, kot ma esro iste. ki so omami sebi najbližji. Toda to je bil zdrav egoizem Porabili so svoje sile aa sebe. (»peki marljivega deta se noanajo povsod Ob priliki slovsamskegra shoda aa je mmmogo o tem pšsalo. trema je, dksse na to me pozabi. »fBovaamka beseda* im »Slov. biagoev drumenstvo nam pričata, da slovanski teden v Sofiji ni NI trenutno navdušenje Bolgari mmmmii po svoji treznosti im mv lav nonti. Tudi njim ja trnja orno navdušenje ki ga poznamo pri nas in se s* a prav doli do f ari broda Pridno delo im stustij, to je bih*, kar je po liguilo Bolgarijo tako kitro na ta ko vinsko «tof«ajo kulture ia blago- Bulaarsk*' študentske kolonije so po vseh evropskih umiverzak; tuša tarna se radi družijo -^U*j in ma- lo iščejo družbe druge** otudeolstva; aalada doniovina potrebuje mnogo dobrih šol. Msnsvaanss veliko je tusti Irolgarskik št mil mil k; mm fililsajif oddelku v Sofiji jih je \ pisanih voč nego študentov . To ja Tujcu nudi Sofija le sai Zg-'«do\ in-kib zmaaseaitosti je v nji ruaio. Ogledamo m gotovi spomenik V azila Sevskegm in mavzolej kneza Aleksandra. Muzejev ima dosedaj Sr.fija, dvoje: za^dovinski ia etao-rrafski Pri zgorhe. in»keui muzeju je tudi galerija slik. menda edina v So-fiji. Toda v Sofiji je toliko movesra im javnega, da človek pozabi na skrite starima. Bil sem zelo zadovoljen, da sem > ide| to meito in da sem preživel v njeas ooe lene dni. ko ae je pokarala Sofija iskrsaosU. in je izpregovoriLa tovo ja Sofija prej ali sloj — dami moram mikoti voč po isti pot i. samot v Sofijo. vzajemnosti in edinosti je ta vseslo-vamska sokolska rodbina, brojeea po4-«lrugsu>tus>č glav. Ako je potrebna trda sokolska šola dela in vztrajnosti velikim narodom, je tembolj potrebna malim, kjer mora biti vsak svoj mož in vsak borilec pri naskoku na postojanke naših pradedov, katere ima toedaj sovražnik v svojih rokah. Dr. 1'rbana je sokol>tv o pozdravilo in zahvalilo s frenetičnim odobravanjem. Pri banketu je predsedoval prvi -larosta celjskega > Sokola«, dr. Jos. Vrečko. S kakim navdušenim in nil«t doMnim og*n je m je že -tari gospod opisal ustanovitev Sokola in nešte-v ilne napade celjskih Nemcev nanj! Prvi je bil na Štajerskem ustanovljen celjski -Sokol m koliko bratov ima Ze danes! lu mnoze nepre- stan«- -'►k«l-K»* \ rste, krepe se in rastejo. Nas k In- bodi: Ne v dajmo se! Ako ostanemo vztrajni, nam ho morda mogoče Sokolovo 50letnieo ze obhajati v mestu samem! Nato je sledi la dolga \ r-ta pozdravov in napit-nie. \ imenu Slov sokol, zveze« je govoril starosta dr. Oražen. Za svobodo m napredek! je ge--!u slovenskih Sokolov in teinu ostanejo zvesti! Pozdravil je posebej Hrvate. Srhe iz krrljevine m bano\ ine ter brata Bol-cara (Hura - klici. \ Njegov govor je izzvenel -ledeče: Sokol ni boječa ti ca; ako so ni u danes s silo zabranili vhod v mesto, se \ rne drugič in hodil bo tako doljr. . d.i <• b*sie os\ojil celj- sko nem čim nezdo Krasen govor je imel državni poslanec Roblek. Poudarjal je naravnost neverjetno dejstvo, da se nas ovira v domovini, na lastnih tleh pri svobodnem gibanju, da na.- -:..ejo in morejo ovirati privandrani in slovanskega groša lačni tujci! To, kar -i je dovolila vlada ta dan v Celju, je Žaljenje, ki ga ne pozabimo nikoli in bomo izvajali posledice proti vsem -tim, kateri so je zakrivili. Kavna :e z nami. kakor - Slovaki na Ogr-\em, ali s Poljaki na Poznanjskem. a v na se kakor s heloti in ne z držav-ijani.k »jih osebna in politična svoboda je zasigurana v <-n>vnih državnih zakonih! Pa nemškutarji niso -pomočjo tiranske naše tla de dosegli svojega namena. Nasprotno! Poinno-. - • br»d nase odpr»r:i^ sile. zrasla rs naša zavednost — katero goji po-sebno ti. s. -ko sokolstvo. Pozdrav Hrvatov je prinesel br. Martin Pilar, starosta zagrebškega Sok li li ■" -' -i r> -1 «i II r\:isk*' si»-kolske zveze«. Skrajno oster in značilen je bil naa?*c r gosp državnega poslanca dr 1. bara Rekel je, da si morajo stajer-ki Slovenci ta dan dobro zapomniti: kajti Nemci m» postavili orožnike pred moto. da bi Slovenci me m«»grli \anje. Nemški mescaei nas torej nočejo in ne potrebujejo. Nemci sploh s svojo proti slov ansko gonjo ne vedo, kaj delajo: edina možnost za oddajo nemških indostrijalnih izdelkov je ^e v jugoslovanskih deželah. Ako izgubi nemška industrija v Avstriji še t* hI jemalce, ji bo 7ad*n udarec, k-*»»*'rega ne preboli t.n«.|»ocl poslanec je nato razvijal misel, da nam more edtnole zaveden in zdrav flemokratizem pomoči do boljših uspehov. Govoru so burno aplav dirali in Sokoli so dvignili govornika na rame ter ra nesli po dvorani Pozdra\ p Srhov -ta sporočila prof Popov ic iz Belgrada in odvet nik dr Bndisavljrvić iz Zasireba. ii dr. Rosina se je spominjal bivšega idealnega sokolskega delavca v Celju, dr. Dečka. Deželni poslanec dr. Kuko\ec je s svojim temperamentnim govorom zaključil vrsto napitnic. Izrazil je v oatrih besedah svoje začudenje nad podporo, katero uživa od vlade celjski rotovž, dasi ji mora biti znano, kaj se na njem godi. Vlada je danes toliko agresivnejša proti Slovencem, ker ve. da ji pridejo vsak treao-tek za malenkostne strankarske koncesije na pomoč slovenski klerikalci Sokolstvo ni pri nas samo nositelj temveč tmdi napredne ideje im oboje bo zagovarjalo ia branilo nt i vladi in njenim poli v ma ja namlatila okrog 1» atflmmm in mora se refe, da so bili dobro postreženi. točka javne telovadbe je mil aamtnfi naraščaja celjskega »Sokola«. Tslovadišče je bilo polno ljudi; navzlic grozečemu dežju je došlo njsmm»*B^ Pfnmra ataku. Pa mlovmdiščc mamo ja bika na jnke sremmom prostoru: krog-inkvog vmmmc zalomi h gora iu v aaaaju nm mesto to je bilo iu prikunuss Naraliaja je nastopilo 44 m mmliaaaii; izurjenost in disciplino mak pnlmkov je vsakdo občudoval. Slani Ia so mote m prosta vaje članstva izvmsmši Posavja in Dolenjsko. Nastopilo je 320 telovadcev. Proste vaje za celjski slet je posebej sestavil starosta celjskega »Sokola«, br. Smert nik; težke so in zahtevajo izredno veliko izvezhanosti ter spretnosti. Sle so izborno — celo strogi dr. M urnik je bil zadovoljen. Sledile so vaje s kiji, katere so izvajale brežiške in ljubljanske »Sokoliće« in vaje na orodju (menda na H drogih in 6 bradljah h Nekaj čudovitega je bila telovadba ljubljanskih Sokolov, skupno na treh bradljah. Načelnik praškega Sokola« dr. Trban je rekel glede javne telovadbe: »Slovenci ste nas popolnoma dosegli« — in ta sodba siovitega načelnika najboljših telovadcev na svetu kaže. kako visoko se je giede telovadbe že pov-|s lo slovensko sokolstvo. Kljub temu je pisal Slovenec , da sokolstvo nič ne zna in nič ne pomeni. Reveži! O telovadbi se gotovo še r »glasi kak strokovnjak, zato ne bodimo ob-.-irn»\jši Kroginkrog telovadišča. j bil prirejen veselični prostor: tam si dobil |»otrehnega okrepčila, kolikor ti je poželelo srce. Originalna je bila pohor-ka koča in pa šotor za vina v - »'Kn-Dicaii. 1-jiidje s*» navzlic dežju vztrajali pri javni telovadbi in tudi pozneje je bilo kasno v nor* veselo življenje okrog šotorov. Sokolstvo je po javni telovadbi med prisrčnimi ovacijami in pozdravi odšlo v Store na v lake. Lep in pomemben dan j° 14. avgust za reljske Slovence. Njegovi sadovi ne bodo izostali — pokazali pa bodo ze ^ez te<]en pri trdem volilnem boju za lepo celjsko okoliško občino. Dnevne vesti. — Ljubljanski škof je po vodeni -ar.jeve osemdesetletnice izdal po--"bno pastirsko pismo. Kratko in plitvo je to pastirsko pismo. O cesarju samem govori pismo pravzaprav jako malo. Nanizane so le vsakovrstne klerikalne trivijalnosti o »satanskih prizadevanjih« in > peklenskih -ilah« in o »sovražnikih božji h <. Sodimo, da bi se dalo o cesarjevi osemdesetletnici vendar kaj zanimivejšega povedati in sodimo, da bi bilo umestne je govoriti v takem pastirskem pismu o tem. kaj je cesar storil za državo, kakor pa vezati Take otrobe, kakor je to -toril ljubljanski skof. Sicer pa se spominjamo, da je re-ar svoj čas ljubljanskemu škofu dal oster ukor, ki ga je škof kvitiral s tem, da je pri neki pojedini krepko ud«nI ob mizo in hrabro zaklical: Mi pa ostanemo, kakor smo h*]i! Kdo ve. če spomin na tisti ukor ni vplival na preklavrni značaj najnovejšega pastirskega lista. Značilno je. da je škof ta pastirski list izdal v slovenskem in v nemškem jeziku. In ker škof dobro ve. da bodo na mero-dnjnih mestih čitali samo nemški tekst, je bil pri prevajanju jako pre-v iden. »Satansko prizadevanje« je preložil s »felndliehe Bemiihungeiiv, in »peklenske sile« so postale v nemškem prevodu dunkle Macine«-. To pač priča, da je škof slovensko besedilo namenoma surovo pisal, v nem--kem besedilu pa surovosti previdno ublažil. Za proslavo osomde-etletniee je preskrhel škof še na drug način. Obelodanil je v tej isti številki »Škofijskega Lista« odredbo, ki ni eri na to. mm se razdere aa cesarjevo inicijativo načeto delo za skrbstvo mladine. Pod njegovo zaščito se je zasnoval Patronat Vincencijeve družbe za mladino«, ki se bo posebno oziral na Ljubljano. Ta »patronat« bo reševal zanemarjeno mladino. Škof je imel dosti let časa. da bi se bil tega dela lotil, a ni ničesar storil. Sele zdaj, ko so se na cesarjevo inicijativo lotili drugi tega dela in je opravljajo spretno, z veliko vnemo, razumom in posrtv ov alnostjo. se je škof čutil poklicanega, da ustanov i svojo posebno organizacijo za skrbstvo mladine. Tako bomo imeli torej dve organizaciji: eno, ki je bila ustanovljena na inicijativo cesarja in eno, ki jo hoče imeti škof. A kakor je pri takih kou-kureneak: nobena ae ne bo mogla razviti. Razloček pri teh dvah organizacijah bo pa vendar bistvom: nm irjevo maljo ustanovljena organ i-ima zgol človekoljuben na- pa ima Škaf, aa vidi cesarjevo inicijativo ustanovljena organizacija hoče vzgojiti iz zanemarjenih otrok moki a, poštene ljudi in koristne člane človeške družbe, škofova organizacija pa naj vzgaja iz zanemarjene mladine vnete klerikalce, Ifimogrede bodi omenjeno, da priporoča škof kot vzgojiteljico zanemarjene slovenska mladine nemško grofico Anerspergovo. kar gotovo kaže, koliko važnost polaga škof na narodno vzgojo slovenskih otrok! + Ovacije Čekov županu Hri-bmrju. Včeraj opoldne so se zbrali Caki, ki so prišli na narodno - gospodarski shod in na shod gasilcev, pred stanovanjem župana Hribarja, ter mu prirejali burne ovacije. Zapeli so /Slovenec sem.« Nato sta dva Ceha v vznesenih besedah proslavljala zasluge župana Hribarja za Slovence in Siovanstvo sploh. Pač jasni dokazi, kako priljubljen je ljubljanski župan pri (V hi h. Slavnostni dnevi in klerikalci. Veeraj in predvčerajšnjim je bilo zbranih sto in sto Cehov. Hrvatov, Slovencev, med katerimi se jc nahajalo tudi precej klerikalcev. Značilno je bilo pa pri vsej slavnosti, da se ni nihče od teh zborovalcev zmenil za naše klerikalce. Prirejale so se burne ovacije, toda vse so veljale edinole županu Hribarju in pa napredni Ljubljani. Klerikalci so se poskrili, kakor miši, in nihče jih ni po grešal. nihče ni vprašal za nje. To je najlepše izpričevalo za nje. Iz tega se ravno razvidi, kako nepomembni, kako nepoznani so ti naši klerikalci v avstrijski slovanski javnosti. 4- Cehi in koprska razstava. Češki -Narodni Listv« prinašajo daljši članek o koperski razstavi, v katerem delajo tudi reklamo za to razstavo. Cudno se nam zdi. da se »N. L.« tako zavzemajo za to razstavo, ko jim je vendar znano, da ima ta razstava popolnoma laški značaj in da je prirejena brez ozira na slovansko večino v Istri. — Laško gospodarstvo v gori* škem deželnem odboru. Goriški Lahi so spravili v službo pri deželnem od boru tretjega laškega koneeptnejra uradnika. Mesto ni bilo sistemizira-no. ker bi se moralo razpisati, ako bi bilo sistemizirano. Pod roko so sprejeli laškega jurista kot dinrnista. katerega je imenoval deželni odbor koncipistom s pridržkom, da ga potrdi deželni zbor. To je tretji koncept ni uradnik. Vsi so Lahi, in to v deželi, ki je po dveh tretjinah slovenska. Slovenska klerikalna odbornika sta z vsem zadovoljna in tako poganja vedno lepše sadove zveza Pajer Gregorčič. — Boj med štajerskimi krščan* -ki m i sorijalci. Razdor v krščansko socijalnih vrstah je postal nekaka epidemična bolezen, ki se polagoma razširja v vse dežele. Pojavila se je tudi na Štajerskem, kjer je povzročila kar celo revolucijo. Na eni strani imamo bivšega urednika »Grazer Volksblatta«, Neuutenfelja. na drugi strani Hagrenhoferjevo kliko. Boj med obema strujama traja že dalj časa in se je po zadnjih deželnozborskih volitvah še poostril. Neunteufel navzlic Hagenhoferjevim obljubam ni postal niti državni, niti deželni poslanec, vsled česar je izstopil iz redakcije »Grazer Volksblatta«. Ustanovil je lastni tednik na krščansko-socijalni podlagi z naslovom: »Der osterreichische Staatsbiirger«. Že pr va številka je imela vse polno skri tih napadov. Poudarjalo se je. da se je treba bojevati zoper št reber je in špekulante v krščansko - socijalni stranki. Hagenboferju očita, da je po vzoru svojega dunajskega tovariša velik prijatelj »boga pobaraj«. S po močjo župnišč in kaplanov, ki so »krščanskemu gospodu« popolnoma ndani. more vsakogar, ki ne pleše p<> njegovi melodiji, uničiti. Neunteufel je pa nezadovoljen tudi z dunajsko krščansko - socijalno strako, ki ga smatra za rebcla. Na vseh straneh torej poka. Je pač premalo korit za vse te, nikdar site klerikalce. Zdaj pridejo na vrsto menda tudi naši klerikalci. 4- Iz justičme službe. Svetniku deželnega nadsodišča, Gvidu Schne ditzu v Ljubljani, je podeljen naslov in značaj dvornega svetnika. t- Ia srednješolske službe. Povodom zaprošenega umi rov ljenja sta dobila profesor Anton B a r t e 1 na I. državni gimnaziji v Ljuhljaui in profesor Anton K a s p r e t na L državni gimnaziji v Gradcu, naslov šolskega svetnika. -f- Is Ijmdskošolske službe. Ime novani so: učiteljski kandidat Martin S t e r k za prov. učitelja v Krškem; suplentinja Josipina J a g e r v Radečah za prov. učiteljico v Tržiču; suplentinja Marija Kotnik pri Št. Jerneju za prov. učiteljico na Raki; suplentinja Ana J a k v Št. Vidu pri Zatičini nm prov. učiteljico v Vel Podlogu; suplentinja Marija Piš k n r srn prov. neitaljimo v Sv. Križu mri Triieu; prov. masnijima Angela Sakotnik v ŠL Jmrjm mod Kn- Uf ftr Dotah' K r i i v Dolak za prav. nditf ljieo u? st. Vidu pri Litiji; prav. učitelj Egou Gregorič v iVrkniri aa prov. učitelja v Starem trun; prov. učiteljica Josi p ina Mart inči ć u Iški vasi za prov. učiteljico v Bab-nem pt>ljTi Zaeaeno vodstvo dekliške iole v Cerkljah je poverjeno učitelju Josipu Lapajnetu in vodstvo sole % Selcah Josipu Jegliču. + Učiteljska i mru s van ja ia prev sseseeaja v totmiaakcsa okraj«. Deželni šolski svet je potrdil vsa definitivna imenovanja razen Kocha za Losj. Prov i zori čuo se nameste, oziroma premeste naslednje učne osebe: Andrejčič Ivan \ Skm. štrukelj Mak-so v Bovcu, Jug Ignacij v Orehku, £agar Ferd. v Podbeli. Ivančič Ljudmila v Drežnici. Ivančič Josip v Starem Selu. Brat ina Bogomil v Logu, Zavrtanik Ljudmila na Grahovem, Rusjan v Ruti. Breza viček Katica v Cerkno. Mah nič v Selo-Losi. Pleško v Borjano. Perm Ana v Lazeč. Faga-r.el v Nemški rut. Hmeljak na Trnovo. Mozetič Bogomil v Hudojmsmav Zakojico. Strel v Gorje. Mozetič Ivana v Pod brdo, Gerzelj Ivan v Vol če in Crnigoj v Polju bi n j. — J osipi na Skert. učiteljica v Volčah in Josip Semolič. učitelj v Zalogu, sta na lastna prošnjo upokojena. — dola v Soči dobi okskurendo v Le pen i. I'stanovi se potovalna šola Jevšček-Ravne. Deželnemu šolskemu svetu se priporoča ustanovitev iol za Temljine Logje in Jagršče-Krnice. — Slovanski nar*«dno-e«e*p«»dar-ski kongres. V nedeljo popoldne je poleg drugih, ki miio jih že omenili, zboroval tudi obrtni ouWk. ki je na predlog* načelnika moravskih čeških obrtnih zvez ar. Pa>ty rika izvolil za predsednika g. K. Franchetti-j a. Temeljito poročilo o združenju slovanskih avstrijskih obrtnikov je podal konzuleut g. A. Andi). Omenjal je obrtne onranizacije v Avstriji ter osrednje zveze na Dunaju, ki so \ —• v rokah Nemcev in pri katerih Slovani ne najdejo razumevanja. Treba je torej, da si avstrijski slovanski obrtniki osnujejo lastno osrednjo organizacijo »Osrednjo zvezo slovanskih obrtnikov v Avstriji«, za katero so zborovalcem ž» bila na vposrled tozadevna pravila. Ta zveza bi imela lastno tajništvo s sedežem na Dunaju. O pravilih se je vršila daljša debata, v katero so posegli ga?.: P a s t v r i k . K 1 i č n i k , dr. Heidler, poslance Jirousek, zastopnik dunajskih čeških obrtnikov, Franchetti itd. Zlasti glede sedeža zveze so *e nekateri govorniki zavzeli za Prago, naposled je pa obveljaj z ozirom na jugoslovanske in dunajske češke obrtnike Dunaj, kakor so na tndi v celoti sprejela predlagana pravila. Odsekovega zborovanja se je udeležilo do 50 članov. Klerikalna hvaležnost. Prijatelj našega lista nam piše: Pred ne-^ tj dm vi sem obiskal pokopališče pri Sv. Krištofu. Duv se pokopališka uprava za to pokopališče, katero več ne nese, tudi skoro čisto nič v«č ne briga, je umljivo. če se pomisli, da -e. še za novo pri Sv. Krizu kajti na obeh dosti s travo potov, prejk nekolik • \»."- —na_ Pa o tem poročati ni moj namen, ampak povedati hočem le nekaj o klerikalni hvaležnosti. Od pokopališkega vboda na desni -t ran i ob zidu se nahaja namreč stara zidana grobnica rodbine Ovi jače ve, ki je precej zanemarjena ia ki jo bosta v kratkem plevel in robido v je popolnoma porasla. To je grobnica tiste rodbine, od katere je mrtva roka, kakor znano, dobila precejšnje premotenje. Klerikalcem ae aeveda ne nt vredno, am bi dali vsako lana grob teh pokojnikov primerno oče-dit in deloma okrasiti, kakor okrase marsikateri vzlie čim dal je večji za-punčenosti starega pokopališča še vedno gomile pokojnikov. Seveda oni -l mislijo, naj je denar že itak pod našo streho in kaj naj nas vse drmao notam) še briga, drugi ljudje po so mnenja, da že hvaležnost in pijeteta zahtevata od klerikalne gospode, da bt SO \/pričo navedenega vendar nekoliko pobrigala za primerno okrav-«**nje omenjene grobnice. — Zaupni shod narodno-radi-kalnega dijaštva 6. 7. in R. sept v Ljubljani, „ Mestni dom44. Program, kj je btl postavljen na I. shoda 1906 v Trsta pa se ni shoda 6. 7. in S. septembra poglobili in razširi. Dnevni red izpoinajejo sledeče programatične toske I Versko vprašanje. 2. Narodnostno vprašanje. 3. Gospodarsko vprašanje slov naroda. 4. Njegovo socijalno vprašanje. 5. Naie stališče napram politiki in političnim strankam 6. Of-ganizacija. Dne 5. sep- embra 8. zjutraj se sttenje seja pro-jranmatičnih odsekov Kdor nt fnul hoda udeležiti, naj prijavi svojo udeležbo na „Pr osveto*4 JMestnl om *. Ljubljana, <:a * mu dopošlje zkarmca. Istotam se dajejo tucfc vsa potrebna pojasnila. Tovarile in tova-nfjec opozarjamo, da je prošnja za je najti itih se m prigtaail. še to odnodom v Tint je rhualuVi dne K. trn. ob pol 11. v sank dvorani .Mestnega doma". Tu bo dobil vsak za vožnjo in mak. Odkod v Trat ob 11. uri 40 minut no državni železnici (via Jesenice). — Eknctatrva nar.-rad. dijaštva. Znano je, da obJajT^ed narodno-naprednim dijaštvom konservativna in svobodomiselne jša stroja. Vsa delonc zmožnost našega dijaštva ima svoj izvor v notranjem antagonizmu. Da se pa ta notranja in se bolj zunanja radikalno katoliška nevarnost odstrani, so spoznali mladi deJoljubni narodno-napredni dijaki, da je treba nove organizacije z enotnim narodnim, svobodomiselnim in demokratičnim programom. Delo, ki ga je vodila O. s. n. d. za utrditev temelja je že tako dozorelo, da je novemu nastopu narodno naprednega dijaštva garantovan uspeh. V zavesti, da imajo zanesljiv vsakoleten naraščaj, stoje ti narodno-napredm akademiki ob odločitvi, ali naj vstopajo v stara naša akad. društva, ali naj si osnujejo najprej v Ljubljani novo akademično ferijalno društvo. Kakor stoje stvari sedaj, smemo upati na složno zedinjenje vsega našega dijaštva, kar bo gotovo pomenilo njegovo pomlajen je. Ker program akad. O. s. n. n. d. stoji na principih narodno napredne stranke in so >e pričeli zlasti na Goriškem živahno gibati, želimo njihovemu delu in njihovemu voji Milku Nagliču obilo uspeha. - Naš članek ..Slovenija jim je preozka** pnobčuje v celoti nedeljski zagrebški »Obzor*, seveda v hrvatskem prevodu. — ^tnunfo o Antonu Aškercu pi fvij*. »A^iauitr lagbUtt" izpod peresa profesorja dr. Karla Glaserja, ki živi sedaj v pokoju v fiočah na Šta- v >oboto zv» do >mrti gdč. Marijo A wanzo, prejšnj«* lastnico delikatesne trg«.\ ine \ Wolfovi ulici št. 1. — I mrla je včeraj v Ljubljani vdova e. kr. davčnega nadzornika, ga. Janja N it se h. P. v m.! kastna svetinja za 401 etno zvesto službovanje je dobila delavka v vevuki namirnici Frančiška Brezo v a r. t"mrl je predvčerajšnjim v Radovljici c. kr. dvorni svetnik, gospod -.p D r a I k a. N. v m. p.! Vlomi na Notranjskem V petek ponoči vlomili «-o tatovi na več krajih na Notranjskem. V Kb-nku so vzeli nekemu kmetu tri m jati (šunke!. V Radohovi vasi vrgli so Jtriž raz okna grozilne pri Jeranu. Spili -o kakih 10 litrov vina in vzeli iz predala 10 K. Ob 1. uri ponoči prišli - ' ^* 1 r il s ,-k.i!; v-,-. ^r»;««° pri trgovcu Ferdu flpilmjii. Prišli so že v prodajalno, a jih je gospodar še o pravem času prepodil. Potrjen deželni zakon. Cesar je jiotrdil dne 'Jf>. januarja ini0 v kranj-kem deželnem zboru sprejeti zakonu s katerim ?*e dovoljuje mestni <*beini Kočevje pobiranje petodst^tne (*\ v-eh hišnorazn-dnemu in mninsk« ir.u da\ku |»odvr-predmetov in sieer za dofo desetih let, to je od leta 1910 do Konca leta 19mV Vrazova stoletnica ae vrst ob vsakem vremenu dne 21. t. m v Cerovcu po ae objavljenem | 11 ihl tKebna vabila se ne razr*»Mlj • K najr»hilnejsi udeležbi vabi pr ,»rav-Ijalni odbor. V razo v a l«SH»tniea. Fdeležbo so nadalje javila naslednja si. društva: Matica'-, hrvatska in slovenska, ki bosta zastopam po vee odbornikih in ' -t njiju predsednika slavnostna govornika: Van^Hn« Čitalnica* v Ptuju; »C'italniea« ▼ Ormožu; »Pevsko društvo ljutomersko^. »Pevsko društvo pri flkr. »farju ob Sčavnici«, \ fterau- k< ■ društvo v Ljutomeru«, ^'italaara« v Ljutomeru; »Zvpia st*-silnih dr uit ti na Harsk^rn polju; liasilno društvo na Hardeku; Mladinska društva*- pri Sv. Tomažu. Sv. Miklavžu in v Središču; Ural no društvo- pri Sv. Bolfenku na K * »sto Zaročil se je v Gornjem gjradu g. Drago Grah. e. kr. davkarije praktikant, z gospico Marijo Mikuše-. hčerko rostilničarkr. Vsak deseti Sodmarkovec. Nem < i d« I a jo povsod, zlasti pa v mešanih krajih na to. da postane vsak deseti prebivalec član Sndmarke«. Prvi tak kraj je menda Slovo kjer živi zelo znatna slovenska šina S tem se je v Slovenjerudea pomnožilo število »Sudmark inih« članov od 91 do 116. Slovenci, majte Nemec, pristopajte k sv. Cirila in Metoda. Za poštarja v slovenskem kraju, ja i Nemec H 61 a 1, ki ja val na m in V mktnil sne is jsseusah, ja pri nV. Trojici v Snov. gorioak amria valed aa-strupljenja neka dekla, ki ja prod smrtjo izpovedala, da ji je dal njen bivši ljubimec Fekoaja, gostilničar pri Sv. Benediktu v Slov. goricah vino, v katerem ae ja vlekla neka rasno v. Kekonjo in njegovo ieno so vtaknili radi izjava umrle dekle v preiskovalni zapor. Gostilničar Fekoaja je te dni v ječi v Mariboru naglomu umrl. Hidravlični urad na uravnavo Saši je končal svoje delo. Vodja tega urada, nadinženir Grunhut, je poklican v ministrstvo. Lahi so poskrbeli, da se je reguliral cel spodnji tok reke Soče, ki teče po Furlaniji. Da bi se uravnal tudi gorenji tok Soče po slovenskem ozemlju, tega niso hoteli laski poslanci in slovenski klerikalci sii zapaekah lepo priliko. Fnrlanija uživa vse dobrote iz goriške deželne hiše. Slovenci so pa deležni t upata m kake brce. Hrvaški Sokoli v Pazinu. V nedeljo so pazinski Italijanaši zopet fokazah, kako poj m i jo dvatisočletno latinsko kulturo. Ko so na ulici za-gledali nekaj Sokolov, so jih barab -k., napadli Orožniki so aretirali štiri Italijane in preprečili dalnje izgrede. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 31. julija do 6. avgusta. Rodilo se je 2H otrok. Imrlo je Ift oseb in sicer domačinov devet. Fnirli so 1 7.h jetiko. tujec, 1 v^b-d tnrtvouda, 3 vsled nezerode m 13 za različnimi drugimi boleznimi. Kolo ukradeno. V nedeljo je bilo v Dravljah pred neko gostilno ukradeno kolo »Diirkop«. Kolo je dobro ohranjeno, črno barvano; ob m či na kolegih so še bolj slabi, spredaj ima na novo ponikljano zavoro. Policijska Me\ilka je '159. ema na rdečem polju. Sedlo je na štiri vzmeti, katerih desna je v sredini zlomljena. Sedlo ima st. JJ. Svetilka je na karbid. Pri kopanju utonil. Včeraj popoldne je pri kopanju v Ljubljanici v blizini Gruberjevega prekopa utonil mki delavec. Ftopljenca še niso rasli in se tudi identiteta ponesrečenca še ni d<»gnala. Zatekel se je k posestniku Matevžu Dovču v Štožčah št. »40 velik I vski n*««. tigraste barve brez ovratnika in pasje znamke. !>elavsko gibanje. Včeraj se je peljalo z južnega kolodvora v Ameriko 16 Macedonrev, nazaj pa je. prišlo 31 Hrvatov. Izcnhijeno in najdeno. Tajnik u<--nlniške zadruge Anton Pintar je i/gubil u sn jat o denarnico tremi predali v kateri j«- imel 7 K denarja. — Soprogra finančnega svetnika ga. Margareta Nikerle je izgubila lielo poni padu ro. v kateri je imela ročno delo. vredno 10 K. Železniški uslužbenec Ivan i^aibaeher je našel rlat prstan z tremi kamni. - Stolarski pomočnik Andrej Kramar ;e iz-crubil 7 lato kravat no iglo v podobi peresa. Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira intri od polu 5. *v>poldne naprej v hotel n »Tivoli«. \*stop i n-t Drugi oddelek igra od 8. do . - na vrtu hitela »Tratnik Izlata kapljal Sv. Petra cesta št. 27. V-* pnina 40 vin. Izkaz posredovalnice slovenskega trr<^skega društva »Merkur« v I juMjani. Sprejme se: 4 korespondenc. J kontr»rista, 1 poslovodja. 1 potnik |»omiH*nikov mešane stro-ke. i |simočnik železninske strok0. f> T<.močnikov manufakturne stroke. 7 pomočnikov šp*»cerijske stroke, 2 hlagajm*arki. 3 kontoristinje, 5> pro-da.ialk. to učencev. 4 učenke. Službe i^ee: 3 knjig-ovodje. 5 kontoristov, 1 poslovodja, 3 potniki. 24 pomočnikov m*šane stroke, H pomočnikov že-lezninske otroke, 9 po močo. manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke. 3 pomočniki modne in tralanterijske stroke. 11 kontori-vtm.i \*1 blagajničark. 16 prodajalk. H učencev. S učenk. Posredovalnica I*»sinje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Teki aa diušbs sv. Cirila ha Gospodična Antonija Srn i do v a v Loumh je nabrala v nedeljo zvečer v veseli družbi Cehov in Slovencev v hotelu »Union« mnesek 28 K 50 r, t Viki rodoljubki iskrena hvala! Za Ciril - Milidna dinasta so zložili pošarmi brmmbovei Spod. diske 15. avgusta, v gost i ha i pri »Mo-harju« 6 K, ter jih izročili Zaplotni-aki Želeti bi v takih krajik prigUšajo, kjer do ikantKii še nima podpornih čia-Vsem vprašanjem na društvo je phdejnti znamko za 10 v za odgovor. Nastopno poda jemo našim rednim danom imena podpornih članov po krajevnem redu. Ljubljana: Nan Kcnda, hotel .Tivoli" ; Ivan Mejač, konfekcija; L. Mikusch, tovarnar dežnikov; Andrej Pukl, ravnatelj Kolinske tovarne; hotel .Union"; Jos. Zidar, trg. agentura; Ajdovščina: Miha Malik, trgovec; Jos. Vidrih, gostiln.; Bratina; Alojzij Sterlc, trg.; Brežice: Anton Košto-maj, Narodni dom; Cerknica: Iva Strgulec, hotel .Javornik"; Idrija: Fran Didič, hotel pri .Kroni"; II. Bistrica: Josip Vilic, hotel .Ilirija; Žnidarsi* & VaJenčič, tovarnarja testenin ; Jesenice ne Gorenjskem: Lovro Humer, hotel .Triglav"; Kostanje vica; Alojzija Sever, gostiln.; Logatec: Martin Petrič, hotel Kramar; Metlika: Ivan Malesič, gostilna pri .Kroni"; Mokronog: Ign. Majcen, gost. pri .Stari pošti"; Mozirje: Srečko Tribuč, hotel .Avstrija-; Na-brežina: Franc Nemec, hotelir; N o v a vas p. Rakek: Ivan Modic, trg. in gost.; Novo mesto: Ivan Koklič, hotelir; Postojna: Alojzij Burger, hotel pri .Kroni" ; Fran jo Paternost, Narodni hotel; Rakek: Maksa Domicelj, trg- in gostiln.; Ludo vik Ševar, gostiln.; Reka: N. Mateljan & A. Ma-tejčič, hotel Bonavia; Ribnica: Andr. Podboj, gostiln.; So dražica: Fran Fajdiga, gostiln.; S p o d. I d r i j a -. Fran Božiček, trg. in gostiln.; Stari trg p. Rakek: lv. Bencina, gostiln.; Št. Jernej, Dol: Ivan Recelj, gostiln.; Št. Lenart v Slov. Goricah : Anton Žemljic, trgovec; Trebnje: Josipina Žni daršič pri „Lipi"; Zagreb: Franjo A.i>cnmidt, .pnzavjetu• ; Železniki: Karel Dolenc, gostiln.; Žužemberk: Josip Pehani, gostiln. Idrijska sokolska župa priredi dne 4. septembra svoj I. župni zlet v Cerknico. V župi združena društva se marljivo pripravljajo za polet v prijazno Cerknico in gotovo je, da pokažejo lep napredek po enoletnem, nepretrganem delu. Velika javna telovadba se bo vršira na prostranem travniku ob deželni cesti pred vhodom v Cerknico, narodna veselica pa na idiličnem vrtu hotela „JavornikV Ta dan se zbere vse zavedno in narodno čuteče notranjsko prebivalstvo, da prisostvuje prvemu zletu svojega sokolstva. Bralno pevsko društvo „Ladija" v Devinu vabi k veliki narodni slav-nosti o priliki lOletnega obstanka ter razvitja društvene zastave, ki se vrši dne 2 1. a v g. t. j. s tem-le sporedom: Zjutraj : Budnica; predpoldne do 2. pop. sprejemanje društev; ob polu 4. pričetek slavnosti: 1.) Pozdrav predsednika. 2.) Razvitje zastave, kateri bo kumovala državnega in deželnega poslanca soproga milostljiva gospa Zinka dr. Rvbafeva. 3.) O. Dev : »Tam, kjer ljubica*, poje bralno peško društvo .Ladija'. 4.) „Nazaj v planinski raj-, poje pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah. 5.) A. Nedved: »Dijaška" s tenorsamospevom, poje pevsko društvo .Velesila* iz Skednja, 6.) Iv. pl. Zaje: .Slava delu*, poje pevsko društvo »Kras* iz Opatjega sela. 7. Iv. La-harner: .Pozdraa", mešan zbor, poje pevsko društvo »Hajdrih" iz Prošeka. 8.) »Pastir*, poje pevsko društvo »Grmada" iz Mavhinj.9. Dr. A. Schwab »Srce človeško sveta stvar", poje kvartet iz Trsta. 10. Prosta zabava. — Godba iz Sv. Križa in godba iz Mav-hinj. — Nova plesišča — paviljoni — kraški teran — mrzla jedila — sveže sardele — srečolov — umetni ognji. — Vstopnina k slavnosti 50 vinarjev. . Lnmmsi lil. — Srbski prestolonaslednik na poti preko Hrvaške. Kakor smo že javili, se bo srbski prestolonaslednik Aleksander na svojem potovanju na .lubilejeke wlavno?*t i na Cetinju ustavil v Zagrebu in na Reki. da si ogleda, ti dve mesti. Preko Hrvaškega bo potoval inkognito in sicer na izrecno željo srbskega poslanika na Dunaju. Sirnica. V Belgradu so imeli prvotno načrt, da bi prestolonaslednik oficijelno potoval po Hrvaškem, a ta načrt so v interesu prijateljskih od-n očaje v med Srbijo in avstro - ogrsko monarhijo opustili. — — Himna Kariovake »Zore«. Pevsko društvo »Zora« v Karlovca, ki je te trni slavilo svojo 501etnicof je razpisalo natečaj za najboljšo kompozicijo svoje himne. Natečaja so je udeležilo 11 skladateljev. Razsodbo, katero delo je najboljše, je »Zora« prepustila »Glasbeni Matici« v Ljubljani. Jurv »Glasbene Matico« jo razsodila, da je najboljša skladba ona pod geslom »J. a B. Nihil sune Te«. Drugo m snio ja jury prieodila umotvoru pod geslom »Korana«, tretje pn skladbi nod geslom »Pravičnost odločuje«. Ko ja odbor »Zoro« odprt i m vodenimi anali, as ja en in Ivana pl. Zajca. Nagrada v sku 150 K je bila torej podeljena profesorju Dugnnu. — Jubilej srbskega učitelja. VI nedeljo je slavil 251etnico svojega književnega in prosvetnega delovanja belgradski učitelj Mihailo Stanuje vič, dolgoletni k urednik srbskega pedagoško - književnega lista, »Učitelj«. — Bratomorna bori« v Makedoniji. Te dni je bil v Nebregovu v Makedoniji ubit srbski ustaški vojvoda (ili gori je Sokolović. Kakor srbski listi pišejo, so ga ubili bolgarski Četnik i. Žalostno je, da se v Makedoniji bore na nož bratje med sabo, mesto da bi se združeno vojevali proti skupnemu so vragu. — Proslava bitke na Varvarin-skem, polju. V Srbiji bodo 19. septembra slavili 100 letnico bitke na Varvarinskem polju. Slavnosti se udeleži tudi prestolonaslednik Aleksander. Pri tej priliki se položita temeljna kamna za dva spomenika. V Varvarini postavijo spomenik glavnemu junaku v omenjeni bitki Jovanu Kursuli. na mestu> kjer je bila bitka, pa tamkaj padlim junakom. — Praktično izvajanje slovanske vzajemnosti. Bolgarski listi so se jeli po vseslovanskem kongresu živahne-je zanimati za slovanstvo. Vsi dnevniki priobeujejo stalno razna slovan-stva se tičoee vesti, a »Večerna Pošta« je otvorila posebno rubriko za slovanske vesti pod naslovom: »Iz slovanskih zemelj«. Na prvem mestu v tej rubriki ima »Večerna Postat notico »Cesar Fran Josip proti ljubljanskemu županu Hribarju? : Izpred sodišča. Oproščen turnar. Dne 12. sep tembra 1909 so bili provzročlli na Zidanem mostu spodnještajerski turnarji velike izgrede. Turnarji so na Slovence celo streljali in je bila neka deklica ustreljena v nogo. Najbolj sirovo so se vedli turnarji iz Brežic, katerim je poveljeval nemškutar Pajdaš; menda je bil tudi Pajdaš tisti, ki je z revolverjem streljal na Slovence. Okrajno sodišče v Laškem je bilo prepričano, da je bil Pajdaš duša nemških tolo-vajstev, zato ga je tudi obsodilo na deset dni zapora. Ravno takega mnenja je bilo celjsko okrožno sodišče, ki je prvo obsodbo potrdilo. Nemštvo in renegatstvo pa s sodbo ni"biIo zadovoljno; napelo je vse sile, da reši »nedolžno* preganjanega „Nemca* Pajdaša zapora. Za stvar se je baje zavzel sam »Alldeutscher Verband", ki je provzročil, da se je obravnava v soboto zopet ponovila. In nemški Pajdaš je bil tako srečen, da je bil popolnoma — oproščen. Duhovnik — hujskač. Pred okrožno sodnijo v Gorici je bil tožen duhovnik Peter Mozetič radi hujskanju na poboje. Nagovarjal je fante, naj nabijejo učitelje, ako bi jih silili v občinsko za-bavališče. Duhovnik Mozetič je bil oproščen, ker sodišče ni verjelo zaslišanim pričam. „Abbasso T €čavl!" je kričal stavec Josip Felician v Gorici. Pred okrožno sodnijo goriško je bil Felician oproščen, ker je bil visoki sodni dvor mnenja, da s takim klicem ni mogoče nahujskati kako narodnost proti drugi. Radovedni smo, kakega mnenja bi bil sodni dvor ljubljanski, ako bi moral soditi Slovenca, ki bi bil kričal: „Smrt Nemcem!" e stvari. * Vsled kolere na Ruskem. Iz Novgoroda poročajo, da je odložen kongres zdravnikov, ki se je imel vršiti v drugi polovici avgusta, in si* eer zato, ker divja v okolici Novgoroda kolera, * Najprej revolver, potem sablja. V Budimpešti sta se dvobojevala grof Cekonic in huzarski radporoč-nik Aczel najprej z revolverji. Ker ui bil nobeden ranjen, sta prijela za sablje. Cekonic je dobil udarec na glavo, Aczel pa na prsi. * Nesreče s zrakoplovi. V Ameriki se je ponesrečil zrakoplovec Brookins. Padel je z zrakoplovom na zemljo, kjer je obležal mrtev. Pri padcu na zemljo je ubil njegov letalni stroj tri osebe, dva moža in enega dečka. — Na Nemškem se je ponesrečil zrakoplovec Oskar Heims. Pokvaril se mu je stroj in je padel z višine kakih osemdeset metrov. Heims se je smrtnonevarno poškodoval. * Nečloveška mati Blizn Bude-jovic je imela vdova, posestnica Hof-fellner svojega slaboumnega, 18 let starega sina že od Velike noči zaprtega v mali sobici, v kateri je stala več centimetrov visoka voda. Hrano mu je dajala skozi majhno okno, seveda samo toliko, da ni lakote poginil. V sobi je bil grozovit smrad. Postelja jo bila van pregnita. Ko so prišli v sobo ljudje, in so hoteli Hof-felnerja dvigniti i leiišča, jo aaoel grozno tuliti. Nečloveško mater so je v on- •rić. Ležal jV v. brrzurmem »tanju ter ja izjavil, na u* more umreti, ker ima na renti veliko hudodelstvo Pustil je poklicati tudi veo oneb. kate nm ja humvedal, da je pred več leti u nuncij kamrnarja Savica, ter aa oropal- Nedolžne ao zaprli in obsodili. Nekateri ao v ječi umrlu Ko je Be-»ević priznal svoj čin, ja umri Skaaa Mozart. X miški urralcr Kmanuel Srhikaneder (1751-1812» je bil T coiam čisto brezpomemben človek, ampak si je aelo veliko mislil o * t« .jeni MrralaktMii p«»\>krw, rt tise rakec t in pesniškem talentu. Mopeda bi ga ne bili vsi ti talenti rešili pozabljivosti, ko bi ne bil slučajno »»pisal teksta k operi »Čarobna piščalka*, ki jo je skompooiral nesmrtni Mozart. Prva predstava te • pere je bila 30. septembra 1791. na Po predstavi sreča prijatelj •Ira m mu arratuliru k uanuv dela tki pa je seveda zasluga Mozartova). Hcbikaneder samota vestno odgovori: »No, aavuda, opora ja ugajala, pn bi bila še bolj. ko ki mi ne bil Mozart toliko skvs-ril.« Martin Lutner. V franri-mmoatanu v Tndeutu je bil mlad Ne mer. z imenom Josip sin bogatega trsjovca iz Mlademu Mahlmanu ae se-ttaasko življenje ni zdelo posebno bosrn dopadljivu, Spisal je knjuro. v kateri graja *a m« »t s usko lenarjenje in metliško brbljanje molitev, v katerem ni nič več pobozoo-atukakor v dobro ansnuttanem stroju. Kadi te knjige so mu nadeli njegovi 11 je ime * Martin Lutber«. Mahl-ilo samostansko življeo-lu m samostani k ■ kic zalo je p« »skusil te iti. rVnnčiaknni so opazili, mirti so za njim in na t tat i se je vnel hud boj med u begi i m menihom in n ieao\ i m i soHmf'i 9 pomočjo policije je dosegel Maniman prostost ter se je vrnil na očetov dom. Slovanski generali v avstro- ogrski armad L Odkar so pomrli priznani vojskovodje: Mamuta, Bodic. Fi lipo viči. Jovanović itd., nima na-nobenega pomenljivega v generalitet L ki bi po h dal sklepati na -lovansko pokol enje. Dol*« na še veličine •naae gore listov,« ki »o vohe> priznane^ojik iz dobro znsusJk vzrokov noče-tukaj navesti. A vendar se mora objrkt'vno priznati, da je generalov slovanske narodnosti v naši skupni vojski vedno manj. Kje je iskati vzroka temu pojavu t V prvi vrsti nam je beležiti dejstvo, da *o bili nori imenovani umrli generali rojeni in vzgojeni graničarji. Odkar au jr v 70. letih preteklesra stoletja prestal s vojaška granica, od tedaj so prenehale tamošnje vojaške šole. Drugi »ment. ki pride tu v postrv je oholila pride mladenič tudi v ci-noklicu do hitrega in dobretra kruha, n. pr. kot jurist, trgovec, podjetnik pri zsrradhnh i. t. d. in se. kakor hitro odsluži svoje prostovoljno leto. vrte z v^mi m lami na •»vojesra izbranega poklica. pa nemških bojnik ladij koraka od Netneaje na ta naezn, dn aa Ja ljala izplačati Tu rak i ga ja iaast eivnl Hamid naluliaaga v ne makih kak. Denar aa je Turčiji nuje te pod pogojem nakupa starih ških bojnih ladij aa turško floti K veliki lo. Pariz* 16. avgu»ts. Iz Sonjoua ae l*«>r«.»va: V ued«*lju a večer ob 10. uri 45 min. ja savoail vlak s izirtniki, v katerem se js nahajalo uad 1100 oseh. v druar prazen vlak. Učinek sunka je bil strahovit. Še»t voz <«e je zajedlo t a kore koč drug \ drugega, trije voao- vi pn so popolnoma razbiti, število ranjenih se ceni osa sto. Kurjača zabavnega vlaka so izvlekli popolnoma zmečkanega iz|iod lokomotive. Urtolia. 16. avgusta Iz Parila m* ofu ijalno poroča, da je pri nedeljski železniški nesreči, ki je dohitela v Soujonn izletniški vlak. bilo mrtvih 43 oseb, #0 pa jih je težko ranje ni h. Nesrečo je zakrivil postaje načelnik, ki je kljub temu, da je bil na postaji tovorni vlak .pustil dintanč signal Telefonska in brzojavna poročila. K dunajskemu umoru ii pohotsest L. Dunaj, 16. avgusta. Maksimilijanu Voigtu. ki je iz p"b«»tno»ti umoril neko žensko, so n jer o v zlo* in že skoraj dokazali. Izkazalo ae je namreč, da odtiski prstov na žrtvi izvi-mjo od Voigtovih rok. Poleg tega ima Viogt na sebi mnogo praek, gk> de katerih ne more dokazati, kjer jih je zadobil Ravuo tak<> n*- more do-knanti svoj alibi. Tndi je njegova obleka precej okrvavljena. Sploh kažejo vsi znaki, da se je bil med Voig-tom in njegovo žrtvijo obupen hoj na življenje in smrt. Celo do**edanje obnašanje Voigtovo in njegov m» zelo sumljivi. na Hoji na turškdun. 16. avgusta. Iz Papapuli se poroča: Na meji je prišlo zopet * «jaka pa ranjena. Izgulie ajiSkih vojakov so Požar % bruseljski svetovni razstavi. Bruselj, lf avgusta. O Požaru, izbruhnil v nedeljo popoldne v i svetovni razstavi in ki je sker■ j celo razstavo uničil. ?e poro eajo še sledeče podrobsioati. Kot vzrok ae navaja električni kratki stik v razstavnem i »ost nem uradu, od ko-der -e je pot**m razširil ta usodopotni Na drugi strani pa zopet ne glasov, ki zatrjujejo, da ao varnostne odredbe vzrok in povod uničujočemu požaru. Zatr jnje ae. dn je v nedeljo popoldne aa i u : ..'Mi,:. razni k goreti zagrinjalo. katero pa vsled pomanjkljivih varnostnih odredb niso mogli takoj pogasiti m iz tega malenkostneara ognja ja potom baje nastal ta velikanski požar. Pri paniki, ki je nastala meti obiskovalci razstave radi požarja. je bilo nad 100 oseb. Bruselj. avgusta V »raj, praznik popoldne je bil obisk ve naravnost velikanski m naval tako velik, kakor dosedaj še noben dan. Takorekoe celo mesto je hitelo na razstavišče, da si na licu mesta ogledu pn pauarju povzročeno škodo. Raz--lavni paviljoni pa so deloma z i prti Razpoloženje v Bruselju je zelo pobito. To priliko pa so nt rabili razni d na rodni tatovi, ki so kar povprek kradli. Mnogo tatov je vojaštvo in la pri »delu«. Tekom in današnjega dna je vnamu odboru iz najrazličnejših držav in od r aj razno vrst-; . n zastopstev m no ojavk. Bruselj, 16. avgusta. Vlada je u vodi a p* »motno akcijo, od katere se radeja. da bo zbrala srudstva, iz katerih »e pokrije vsa povzročena škoda, ki as ni pokrita z zavarovalninami. Posebno je vlada poverila državno pravdoistvo z nalogom, da vpelje -t rogo preiskavo in po možnosti do-/cne pravi vzrok požar ja. Bruselj. 16. avgusta. Skupno škodo, katero je povzročil požar v razstavi, eesujo a n* leske zavarovalne družbe na 12 milijonov kron. Bruselj, 16. avgusta. Včeraj 'večer je bila vsled uradne odredbe s veva že ob 6. zaprta. Vse Tih je hib* na - oti-*o zandarji iztirsli z raas'avi-Vhod- v razstavišče straj vo-vo. Keofteli. 1*i avsmsta. Po požaru je bil najbolj prizadet aneieski razstavni oddelek. V tem oddelku so namreč unu-mi predmeti, ki repre zentirajo že -am. za se velikanske svote. Mednarodna ko-jfe radi kretske. 16. fsoroča iz Rima: Moje« i h kronik i kratkem izvrši i skem dvoru imenovan em etv< avgusta. »Journal« V Vatikanu blizu a aa v i aa pape in dn no • 1« —danj*-sra dr _vnega tajnika Merv del Vala kardinala tajnika kardinal fjolla. Kakor ar zatrjuje, ae j an ta korak le težko odločit fmn&n hremrvjr In nakup novih bojnik Indij na Nemškem. Pariz, 16. avgusta, ifcrho di Pa-- , p.,roča iz Carigrada, glede naku- Berolia. 16 a v gosta »Lokalan zeiger« porora iz Carigrada: Potovanje l>zaviel - paSe j*- hilo v prvi vrsti namenjeno v to, da pridobi Nemčijo za mednarodno kon ferew o glede kretskega vprašanja in je baje to tudi v Berohnu d'^**jrel Bivanje velikestm vezirja Hakkj beja v Marijinih v arih pa ima podoben namen, namreč pridobiti tndi Avstro - Ogrsko za ta korak. Nesreča aa morja. l>i»ndon. 16. avgusta. V noči od iiedelje na ponedeljek »ta treila sku-paj vslad sjaste megle v Canai Is M trt* pa-'o* -T<»rda- . ki je vozil žs Cariarasm v Oletliu iu pomik fh i nu si je vozil iz B^tterdamnis v Ismansu. Oba parni k s sta pr*e*»i poškodovana Parni k »Oseaa« aa ja vrnil v Rot ter danim, je v celi Avstriji f«»stala velikanska- Bedasto jr mislili, da ja draginja nssan umetno da mesarji kar poljubno in js vodno vonja vanje po živini. Podi ananja nsssa ja na Dunaju nrovmrneilo tako nevoljo, dn ja obninaki svat pritisnil na kr aosnsko - socijalnaga ministra Weia-hirrhnerja navj pomaga- In Weia-kireunar, ki je določen, dn postane dunajski župan, js telegrafiono pri-norooal, oairoma odredil posvetovanja, dn as odprejo meje uvozu živine. Heroda as ne bo niš agedlla, ker veliki Mvlsmrujsi ne puste, da bi se maje odprla. ( e bi ss dovolil u vos mesa iz Argentini j«, bi as orna mo»u aumala aa vee kot poiovieo m pomagano bi bilo vsem. Toda veliki zivinorejei hočejo imeti velike zaslužke in, zato so potom agrarne centrala slovesno protestirali proti otvoritvi meje za uvoa živina in nssan. — O let sanji vinski letni doha jato kaj neugodna poročila. V vseh avstrijskih vinorodnih deželah, bo >«lsd toče, peronospore in grozdne pleunobe trgatev kaj slaba. Izjemo «tela le južna Tirolska, in otok Vi* Lisa) v Duimist-iji. Iz Ksiterua na južnem Tirolskem |M»ro«*a «-asnik »Bozuer Naehrt« hteu« da je tam grozdje lep«>. či»t«. in debel«, itig«»dat•. ter da bo, ako ne pride se kaka ne^re ca šaa vinsurru^iee trgate\ pravdo brs. Isto tako poroi-s vinska veb>tr govma Fratelli Giaroni et lomp. iz stoka Vina v časniku »Allgem+-ine \V > iri/tituua?« z diu- 10. t. m., da so tamošnji vinogradi kra*ni. ter da pri-čakujejo dosti in prav dobrega vina. To objavljamo iuto. ker je mogoče, aa našim vinskim trgovcem in gostilničarjem s tam ust rr še asa — Delna odprava oddajnih listov. S. 1. septembrom t 1. stopijo v veljavo in sscer za sedaj samo začasno v predpisih o dostavljanju brzojavk sledeče spremembe 1. Proti podppu oddajnega lista se bodo dostavljala samo sledeča brzojavna naznanila: a) državne brzojavke, b) pristojbin prosta in njim podvržena službena obvestila, kojih vsebšno je sporočiti strankam; o zasebne brzojavke s pred-plačamm odgovorom, d) zasebne brzojavke z brzojavnim ali poštnim prejem m m naznanilom, kakor tudi ta naznanila sama; e) zasetne brzojavke, katere naj se naslovniku lastnoročno dostavijo; f) zasebne brzojavke, katere se v smislu § 5 brzojavnega reda izročajo sodiščem ali upravnikom kon-kurznih mas; g) zasebne brzojavke, od katerih mora naslovljenec plačati potnino ali naknadno pristojbino. 2. Vse ostale brzojavke se bodo naslovniku, oziroma po $ 36 brzojavnega reda v sprejem sposobnim osebam splošno brez oddajnega lista tzrocevale, in odpada iorej za naprej izdajanje oddajnih listov k brzojavnim sporočilom, katera niso navedena pod točko 1. a) do g>. Brzojavke, katere naj se brez oddajnega lista izroči, sme eventu-valno vložiti tudi v ^asebne pisemske skrinjice naslovnikov, ako se na namembnem kraju nihče ne nahaja, kateremu bi se jih moglo pravilno vročiti. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pufttnslemšek. Mnenje gosp, dr. L. Foersterja, Possouv. L o* pod J. Sarravallo. Trst. Rabil sem Vaše Serravallovn kina vino z železom v mnogih sin emjih po «»sla.bljajočih boleznih k«»t krepilo iu to vselej z najboljšim uspehom. Pocsoiiv. v juniju 1900. Dr. L. Foerster. 6 I Melusine ustna in zobna voda UavU so v Ljubljani: Dat fl avsuata: Martta Medic, delav. 61 let, Raoecuum cM- Ivaa Ter- Otk, tre> satssk, 01 ha. sassfha cssts It — Praaia Bsjsc, ha Ishsrists, iS sujaecsv, Zaloška cssta 1 — Rozshja Vrhsvc, hči tov. delavca, 4 Ista, Zalokarjeva ul 7. Dne 13 avfusts Marija Awanco, brvta Ugovka, 5* Ist, Prsčsa ulica 6 Dne 14. svgusts Frsn Vidic, dninar, 32 let, Rauecksga cesta 11 Dne 15 avfusU: Vekoslav Mozetič, sin knjigoveza, 2 mama, Tržaška cesta 15. — Ivan HlcbS, dninar, 24 let, Radecktga cesta 11. — Ivan Krainsf, ielsza. ključar v p, 85 let, Sv Petra cesta 33. Dne 16. avgusta: Jakob Grohar, obč ubožec, 87 let, R a dečke ga cesta 11 ▼ dilelDl LolDicl: i>ne 10. avgusta Jo^ip Zorman, pisar, 47 let. r" trn Stasje M > < E o 1 Nebo n sanji sam ** > 13 z. pop. 737-3 24 7 sr jzah del. jasno 9 sv. 7364 18-2 si jzsh jasno H 7 zj 7355 162 slab jug del. jasao m 2 pop 735 1 230 si. vzhod pol obla£ m 9 /v 7367 la>3 brezvetr obiaćno 15 TaJ. 738*5 168 si svzhod sk jasno Srednja predvčerajšnja temperatura 18 i , norm luO in včerajšnja 192 , norm. \9^Q*. Padavina v 24 urah 00 mm in 10 mm Povodom smrti našega nepozabnega soproga, oćima in svaka, gosp Franca Lovšina 3 mlajše dijake ali dijakinje te sprejme na hrano in stanovanje pn gospe Tnrnzftjl kUMnk na Staram hm ti, IL natstr. zrn 2 zračni sebi s kopalnico, nemeblovani, aa tnluzl Inntn. 2777 Izve se v upravu i št vu > Slov. Naroda«. arskeoa pomočnika in 2719 I O a j e n c e sprejme Fr« Ps Zajec in urar, Ljubljana. 1 oce vsa- Os nam je skoio nei kemu posebej zahvaliti Zahvaljujemo se najpresrčneje tem potom vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter vsem prijateljem m znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku Posebno pa se Se zahvaljujemo si. telo v društvu »Sokol«, ki se je udeležilo pogreba z zastavo, kakor tudi slavnemu det. pevskemu društvu »Slavec« za krasno in ganijivo petje V Ljubljani, dne 16 avgusta 1910. 2775 - tilnikarr ki opravlja že več let to obrt, ište dobro idočo gostilno v mestu ali na deželi t anjnm za mesec nuvemhnr nt tudi prej, eventualno jo tudi kapi. Ponudbe: LJahujanU, ftiklL leteče ItT. Gostilna s koncesijo nn nMa v najem za novembmt termin. 2767 Več se izve pri L. Sattna, ftinznl-knrjn, Krakovski na sip 4, L nadstr Istotam se tudi proda dobro ohranjena steklena stena Glaswandj pod zelo ugodnimi pogoji Josip m auma nvalks naznanjata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njiju iskreno ljubljeni, predobri oče, gospod Josip Dralka C kr. avsrai svetaik tu c kr. detetai flaal v LjaMjaai v p. danes, dne 14 avgusta ob 3. ari popoldne po kratkem muka-polnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80 letu svojega blaginji svojcev in človeštva posvečenega Življenja Bogu vdan preminul. Zemski ostanki dragege pokojnika se bodo v torek, dne 16 avgusta ob 6. uri popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovili in prenesli na ondotno pokopališče k večnemu počitku. Sv maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V Radovljici, 14. avgust* 1910. 2765 t Potrtim «rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretufno vest, da je naša iskreno ljubljena mati oziroma starš mati, gospa Janja Nitsch c kr. davčnega nadzornika vdova ase 15. avgusta oh polu 12 dopoldne v 84 Istu svoje dobe po mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče mimo v Gospodu zaspala. Truplo drage rajnice se ho v sredo, 17. avgusta ob a. url popoldne prepeljalo iz hiše žalosti v Čevljarski ulici •t. 1 as pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi k večnemu počitku. Neporabljena rajnica se priporoča v molitev in blag spomin. V Liubljani, dne 16 avgusta 1910. sinovi. — finvn hčere Brez posebnega obvestila. EWD