142 Knowledge and Use of Dietary Supplements and Body Composition in Men Engaged in Fitness Abstract Various groups of people, including athletes and recreational fitness enthusiasts, use dietary supplements (DS) to facilitate their performance during exercise. The accessibility of DS is increasing, but many users lack sufficient knowledge for their proper use. The main purpose of the research was to assess the knowledge and extent of DS use among men engaged in fitness. Additionally, we were inter- ested in whether the body composition of those using DS differs from men who exercise in fitness but do not use DS. The study included 123 men, aged 18 to 50, regularly involved in fitness training for at least a year. Basic information, as well as data on DS knowledge and usage, was obtained through a questionnaire. Body composition was measured using a Tanita scale (model BC-545). Analysis of variance (ANOVA) was employed to determine differences in body composition between men using DS and those who do not, as well as to assess differences between two age groups of men (up to 40 and over 40 years). The results showed that 84% of men engaged in fitness use DS. Men using DS tend to be taller, have a lower percentage of body fat, and less muscle mass compared to those not using DS. A majority of men (54%) engaged in fitness training demonstrated poor knowledge about DS. On average, older individuals have a higher percentage of body fat and higher vital age compared to younger individuals. Keywords: nutrition, supplements, fitness, exercise, training, body composition Izvleček Različne skupine ljudi, vključno s športniki in rekreativci, uporabljajo prehranske dodatke (PD) za lažje obvladovanje naporov med vadbo. Dostopnost PD je vse večja, vendar številni uporabniki nimajo zadostnega znanja za njihovo pravilno uporabo. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro moški, ki se ukvarjajo s fitnesom, poznajo PD in v kolikšni meri jih uži- vajo. Prav tako nas je zanimalo, ali se telesna sestava tistih, ki uživajo PD, razlikuje od telesne sestave moških, ki vadijo v fitnesu in PD ne uživajo. V raziskavo smo vključili 123 moških, starih od 18 do 50 let, ki se s fitnesom redno ukvarjajo najmanj leto dni. Na podlagi anketnega vprašalnika smo pridobili osnovne podatke ter podatke o znanju in uporabi PD. Telesno sestavo smo izme- rili s tehtnico Tanita (model BC-545). Za ugotavljanje razlik v telesni sestavi med uporabniki in neuporabniki PD ter za ugotavljanje razlik med dvema različnima starostnima sku- pinama moških (do 40 in nad 40 let) smo uporabili analizo variance ANOVA. Rezultati so pokazali, da 84 % moških, ki se ukvarjajo s fitne- som, uživa PD. Moški, ki uporabljajo PD, so višji, imajo nižji delež maščobe in manj mišične mase v primerjavi s tistimi, ki PD ne uživajo. Večina moških (54 %), ki se ukvarja s fitnesom, slabo pozna PD. Starejši imajo v povprečju večji delež tele- sne maščobe in višjo vitalno starost kot mlajši. Ključne besede: prehrana, dodatki, fitnes, vadba, trening, telesna sestava Petra Zaletel Poznavanje in uporaba prehranskih dodatkov med moškimi, ki se ukvarjajo s fitnesom, ter analiza njihove telesne sestave raziskovalna dejavnost 143 „ Uvod Zadostna telesna aktivnost in uravnoteže- na prehrana sta ključnega pomena za vzdr- ževanje telesnega in duševnega zdravja v sodobnem, pogosto sedečem in stresnem življenjskem slogu. Številne raziskave potr- jujejo, da redna telesna aktivnost zmanjšuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca, sladkorna bolezen in rak (Carbone idr., 2019). Poleg preprečeva- nja bolezni telesna aktivnost izboljšuje tudi telesno pripravljenost, mišično moč in ka- kovost življenja. Fitnes omogoča oblikovanje želene po- stave, kar prinaša ponos in samozavest. V želji po lepši postavi številni uporabljajo prehranske dodatke (PD), ki naj bi pomaga- li pri doseganju ciljev. V zadnjih letih se je delež uporabe PD po svetu in v Sloveniji iz- redno povečal (Farazin, 2008). Čeprav naj bi z raznovrstno prehrano zadostili potrebam telesa, včasih natrpan urnik ne omogoča kakovostnih obrokov, zato ljudje posegajo po dodatkih. Vendar pa PD ne morejo na- domestiti raznolike prehrane, temveč jo le dopolnjujejo. Različne skupine ljudi, vključno s športniki in rekreativci, uporabljajo PD za lažje ob- vladovanje naporov med telesno vadbo. Dostopnost PD je vse večja, vendar števil- ni uporabniki morda nimajo zadostnega znanja za njihovo pravilno uporabo. Zato je smiselno uživati PD kot dopolnilo k prehra- ni, za preventivo bolezni ali za izboljšanje učinkov treninga ter pospešitev regenera- cije po naporu (Knapik idr., 2016). Pri inten- zivnih obremenitvah so potrebe po energi- ji še večje, zato se ljudje velikokrat zatečejo k PD. Kljub temu je ključno, da se dodatki jemljejo zmerno, saj lahko v nasprotnem primeru telesu škodijo. PD so torej izdelki, ki se uživajo poleg redne prehrane in lahko vključujejo vitamine, mi- nerale, aminokisline in različne druge mo- lekule. PD so živila, vendar pa lahko njihove komercializirane farmacevtske oblike zava- jajo potrošnike in jih ti zmotno obravnava- jo kot zdravila. Poleg tega je zakonodaja, ki ureja dopolnila, nejasna, s pomanjkljivost- mi med predpisi, ki se uporabljajo v različ- nih državah Evropske unije (Pereira, Barros in Ferreira, 2017). Delež športnikov, ki običajno uporabljajo PD, se giblje od 40 % do 100 % (Garthe in Maughan, 2018). Uporaba PD pa ni ome- jena samo na športnike, ki se ukvarjajo s tekmovanji; pogosto jih uporabljajo tudi rekreativci, ki so uporabniki fitnesa. Čeprav uporaba PD morda ni tako pogosta med uporabniki fitnesa, ki se ne potegujejo za zmage na tekmovanjih, pa znanstvene ugotovitve tega ne potrjujejo. Podatki, ki jih najdemo v literaturi, namigujejo, da je delež uporabnikov fitnesa, ki uporabljajo PD, običajno visok. Splošno je mogoče tr- diti, da je celotna razširjenost uporabe PD med uporabniki fitnesa običajno večja od 40 %. Na primer, poročali so o 44-odstotni razširjenosti v nedavni študiji iz Portugalske (Ruano in Teixeira, 2020) in celo o 81-odsto- tni v raziskavi, izvedeni v Južni Afriki (Se- nekal idr., 2019). Razlike in heterogenost pri uporabi PD med državami in znotraj teh kažejo, da imajo lahko lokalni dejavniki (npr. nacionalna zakonodaja, prehrana, so- cialno-ekonomska raven in kultura vadbe) pomembno vlogo pri določanju uporabe PD v okviru fitnesa. Posledično rezultatov, pridobljenih na določenem geografskem območju, ni mogoče posplošiti za uporabo v širšem mednarodnem kontekstu. Literatura prav tako navaja različne razloge za uporabo PD na področju športne re- kreacije, vključno s pridobivanjem mišične mase, izboljšanjem telesne pripravljenosti in zdravja, zmanjšanjem časa za okrevanje ter izboljšanjem videza (Ruano in Teixeira, 2020; Senekal idr., 2019; Čaušević, idr., 2017). Pomembno je poudariti, da je fitnes tre- ning med rekreativci največkrat usmerjen v oblikovanje telesa in izboljšanje mišične simetrije ter hkrati v zmanjšanje deleža te- lesne maščobe s ciljem »boljšega videza«. Ob tem dodajmo, da t. i. estetsko vadbo izvajaja širši spekter ljudi, zato podatki o razširjenosti uporabe PD med bodibilder- ji (te opisuje večina dosedanjih študij) ne morejo neposredno veljati za osebe, ki se ukvarjajo s fitnes treningom. Osebe, ki se ukvarjajo z bodibildingom, so ena izmed skupin z zelo visoko razširjeno- stjo uporabe PD, povezane s pomembnimi tveganji za zdravje (Knapik et al., 2016). Ne- primerna uporaba PD je verjetno povezana s podcenjevanjem tveganj zaradi netočnih informacij (Kołodziej idr. 2019). Športniki se namreč običajno zanašajo na trenerje, pri- jatelje in družino, da pridobijo informacije o uporabi PD. Trenerji oziroma inštruktorji morajo biti zato ustrezno informirani, da lahko zagotovijo natančne informacije o PD, kot poudarjajo tudi Attlee idr. (2018). Na žalost instruktorji niso vedno ustrezno seznanjeni s pravilno uporabo PD in včasih sami uporabljajo PD. Zato bi bilo zanimivo preučiti razširjenost in vzorec uporabe PD tudi med inštruktorji fitnesa. Cilj naše raziskave je bil analizirati razširje- nost uporabe PD med moškimi, ki se ukvar- jajo s fitnesom, usmerjenim v oblikovanje telesa, preveriti, kakšno je njihovo znanje o PD, ter ugotoviti morebitne razlike v telesni sestavi moških, ki PD uživajo, v primerjavi s tistimi, ki jih ne. „ Metode preizkušanci V raziskavo je bilo vključenih 123 moških, starih od 18 do 50 let, povprečno 29,5 ± 9,2 leta, ki so se s fitnesom redno ukvarjali najmanj leto dni, in sicer najmanj dvakrat na teden. V povprečju so se preizkušanci z vadbo v fitnesu ukvarjali 4,9 leta, največ (33 %) se jih je s fitnesom ukvarjalo 1 leto, pre- ostali pa od dve leti do 10 let. Sodelovali so udeleženci fitnes vadbe iz desetih različnih mestnih fitnes centrov s povprečno višino 1,82 ± 0,08 m, težo 85,1 ± 11,3 kg in pov- prečnim indeksom telesne mase 25,5 ± 2,5 kg/m 2 . Več kot polovica preizkušancev je imela fakultetno izobrazbo (56 %), 25 % jih je obiskovalo ali imelo zaključeno srednjo šolo, preostali so še študirali. Pripomočki Za ugotavljanje znanja o prehranskih do- datkih in njihovi uporabi smo si pomagali z že večkrat uporabljenim anonimnim vprašalnikom, ki je poleg osnovnih demo- grafskih podatkov (spol, starost, izobrazba) vključeval podatke o trajanju in rednosti telesne aktivnosti ter o volumnu treninga, v nadaljevanju pa so sledila vprašanja o uporabi prehranskih dopolnil in o znanju na tem področju. Avtor vprašalnika je dr. Damir Sekulić. Vprašalnik je preverjen, stan- dardiziran in večkrat uporabljen v različnih raziskavah (Kondrič, Sekulić, Uljević, Gabri- lo in Žvan, 2013; Sekulić, Bjelanović, Pehar, Pelivan in Zenic, 2014a; Sekulić, Milanović, Bok, Jukić in Matika, 2014b; Šajber, Rodek, Escalante, Olujić in Sekulić, 2013; Šeme, 2016; Zaletel idr., 2015; Perić idr., 2016; Za- letel, 2019). Poleg vprašalnika smo izvedli tudi meritve telesne sestave, pri čemer smo kot pripo- moček uporabili tehtnico Tanita (Tanita, Innerscan body composition monitor, mo- del BC-545), ki temelji na šesttočkovnem merjenju z magnetno impendanco. Tanita Innerscan BC-545 zagotavlja celovito anali- zo telesne sestave, vanjo smo predhodno 144 vnesli podatke o telesni višini v centimetrih, spolu in starosti merjenca. Tehtnica nam je pokazala naslednje podatke: 1. Teža: skupna masa telesa, običajno mer- jena v kilogramih ali funtih. 2. Delež telesne maščobe – označuje de- lež celotne telesne mase, ki je sestavljen iz maščobnega tkiva. Predstavlja eno pomembnejših mer za ocenjevanje splošnega zdravja in telesne pripravlje- nosti. 3. Mišična masa: predstavlja skupno maso skeletnih mišic v telesu. Je ključnega pomena za oceno razvoja in moči mišic. 4. Kostna masa: mera ocene celotne mase kostnega tkiva v telesu. Pomembna je za oceno zdravja in gostote kosti. 5. Visceralna maščoba: nanaša se na ma- ščobo, shranjeno okoli organov v tre- bušni votlini. Visoke ravni visceralne maščobe so povezane s povečanim tveganjem za zdravje. 6. Presnovna starost: predstavlja oceno stopnje presnove merjenega telesa v primerjavi s povprečjem za starostno skupino preizkušanca. Kaže, kako učin- kovito naše telo porablja kalorije. 7. Bazalna presnovna stopnja (BMR): pred- stavlja število kalorij, ki jih naše telo potrebuje za vzdrževanje osnovnih fi- zioloških funkcij v mirovanju. Je bistven dejavnik pri uravnavanju telesne teže. 8. Delež vode v telesu: predstavlja delež celotne telesne mase, ki jo sestavlja voda. Mera je bistvenega pomena za ohranjanje hidracije in splošnega zdrav- ja. 9. Tip telesne sestave: ocena tipa postave oziroma somatotipa, ki je razdeljena na devet različnih tipov, pojasnjenih v Ta- beli 1. Postopek in metode obdelave podatkov V sklopu širšega projekta smo z vprašal- nikom ugotavljali znanje o prehranskih dodatkih in razširjenost uporabe teh ter iz- merili telesno sestavo preizkušancev. Pred meritvami so vsi udeleženci podpisali izja- vo o prostovoljni udeležbi pri meritvah in dovolili uporabo rezultatov v raziskovalne namene. Podatki so bili obdelani s statističnim pro- gramom IBM SPSS 26 (SPSS Inc., Chicago, ZDA), grafične predstavitve pa so bile pri- pravljene s programom Microsoft Excel (Microsoft, Redmond, ZDA). Za vse spre- menljivke so bili izračunani osnovni stati- stični parametri. Opisnim spremenljivkam smo izračunali frekvenčno porazdelitev, številskim pa izbrane mere opisne statistike (povprečja, standardne odklone, največje in najmanjše vrednosti). Normalnost po- razdelitve smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom, homogenost varianc pa z Leveno- vim testom. Za ugotavljanje razlik v telesni sestavi med tistimi moškimi, ki jemljejo PD, in tistimi, ki jih ne, ter za ugotavljanje razlik med dvema različnima starostnima sku- pinama moških (do 40 in nad 40 let) smo uporabili analizo variance ANOVA. Statistič- no značilnost smo potrjevali na ravni 5-od- stotne verjetnosti napake (p ≤ 0,05). „ Rezultati in razprava Največ preizkušancev naše raziskave je sta- rih med 23 in 31 let, najmanj pa med 40 in 50 let. Skoraj tri četrtine preizkušancev tre- nira trikrat ali več kot trikrat na teden, 14 % jih trenira dvakrat tedensko, le 8 % jih treni- ra vsak dan (Slika 1). Večina moških, ki se ukvarjajo s fitnesom, uživa PD (Slika 2). Slaba polovica (46 %) do- datke uporablja redno, 38 % le občasno, 16 % moških pa jih sploh ne uporablja. Raziskave kažejo (Jeukendruo in Cronin, 2011; Molinero in Marquez, 2009), da je uporaba PD v športu v svetovnem merilu že precej razširjena (46–91 %), PD pa uživa 68 % anketiranih Slovencev (Makarovič, 2010). Skoraj tretjina jih dodatke uživa le po nekaj dni, dobra petina jih jemlje stalno in prav tako dobra petina po nekaj tednov zapored. Najpogostejši razlog za uživanje PD je zmanjšana odpornost organizma ali pa pomanjkanje določene snovi. Uživanje PD zaradi povečane športne aktivnosti je na 7. mestu pogostosti uživanja. Moški po- gosteje uživajo PD zaradi povečane špor- tne aktivnosti (Makarovič, 2010). Rezultati kažejo, da se verjetno vse več ljudi zaveda Tabela 1 Devetstopenjska razvrstitev tipov telesne postave (Tanita Corporation, 2016) Tip Tip postave Razlaga 1 Prekrita debelost Debelost majhnih razsežnosti Oseba ima na videz zdravo telo, vendar ima zelo nizko mišič- no maso in visok odstotek telesne maščobe. 2 Debelost Debelost srednjih razsežnosti Oseba ima visok odstotek telesne maščobe, z zmerno mišič- no maso. 3 Čvrsto grajen Debelost velikih razsežnosti Oseba ima tako visok odstotek telesne maščobe kot tudi visok odstotek mišične mase. 4 Premalo aktiven Malo mišične mase in povprečni odstotek telesne maščobe Oseba ima povprečni odstotek telesne maščobe in podpov- prečno mišično maso. 5 Normalen Povprečna mišična masa in povprečen odstotek telesne maščobe Oseba ima povprečne vrednosti tako v odstotkih telesne maščobe kot tudi v mišični masi. 6 Normalno mišičast Visoka mišična masa in povprečen odstotek telesne maščobe (športniki) Oseba ima povprečni odstotek telesne maščobe in nadpov- prečno maso mišičevja. 7 Suh Nizka mišična masa in nizek odstotek telesne maščobe Tako odstotek telesne maščobe kot tudi masa mišičevja sta pod povprečjem. 8 Suh in mišičast Suh in mišičast (športniki) Oseba ima nizek odstotek telesne maščobe in zadostno mišično maso. 9 Zelo mišičast Zelo mišičast (športniki) Oseba ima nizek odstotek telesne maščobe in nadpovpreč- no mišično maso. raziskovalna dejavnost 145 zdravega in aktivnega načina življenja, saj si z uporabo PD pomagajo tako pri telesnih naporih kot tudi pri urejanju prehrane. Slika 3. Najpogosteje uporabljeni prehranski dodatki Četrtina moških, ki se ukvarjajo s fitnes vad- bo, uporablja proteine, 21 % vitaminsko- -mineralne dodatke, 18 % ogljikove hidra- te, 14 % energijske ploščice, 11 % napitke za regeneracijo, 7 % železo, najmanj pa jih uporablja izotonične napitke (4 %). Prehran- ske beljakovine imajo ključno vlogo pri številnih fizioloških procesih v telesu. Tre- nutno priporočen dnevni vnos za zdrave posameznike znaša 0,8 g beljakovin na kg telesne mase na dan (USDA, 2015). Vendar postaja vse bolj očitno, da bi bil za aktivne posameznike, ki želijo optimizirati prilago- ditve vadbi, ustreznejši višji dnevni vnos, tj. najmanj 1,4–1,6 g beljakovin na kg puste telesne mase (Jager idr., 2017). Da bi dose- gli to mejo, športniki pogosto uživajo PD v obliki beljakovinskih praškov. Leta 2015 je bila prodaja teh ocenjena na 4,7 milijarde dolarjev, na trgu športne prehrane je obse- gala drugi največji delež takoj za športnimi napitki (Statista, 2018). Priljubljenost belja- kovinskih dodatkov je verjetno posledica trditev o povečanju mišične mase, izgubi maščobe, izboljšanju zmogljivosti in bolj- šem okrevanju. Ne preseneča nas, da so med najpogosteje uporabljenimi PD prav beljakovinski pripravki, saj so postali prak- tična izbira tudi za vse tiste, ki nimajo časa zaužiti zdravega obroka. Ker imajo visoko energijsko vrednost, so postali idealno na- domestilo za obrok, zlasti priljubljeni pa so med tistimi, ki si prizadevajo za povečanje mišične mase. Ergogensko sredstvo je vsaka tehnika tre- ninga, mehanska naprava, prehranska pra- ksa, farmakološka metoda ali psihološka tehnika, ki lahko izboljša zmogljivost vadbe in/ali poveča prilagoditve na trening (Le- utholtz, 2001; Kreider idr., 2010). Sem spa- dajo sredstva, ki posameznika pripravijo na vadbo, izboljšajo njeno učinkovitost in/ali pospešijo okrevanje po vadbi. Ergogenska sredstva lahko posamezniku pomagajo, da bolje prenese težke treninge, hitreje okre- va in ostane zdrav oz. brez poškodb med intenzivnim treningom. Čeprav se ta opre- delitev zdi precej preprosta, je najti veliko razprav o ergogeni vrednosti različnih PD. Nekateri strokovnjaki za športno prehrano dopolnilo štejejo za ergogeno le, če štu- dije pokažejo, da občutno izboljša telesno zmogljivost (npr. pomaga pri hitrejšem teku, dvigovanju večje teže in/ali izvajanju več dela med vadbeno nalogo). Po drugi strani pa bi po mnenju nekaterih dopolni- lo moralo veljati za ergogeno, če pomaga športnika pripraviti na vadbo, pospeši okre- vanje po vadbi ali ima potencial za izboljša- nje prilagoditev na trening. Kar 48,1 % britanskih športnikov uživa vsaj en PD, pri čemer so bile energijske pijače najbolj priljubljene, uživalo jih je 41,7 % športnikov oziroma 86,6 % uporabnikov PD v testiranem vzorcu (Petróczi idr., 2008). Raziskava med vrhunskimi in rekreativnimi nizozemskimi športniki je pokazala, da jih je v zadnjih štirih tednih 84,7 % uživalo PD, najpogosteje ergogena dopolnila, kot so multivitaminsko-mineralni pripravki (42,9 %), izotonični športni napitki (44,1 %) in ko- fein (13,0 %). Prehransko svetovanje je bilo pri njih povezano z višjo prevalenco upora- be vitamina D, napitkov za okrevanje, ener- gijskih ploščic, izotoničnih napitkov s prote- ini, dekstrozo, beta alaninom in natrijevim bikarbonatom, obratno sorazmerno pa je bilo povezano z uporabo kalcija, vitamina E, vitamina B2, retinola, energijskih pijač ter BCAA in drugih aminokislin (Wardenaar idr., 2017). Prebivalci Slovenije najpogosteje uživajo med in druge čebelje pridelke, sledijo vita- minsko-mineralni pripravki ter maščobne kisline omega-3. PD za športnike pa so šele na 8. mestu po pogostosti uživanja. Moški v večji meri uživajo rastlinske izvlečke in PD za športnike. Izmed tistih, ki uživajo PD, jih 70 % uživa le eno dopolnilno naenkrat (Ma- karovič, 2010). Preizkušanci v naši raziskavi, ki se ukvarjajo s fitnes vadbo in ne uporabljajo PD, menijo, da jim ne bi koristili (44 %), nekateri mislijo, da PD niso zdravi (25 %), da so predragi (19 %), nekateri pa menijo, da nimajo dovolj znanja za nakup PD (13 %). Znanje o prehranskih dodatkih Pomembna je predvsem raznovrstna in zdrava prehrana, s katero dobimo vse po- trebne snovi za telo. Uživanje PD je upra- vičeno takrat, ko ugotovimo pomanjkanje določene snovi v telesu kljub normalni prehrani. Seveda pa jih je treba jemati v zmernih količinah, saj lahko sicer telesu celo škodujejo. Več kot 95 % PD je le poten- Slika 1. Pogostost vadbe v fitnesu Slika 2. Uporaba prehranskih dodatkov 146 cialno učinkovitih ali neučinkovitih, samo nekaj jih je dejansko dokazano koristnih (Lipovšek, 2013). Ker je dostopnost PD vse večja, jih uporablja veliko ljudi, pa čeprav pogosto nimajo zadostnega znanja o nji- hovi uporabi. V nekaterih PD so lahko skrite tudi prepovedane snovi, ki športniku škodi- jo ali pa vplivajo na rezultat pri dopinškem testiranju. PD so tudi precej dragi, zato je treba preceniti, ali se jih splača kupiti; če že- limo, da je naša uporaba PD res smiselna in kakovostna, je priporočljivo, da se pred je- manjem posvetujemo s specialistom špor- tne medicine, saj nam lahko glede na naše zdravstveno stanje in telesno aktivnost priporoča primerne izdelke (Farazin, 2008). Znanje o PD so preizkušanci v vprašalniku ocenili sami (Slika 4), pozneje pa so odgo- varjali na 20 vprašanj, ki so dejansko pre- verjala njihovo realno znanje (Slika 5). Vsako vprašanje je bilo vredno 0,5 točke, torej so lahko dosegli največ 10 točk. Na podlagi števile točk smo določili raven znanja: 0–2 točki = nikakršno znanje, 3–4 točke = slabo znanje, 5–6 točk = srednje znanje, 7–8 točk = dobro znanje in 9–10 točk = odlično zna- nje. Ugotovili smo, da so moški, ki se ukvar- jajo s fitnes vadbo, svoje znanje v večini precenili in da je njihovo dejansko znanje o PD slabše, kot ga ocenjujejo sami. Pojavlja se bojazen, da uživajo napačne dodatke, v neprimernih količinah in času, predvsem pa neprimerno glede na količino in vrsto vadbe. To je lahko v večji meri razlog, da nekateri ne dosežejo svojih ciljev ali pa ima- jo dodatki slab vpliv na njihov organizem in telesno sestavo. Večina naših preizkušancev meni, da je njihovo znanje o PD dobro ali vsaj srednje dobro (Slika 4), medtem ko je njihova de- janska ocena znanja veliko slabša; kar pri 44 % sodelujočih v raziskavi je poznavanje PD slabo oziroma nikakršno (Slika 5). Slika 4. Ocena lastnega znanja o prehranskih dodatkih Slika 5. Dejansko znanje o prehranskih dodatkih Vsak, ki se odloči za uživanje PD, bi se moral prej pozanimati o tem, kdaj in kako jih mora jemati, ali so varna in učinkovita, ali imajo stranske učinke, koliko jih je treba vzeti ter kje se kupijo izdelki z zdravstveno podpr- timi informacijami. Če želimo, da je naša uporaba PD res smiselna in kakovostna, je priporočljivo, da se pred jemanjem posve- tujemo s specialistom športne medicine ali strokovnjakom športne prehrane oziroma nutricionistom, saj nam lahko glede na naše zdravstveno stanje in telesno aktiv- nost priporoča primerne izdelke za nas. Na temo poznavanja PD je bilo opravljenih kar nekaj raziskav v športu; med moškimi in ženskimi teniškimi igralci, katerih pov- prečna starost je bila 22 let, so ugotovili, da 80 % anketirancev občasno uporablja prehranske dodatke, glavni vir informacij o PD pa so njihovi trenerji (Kondrič idr., 2013). Raziskava je bila izvedena tudi med vrhunskimi hrvaškimi jadralci in njihovimi trenerji, vključevala pa je 44 športnikov in 34 trenerjev. Preverjali so uporabo in po- znavanje PD. Rezultati so pokazali, da več kot 70 % anketirancev uporablja PD, od tega več kot polovica vsak dan. Tisti, ki jih ne jemljejo, so kot glavni razlog za to nave- dli premalo znanja o delovanju PD (Rodek, Sekulić in Kondrič, 2012). V raziskavi znanja in uživanja PD v hip hopu (Pruš idr., 2019) so ugotovili, da je bilo znanje plesalcev o prehrani slabše (3,49 ± 1,98) kot pri drugih športih, kjer povprečne vrednosti znašajo med 5 in 7. Povprečna ocena je na primer pri sinhronih plavalkah znašala 5,58 ± 1,88, pri igralcih tenisa 5,33 ± 2,77, pri slovenskih igralcih badmintona 3,50 ± 0,80, med njimi pa so daleč najboljše znanje dosegali pla- valci, katerih povprečna ocena je znašala 8,51 ± 2,71 (Furjan, Perić, Krželj, Stanković in Zenić, 2013; Kondrič idr., 2013; Šajber idr., 2013). Pridobljeni rezultati plesalcev različ- nih plesnih zvrsti (Zaletel, 2019), ti dosegajo skupno oceno 5,1, so primerljivi z znanjem o prehrani in PD tudi drugih vrhunskih športnikov in rekreativcev, ki obiskujejo fi- tnes vadbo. Telesna sestava Povprečna telesna višina preizkušancev je 1,82 ± 0,08 m, povprečna telesna teža pa 85,1 ± 11,3 kg. Merjenci so v povpre- čju normalno prehranjeni, po ITM (25,5 ± 2,5 kg/m 2 ) bi lahko sodili, da se nagibajo k prekomerni hranjenosti, vendar imajo najverjetneje povečano mišično maso, saj ITM pri izračunih ne upošteva podatkov o telesni sestavi in ni edini pokazatelj primer- nosti telesne teže in kriterij za uvrščanje posameznikov v določene rizične skupine (Podlogar, 2008). Delež maščobe imajo v povprečju 15,8 %, kar je normalno, saj je normalen delež telesne maščobe za mo- ške 7–20 %. Kostna masa je v povprečju obsegala 3,5 kg, kar je precej veliko, saj je normalna teža kosti za 85-kilogramskega moškega 2,29 kg. Delež vode v telesu je znašal 60 %, kar pomeni, da so dobro hi- drirani, saj morajo imeti od 50–65% vode v telesu. Povprečna vitalna starost merjencev je 23,6, kar je glede na njihovo povprečno kronološko starost, ki je 29,5, odlično, saj je njihovo telo v povprečju mlajše. Tip posta- ve pa imajo v povprečju 4,8, to pomeni, da imajo normalno oziroma primerno razmer- je med maščobno in mišično maso (Tanita Corporation, 2016). Zanimalo nas je, kako starost vpliva na te- lesno sestavo, zato smo merjence razdelili v dve starostni skupini. V prvi so merjenci mlajši od 40 let, v drugi pa starejši od 40 let. Ugotovili smo, da imajo starejši v povprečju višji odstotek telesne maščobe in višjo vital- no starost (Tabela 3). Pri moških, starih pod 40 let, je povprečen odstotek maščobe 15,4 %, pri starejših pa 20,2 %. Normalen odsto- tek telesne maščobe od 20. do 40. leta je 7–20 %, za ljudi, stare 40–60 let, pa 10–22 % (Tanita Corporation, 2016). Dokazano je, da se z leti povečuje izguba mišičnega tkiva in kostne mase, kopičijo pa se zaloge telesnih maščob. Poveča se intoleranca za glukozo, upočasnijo se metabolizem, izločanje pre- bavnih sokov in absorpcija hranljivih snovi. Prebava se poleni, še posebej če starostnik premalo pije in se manj giblje (Shur idr., 2021). Vitalna starost pri merjencih, mlajših od 40 let, je 21,3, pri merjencih, starejših od 40 let, pa 44,2. Glede na to, da je povpreč- na kronološka starost mlajših 27,1, starejših pa 51,4, lahko opazimo, da je pri merjencih obeh starostnih skupin vitalna starost v raziskovalna dejavnost 147 povprečju nižja od kronološke. To je dobro, saj to pomeni, da se v povprečju dovolj gibljejo in imajo zato nižjo vitalno starost (Tanita Corporation, 2016). Ugotovili smo, da imajo moški, ki upora- bljajo PD, značilno nižji delež podkožnega maščevja v primerjavi s tistimi, ki PD ne uži- vajo (Tabela 4). Statistično značilno so tudi višji in imajo manj mišične mase, verjetno tudi zato, ker so nekoliko lažji od tistih, ki dodatkov ne uživajo. Vendar pa nižji delež maščobe kaže, da gotovo bolje skrbijo za zdravo prehrano in dajejo telesu vse po- trebne snovi za regeneracijo. Morda moški, ki ne uživajo PD, trenirajo manj intenzivno in bi lahko imeli boljše rezultate po obdo- bju intenzivnejših treningov tudi brez upo- rabe PD. Zato težko trdimo, da so rezultati boljši samo zaradi uporabe PD, saj so pri skupini, ki uživa PD, lahko boljši tudi zaradi večje količine treningov. Omejitev raziskave je tudi razmeroma majhen vzorec, tega bi bilo treba treba z nadaljnjimi raziskavami povečati in še natančneje preučiti. Ugotovili smo, da ima dobra polovica preizkušancev (54 %) slabo oz. nikakršno znanje o PD. Med merjenci s slabim in do- brim znanjem o PD niso bile ugotovljene statistično značilne razlike v telesni sestavi. Verjetno je telesna sestava rezultat daljše- ga obdobja aktivnosti in oblikovanja telesa. Da bi to potrdili, bi morali seveda uporabiti večji vzorec in vanj vključiti preizkušance, ki že vsaj nekaj let redno obiskujejo vadbo v fitnesu. „ Zaključek Namen raziskave je bil preučiti poznavanje in uporabo PD med moškimi, ki se ukvar- jajo s fitnesom, ter analizirati njihovo tele- sno sestavo. Cilj je bil torej ugotoviti, kako dobro poznajo PD, koliko jih uživa PD in ali uživanje PD pozitivno vpliva na njihovo te- lesno sestavo. Ugotovili smo, da kar 84 % moških, ki se ukvarjajo s fitnesom, uživa PD, najpogoste- je beljakovinske dodatke, vitaminsko-mine- ralne napitke, ogljikove hidrate in energij- ske ploščice. Preostalih 16 % preizkušancev meni, da jim PD ne bi koristili, zato jih ne uživajo. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da večina moških (54 %), ki se ukvarjajo s fitnesom, slabo pozna prehranske dodatke. Moški, ki uporabljajo PD, imajo v primerjavi s tistimi, ki jih ne uživajo, nižjo telesno težo, ITM, delež maščobe, visceralno maščobo, vitalno starost in količino mišične mase. Zanimivo bi bilo raziskavo izvesti na večjem vzorcu, da bi dobili bolj točne in reprezen- tativne rezultate. V nadaljevanju nas bo go- tovo zanimal tudi podoben vzorec žensk, torej poznavanje in uporaba PD med njimi, prav tako v povezavi s potencialnimi spre- membami v telesni sestavi. S tem bi lahko olajšali delo prehranskim svetovalcem in osebnim trenerjem. „ Literatura 1. Attlee, A., Haider, A., Hassan, A., Alzamil, N., Hashim, M. in Obaid, R. S. (2018). Dietary Supplement Intake and Associated Factors Among Gym Users in a University Commu- nity. J. Diet. Suppl.15, 88 –97. 2. Carbone, S., Del Buono, M. G., Ozemek, C. in Lavie, C. J. (2019). Obesity, risk of diabetes and role of physical activity, exercise training and cardiorespiratory fitness. Progress in car- diovascular diseases, 62(4), 327–333. Tabela 2 Telesna sestava merjencev (N = 123) Minimum Maksimum M SD Telesna višina (m) 1,66 2,03 1,82 0,08 Telesna teža (kg) 62,0 110, 0 85,18 11, 32 ITM 20,1 31,2 25,57 2,57 Delež maščobe (%) 7, 2 26,0 15,88 4,65 Mišična masa (kg) 51,2 88,5 67,76 7,9 6 Kostna masa (kg) 2,3 4,4 3,49 0,40 Delež vode v telesu (%) 52,0 66,8 59,91 3,88 Vitalna starost 12 47 23,64 12,21 Kronološka starost 18 50 29,56 9,25 Tip postave 2 8 4,86 1,52 Opomba. N = število merjencev; minimum = najnižja vrednost; maksimum = najvišja vrednost; M = aritmetična sredina; SD = standardna deviacija. Tabela 3 Razlike v telesni sestavi med dvema starostnima skupinama Kronološka starost N M SD F p(F) Telesna višina (cm) do 40 let 110 182 0,08 1,07 0,30 nad 40 let 13 178 0,03 Telesna teža (kg) do 40 let 110 84,89 11,74 0,28 0,59 nad 40 let 13 87,78 6,57 Indeks telesne mase do 40 let 110 25,36 2,50 3,23 0,07 nad 40 let 13 27, 50 2,69 Delež maščobe (%) do 40 let 110 15,40 4,42 5,22 0,02* nad 40 let 13 20,22 4,87 Mišična masa (kg) do 40 let 110 67,9 0 8,27 0,14 0,70 nad 40 let 13 66,48 4,77 Kostna masa (KG) do 40 let 110 3,50 0,42 0,04 0,83 nad 40 let 13 3,46 0,20 Delež vode v telesu (%) do 40 let 110 60,22 3,81 3,04 0,08 nad 40 let 13 57,10 3,69 Vitalna starost do 40 let 110 21,36 10,03 22,69 0,00* nad 40 let 13 44,20 11, 58 Tip postave do 40 let 110 4,84 1,52 0,04 0,83 nad 40 let 13 5,00 1,73 Opomba. N = število merjencev; M = aritmetična sredina; SD = standardna deviacija; p(F) = po- membnost parametra; * = statistična značilnost na ravni 5-odstotne napake. 148 3. Čaušević, D., Ormanovic, S., Doder, I. in Covic, N. (2017). Analysis of Dietary Supplements Usage among Recreational Athletes in Can- ton Sarajevo. Homo Sports. 19, 19–23. 4. Farazin, U. (2008). Problematika prehranskih dopolnil v športu. Farmacevtski vestnik, 59(4), 189–192. Pridobljeno s http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC -J660FLO7/?query= %27keywords%3dprehranski+dodatki%27& pageSize=25 5. Furjan Mandić, G., Perić, M., Krželj, L., Stanković, S. in Zenić, N. (2013). Sports Nu- trition and Doping Factors in Synchronized Swimming: Parallel Analysis among Athletes and Coaches. Journal of Sports Science and Medicine 12, 753–760. 6. Garthe, I. in Maughan, R. J. (2018). Athletes and Supplements: Prevalence and Perspecti- ves. Int. J. Sport Nutr. Exerc. Metab. 28, 126 –138. 7. Jager, R., Kerksick, C. M., Campbell, B. I., Cri- bb, P. J., Wells, S. D., Skwiat, T. M., Purpura, M., Ziegenfuss, T. N., Ferrando, A. A., Arent, S. M., Smith-Ryan, A. E., Stout, J. R., Arciero, P. J., Ormsbee, M. J., Taylor, L. W., Wilborn, C. D., Kalman, D. S., Kreider, R. B., Willoughby, D. S., Hoffman, J. R., Krzykowski, J. L. in Antonio, J. (2017). International society of sports nutriti- on position stand: protein and exercise. J Int Soc Sports Nutr., 14, 20. 8. Jeukendruo, A. in Cronin, L. (2011). Nutrition and elite young athletes. Medicine and Sport Science, 56, 47–58. 9. Knapik, J. J., Steelman, R. A., Hoedebecke, S. S., Austin, K. G., Farina, E. K. in Lieberman, H. R. (2016). Prevalence of Dietary Supplement Use by Athletes: Systematic Review and Me- ta-Analysis. Sports Med., 46, 103–124. 10. Kołodziej, G., Cyran-Grzebyk, B., Majewska, J. in Kołodziej, K. (2019). Knowledge Concer- ning Dietary Supplements among General Public. Biomed Res. Int. 11. Kondrič, M., Sekulić, D., Uljević, O., Gabrilo G. in Žvan, M. (2013). Sport Nutrition and do- ping in Tennis: An Analysis of Athletes Attitu- des and Knowledge. Journal of Sports Science and Medicine, 12, 290–297. 12. Kreider, R., Wilborn, C. D., Taylor, L., Camp- bell, B., Almada, A. L., Collins, R., Cooke, M., Earnest, C. P., Greenwood, M., Kalman; D. S., Kerksick, C. M., Kleiner, S. M., Leutholtz, B., Lopez, H., Lowery, L. M., Mendel, R., Smith, A., Spano, M., Wildman, R., Willoughby, D. S., Ziegenfuss, T. N. in Antonio, J. (2010). ISSN exercise & sport nutrition review: research & recommendations. Journal of the Internatio- nal Society of Sports Nutrition, 7 , 1. 13. Leutholtz, B., Kreider, R., Wilson, T. in Temple, N. (2001). Exercise and Sport Nutrition. Nutriti- onal Health Totowa, NJ Humana Press 20739. https://doi.org/10.1007/978-1-59259-226- 5_14 14. Lipovšek, S. (2013). Moč prehrane v športu: kako s prehrano in prehranskimi dopolnili do- seči največji potencial in zmogljivost. Ljubljana: Samala. 15. Makarovič, M. (2010). Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil. Pri- dobljeno s http://www.mz.gov.si/fileadmin/ mz.gov.si/pageuploads/zakonodaja/medna- rodna_zakonodaja/VARNOST_%C5%BDIVIL/ PARSIFAL-porocilo_raziskave.pdf 16. Molinero, O. in Marquez, S. (2009). Use of nutritional supplements in sports: risks, kno- wledge, and behavioural-related factors. Nu- trition Hospitalaria, 24(2), 128–134. 17. Pereira, C., Barros, L., Ferreira, I. C. F. R. (2017). Dietary Supplements: Foods, Medicines, or Both? A Controversial Designation with Unspecific Legislation. Curr. Pharm. Des. 23, 2722–2730. 18. Perić, M., Zenić, N., Sekulić, D., Kondrić, M. in Zaletel, P. (2016). Disordered eating, amenor- rhea, and substance use and misuse among professional ballet dancers: preliminary analysis. Medycyna Pracy. 67(1), 21–27. 19. Petróczi, A., Naughton, D. P ., Pearce, G., Bailey, R., Bloodworth, A. in McNamee, M. (2008). Nutritional supplement use by elite young UK athletes: fallacies of advice regarding ef- ficacy. Journal of the International Society of Sports Nutrition, 5, 22. 20. Rodek, J., Sekulić, D. in Kondrič, M. (2012). Di- etary supplementation and doping-related factors in high-level sailing. Journal of the International Society of Sports Nutrition. Prido- bljeno 25. 4. 2018 s https://jissn.biomedcen- tral.com/articles/10.1186/1550- 2783-9-51 21. Ruano, J. in Teixeira, V. H. (2020). Prevalence of Dietary Supplement Use by Gym Mem- bers in Portugal and Associated Factors. J. Int. Soc. Sports Nutr. 17 , 1–8. 22. Sekulić, D., Bjelanović, L., Pehar, M., Pelivan, K. in Zenic, N. (2014a). Substance use and misu- se and potential doping behaviour in rugby union players. Research in Sports Medicince, 22(3), 226–239. 23. Sekulić, D., Milanović, I., Bok, D., Jukić, I. in Matika, D. (2014b). Substance use and misuse in the Croatian Army Special Forces: preva- lence and influencing factors. International Journal of Occupational Medicine and Enviro- bmental Health, 27(1), 123–131. 24. Senekal, M., Meltzer, S., Horne, A., Abrey, N. C., Papenfus, L., van der Merwe, S. in Temple, N. J. (2019). Dietary Supplement Use in Yo- unger and Older Men Exercising at Gyms in Cape Town. S. Afr. J. Clin. Nutr. 1–8. 25. Shur, N. F., Creedon, L., Skirrow, S., Atherton, P. J., MacDonald, I. A., Lund, J. in Greenhaff, P. L. (2021) Age-related changes in muscle ar- chitecture and metabolism in humans: The likely contribution of physical inactivity to age-related functional decline. Ageing Res Rev., 68, 101344. doi: 10.1016/j.arr.2021.101344 Tabela 4 Razlike v telesni sestavi moških, ki uživajo PD, in tistih, ki ne uživajo PD Uživanje PD N M SD F p(F) Telesna višina (cm) da 103 182,83 8,32 3,48 0,00* ne 20 179,75 6,18 Telesna teža (kg) da 103 84,62 11, 33 1,25 0,28 ne 20 88,00 11, 62 Indeks telesne mase da 103 25,26 2,50 1,11 0,38 ne 20 27,18 2,46 Delež maščobe (%) da 103 15,55 4,84 3,40 0,00* ne 20 17, 50 3,78 Mišična masa (kg) da 103 67, 57 7,95 4,32 0,00* ne 20 68,88 8,23 Kostna masa (KG) da 103 3,50 0,55 1,06 0,43 ne 20 3,63 0,51 Delež vode v telesu (%) da 103 59,98 3,84 0,65 0,84 ne 20 59,88 4,29 Vitalna starost da 103 22,74 11, 8 8 0,65 0,84 ne 20 28,38 13,67 Tip postave da 103 4,88 1,54 0,47 0,96 ne 20 4,75 1,48 Opomba: N = število merjencev; M = aritmetična sredina; SD = standardna deviacija; p(F) = po- membnost parametra; * = statistična značilnost na ravni 5-odstotne napake. raziskovalna dejavnost 149 26. Statista. The Statistics Portal. (2018). Availa- ble: Pridobljeno 10. 2. 2024 s https://www. statista.com/statistics/727930/sports-nutri- tion-market-size-by-product-us/. 27. Šajber, D., Rodek, J., Escalante, Y., Olujić, D. in Sekulić, D. (2013). Sport nutrition and doping factors in swimming; Parallel analysis among athletes and coaches. Collegium Antropologi- cum, 37(2), 179–186. 28. Šeme, T. (2016). Poznavanje in uporaba dovo- ljenih in prepovedanih substanc v badminto- nu. (Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). Pridobljeno s https:// www.fsp.uni-lj.si/cobiss/mag/Magisterij- 22066470SemeTadej.pdf 29. Tanita Corporation. (2016). Understanding your Measurments. Pridobljeno s http://tani- ta.eu/help-guides/understanding-measure ments#prettyPhoto[prodgallery]/5/ 30. U.S. Department of Health and Human Ser- vices and U.S. Department of Agriculture. 2015–2020 Dietary Guidelines for Americans. 8th Edition. December 2015. Pridobljano s http://health.gov/dietaryguidelines/2015/ guidelines/. 31. Wardenaar, F. C., Ceelen, I. J. M., Van Dijk, J. W., Hangelbroek, R. W. J., Van Roy, L., Van der Pouw, B., De Vries, J. H. M., Mensink, M. in Wi- tkamp, R. F. (2017). Nutritional supplement use by Dutch elite and sub-elite athletes: Does receiving dietary counselling make a difference? International Journal of Sport Nu- trition & Exercise Metabolism, 27(1), 32–42. 32. Zaletel, P. (2019). Knowledge and use of nutritional supplements in different dance disciplines. Facta Universitatis. Series, Physical education and sport. 17(3), 619–633. 33. Zaletel, P., Veršić, Š., Perić, M., Zenić, N., Sekulić, D. in Kondrič, M. (2015). Toward (more) effective antidoping poliy in sports: what should we target in antidoping ef- forts?. Medicina dello sport, 68, 447–460. dr. Petra Zaletel, izr. prof. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport petra.zaletel@fsp.uni-lj.si